Page 1

LETNIK 6 ŠTEVILKA 1 ZIMA/POMLAD 2014

vrt OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Flora 2014

Trajnostno s trajnicami Rastline za vso sezono Kalčki Okusni vrt Čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi


vsebina

ZIMA/POMLAD 2014

6

6 Rastline za celotno sezono S prekrasnim drenom Cornus sanguineus ‘Midwinter Fire’ boste hkrati poživili zimo in nadišavili poletne dni.

8 Flora 2014 Od 14. do 16. marca 2014 v Celje po koristne nasvete in ugodne nakupe pred sezono sejanja in sajenja. Letos sta v ospredju samooskrba in slovenska pridelava.

8 naslovnica

Dišeče hijacinte popestrijo pomladne dneve na vrtu in v naših domovih. Foto: Matevž Likar


15

27

21

31

15 Trajnostno s trajnicami Že sama beseda trajnica se nanaša na nekaj trajnega, če pa je rastlina v nekem okolju trajna, je skoraj avtomatično tudi trajnostna.

27 Kalcki ˇ Kalčki so več kot le vzklite rastline. Preverite zakaj je priporočljivo uživanje kalčkov.

ˇ 27 Cebulnice najdemo tudi v naravi Če rastline še niso popolnoma zapolnile vaših gred, so te rastline odlična odločitev, pri tem pa potrebujejo le osnovno nego.

31 Sveže iz vrta Zeleni ali rdeči, podolgovati ali okrogli, radiči so dobrodošli v vsaki kuhinji.


Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za

19,80 €

v trgovini Svet čebulic. http://www.svetcebulic.si

VRT

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazličnejše prekrasne rastline in prinaša navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov. Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www. okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv. V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

Matevž Likar


Svet čebulic -10% www.svetcebulic.si

Ne zamudite priložnosti, da naročite čudovite čebulnice in gomoljnice ter pri tem še prihranite. Trenutno se v naši ponudbi nahaja preko 300 sort poleti cvetočih rastlin.

-10% Dalija

-10% Perunika

-10% Eremurus

‘Bishop of Leicester’ 5,50€/kom Iris setosa ‘Nana’ 4,90€/kom

Vaša cena 4,95€

Vaša cena 4,41€

‘Yellow Giant’ 9,90€/kom

-10% Lilija

-10% Maslenica

-10% Nerine

‘Easy Samba’ 14,90€/10kom

‘Strawberry Candy’ 3,90€/kom

‘Isabel’ 16,90€/10kom

Vaša cena 13,41€

Vaša cena 3,51€

Vaša cena 8,91€

Vaša cena 15,21€

Enostavno naročanje

na www.svetcebulic.si naročite želene rastline in pri oddaji vpišite kodo popusta L72WPW pišite nam po elektronski pošti info@okrasnivrt.com in nam sporočite svoje želje. V besedilo ali namen sporočita dodajte kodo popusta L72WPW

*Popust velja na vse izdelke, razen izdelkov v akciji, darilne bone in poštnino. Za ostale pogoje nakupa obiščite www.svetcebulic.si.


Zima

Cornus sanguineus ‘Midwinter Fire’ skozi sezono Jan

Feb

Mar

barvita stebla

Apr

Maj Jun Jul Avg Sep Okt zeleni listi, oranžno-rdeči v jeseni cvetovi

Nov

Dec


Rastlina za vso sezono

Cornus sanguineus ‘Midwinter Fire’ S tem drenom boste poživili zimo in nadišavili poletne dni.

Poletje Jesen

Dreni z rdečimi stebli so odlična popestritev za zimski čas. Pri tem pa se še posebej odlikuje sorta ‘Midwinter Fire’, ki pozimi postane pravi ognjeni grm. Njegova gola stebla bodo imela rumenkasto osnovo, ki bo proti koncem poganjkov prešla v živahno rdečkasto. V poletnem času se grm odene v prijetno jabolčno zeleno barvo, ki bo jeseni prešla v rumene in oranžne barve. Poletje bo grm polepšal še s svojimi dišečimi socvetji. Slednjim bodo sledili modrikasto črni plodovi, ki bodo privabili številne ptice. Neobrezan bo grm dosegel do 4 m višine, vendar boste najlepšo barvo stebel dosegli z rednim obrezovanjem, ki bo grm ohranila na višini 1 m. Za dopolnitev pod dren posadite morske čebulice ali zvončke. Ne pozabite pa dodati tudi zimzelenega grma za ozadje, saj bodo tako stebla prišla bolje do izraza. ● Nega Vsako pomlad odstranite dve leti stara stebla, s čemer boste ohranili le najmlajša stebla, ki bodo pozimi živahno obarvana. ● V x Š 120 cm x 150 cm (z rednim obrezovanjem)


FLORA 2014

Od 14. do 16. marca 2014 v Celje po koristne nasvete in ugodne nakupe pred sezono sejanja in sajenja. Letos sta v ospredju samooskrba in slovenska pridelava.


Trije pisani dnevi razstav Od 14. do 16. marca bodo v Celju potekali trije pisani dnevi razstav, nasvetov, prikazov, nagrad in popustov… Na celjskem sejmišču se bo namreč odvil tradicionalni spomladanski trojček v okviru katerega ima najdaljšo tradicijo edini in največji domači sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture FLORA. Na sejmu bo tudi letos mogoče izbirati med bogato ponudbo vsega potrebnega za urejen in koristen zelenjavni, sadni ter cvetlični vrt, pa tudi korita in lonce na okenskim policah ter balkonih. Obeta se bogata ponudba domače, slovenske pridelave dreves, sadnega drevja, trajnic, enoletnic, pa tudi semen in zelišč.


Semena, sadike, nega in zaščita rastlin, vrtnarska oprema… V razstavnem delu sejma Flora bo mogoče izbirati med ponudbo trajnic, okrasnega grmičevja, lončnic, cvetja, semen, čebulnic in sadnega drevja. Nakupiti bo mogoče tudi semena in sadike eksotičnih rastlin (goji jagode, aronija, sibirske borovnice, šisandra) ter opremo za vrtnarjenje (ročno vrtno orodje, profesionalna orodja za vrt in ostala vrtna mehanizacija, kosilnice). Predstavljena bodo sredstva za rast in zaščito rastlin (gnojila, škropiva, zaščita proti toči), ponudba korit, loncev in obešank za cvetoče in druge rastline, izbirati bo mogoče med ponudbo kompostnikov, plastenjakov, steklenjakov in vrtnih centrov. Bogata pa bo tudi ponudba ostalih izdelkov, ki prispevajo k urejeni okolici doma (bazeni in bazenska tehnika, ograje, tlakovci, vrtno pohištvo…).

Po nasvete za uporabni okrasni vrt in samooskrbni zelenjavni vrt Razstavni program bodo dopolnjevala

strokovna predavanja in razstave. Obiskovalci bodo lahko pridobili koristne informacije o gojenju sadnega drevja, negi in vzgoji vrtnih rastlin, o novih trendih urejanja vrtov in zelene okolice domov. Sodelavci in strokovnjaki Kluba Gaia med drugim pripravljajo predavanje o uporabnem okrasnem vrtu in samooskrbnem zelenjavnem vrtu, aktualna razprava se obeta na srečanju Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave, prisluhniti pa bo mogoče tudi strokovnjakom Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Domačnost, slovenski gartlc, samooskrba z lastnim vrtom… so teme, ki bodo zaznamovale skupinsko predstavitev Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev OZS v sejemski dvorani K. Člani sekcije bodo poskrbeli še za predavanja in prezentacije aranžiranja pa tudi dražbo šopkov. Sejemsko dogajanje pa bo znova pospremila otvoritvena slovesnost Štafete semen 2014. Gibanje za sejanje, izmenjavo in hranjenje avtohtonih, domačih tradicionalnih vrst semen, je letos svoje delovanje razširilo še na področje sadik zelenjave, sadnih vrst, poljščin in zelišč.


Flora spodbuja kreativnost mladih Flora je zelo pomembna tudi za izobraževanje mladih in spodbujanje njihove kreativnosti. Tudi v 2014 se bodo na sejmišču predstavile vse najpomembnejše izobraževalne ustanove na tem področju. Sejemsko dogajanje pa bo znova pomembno sooblikovali tudi tekmovanja mladih cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerjev.

Ob FLORI na sejmišču še sejma POROKA in ALTERMED ter srečanje čebelarjev ApiSlovenija Ob Flori prihod pomladi v Celju pospremita še sejem Poroka ter sejem zdravega načina

življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja Altermed. Čez vikend, v soboto in nedeljo, pa bodo sejemsko dogajanje popestrili še čebelarji, ki se bodo zbrali že na 37. ApiSlovenija, dnevih čebelarstva v Celju. Osrednjo pozornost bodo čebelarji letos namenili stanju in ciljem čebelarstva v tretjem tisočletju. Natančen dnevni sejemski program bo neposredno pred odprtjem spomladanskega sejemskega dogajanja objavljen na www.cesejem.si. Sejme Flora, Poroka in Altermed bo sicer mogoče obiskati vse tri dni med 9. in 18. uro.


VRT

Posebna Ponudba Za Naše Bralce

-5%

Trajnice carniola Za celotno izbiro rastlin obiščite našo spletno trgovino: www.trajnice-carniola.com Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

Naročite na: info@trajnice-carniola.com tel.: 030-382-050 koda: REVIJA VRT

15


Trajnostno s trajnicami Že sama beseda trajnica se nanaša na nekaj trajnega, če pa je rastlina v nekem okolju trajna, je skoraj avtomatično tudi trajnostna.


VRT

17


Matic Sever

besedilo in fotografije

Seveda pretirano posploševanje tudi tu ni na mestu, a o podrobnostih več kasneje. Seveda vsaka skupina rastlin premore vrste in sorte, ki so bolj trajnostne od drugih. Lahko bi rekli tudi tako; bolj ko je neka rastlina trpežna, bolj je primerna za trajnostne vrtove.

Manj zalivanja in dognojevanja V skoraj vsakem članku o okrasnih zelnatih trajnicah zasledimo, da je to skupina vrtnih rastlin, ki večinoma ne potrebuje veliko zalivanja in dognojevanja. Pravzaprav si lahko nabor trajnic povsem prilagodimo našim nameram oz. pripravljenosti oskrbovanja vrta. Bolj trajnostno naravnan vrt ko želimo, bolj trpežne trajnice bomo uporabili. Razpon glede zahtev po oskrbi je velik in tu nas bo zanimala predvsem tista skrajnost, ki obsega vrste in sorte, ki skoraj povsem skrbijo


◄ ◄ Številne okrasne trave lahko leta in leta brez dodatnega dognojevanja uspevajo na istem mestu, poleg tega pa mnoge prispevajo tudi k bolj naravnemu videzu zasaditev. ◄ Akanti potrebujejo zalivanje le toliko časa, da se vrastejo, kasneje pa lahko na njih več let dobesedno pozabimo. ▲ Hermelike so le ene izmed številnih trpežnih trajnic, ki nudijo bogato pašo za različne žuželke.

same zase. Na splošno imamo večinoma sedaj vsi probleme s poletno sušo, za številne trajnice pa ta ne predstavlja večjega problema in se s pravilnim izborom in sajenjem lahko zalivanju povsem izognemo. Pri gnojilih oz. dognojevanju je še lažje. Ali izberemo dolgožive trajnice, ki si same priskrbijo dovolj hranil iz tal ali/in uporabimo zastirko, ki jo redno obnavljamo, ta pa s sprotnim razkrajanjem prispeva nova hranila.

Vrstna pestrost in avtohtonost Veliko prebiramo o biotski pestrosti in ohranjanju le-te. K splošni biotski pestrosti pripomoremo z večjo vrstno pestrostjo. Uporabimo veliko različnih vrst trajnic in jih mešano zasadimo v navidez naključni razporeditvi. S tem bomo pripomogli tudi k bolj naravnemu videzu zasaditev. Tako glede trpežnosti, predvsem pa z vidika biotske pestrosti so najbolj uporabne avtohtone in avtohtonim vrstam podobne trajnice. Ob tem ni toliko pomembno, da npr. nujno

sadimo povsem navadno vijolično travniško kaduljo, pač pa lahko zaradi estetskih vzgibov posežemo tudi po belih in rožnatih sortah. Estetska prilagodljivost Ker so trajnice vrstno in sortno izredno številčna skupina rastlin, so tudi iz oblikovnega vidika najbolj prilagodljive. Največkrat na razstavah sicer videvamo kombinacije, ki črpajo navdih v naravni vegetaciji, a je to le ena od številnih možnih podob trajnostne zasaditve vrta. V bogatem spektru bomo našli primerne trajnice tako za gorsko kot obalno, tako za belo kot vijolično, tako podeželsko kot moderno urbano zasaditev.

Je »divjinsko« najboljše? Pojmovanje trajnostnega vrta med posameznimi vrtnimi oblikovalci je različen. Za nekatere je dovolj, da izberemo zdrave in trpežne rastline, drugi zahtevajo tudi bolj naraven videz, tretji pa so pristaši povsem divjih ali naravnih vrtov, kjer naj bi uspevale izključno avtohtone vrste, zasajene pa naj bi bile kar se da po naravnem vzoru. Slednji ekstrem je res najbolj prijazen za vsa živa bitja, a se postavlja vprašanje, kje je tu človek. Taki vrtovi lahko že po enem letu izpadejo iz definicije vrta – (zasebna) oblikovana krajina. Okrasni vrt ustvarimo iz estetskih vzgibov, zato tudi tu velja, da je najboljša zlata sredina.


VRT S pravilnim izborom trajnic lahko doseĹžemo skoraj povsem naraven videz. Tu krvomoÄ?nice, navadni jagodnjaki in trave izgledajo kot da so se zasejale same.

20


VRT

ˇ Kalcki vecˇ kot le vzklita hrana Zrnje žit je osnovno živilo s katerim zadostimo večino naših potreb po energiji, nutrientih, vlakninah in drugih bioaktivnih komponentah. Uživanje celih zrn, torej vključno s površinskimi deli zrna, ki se pri mletju v belo moko sicer odstranijo, nam daje še več učinkovin s pozitivnimi vplivi na naše zdravje. Te vplive prepoznamo predvsem preko lažjega uravnavanja telesne teže, zmanjšanja rizika pojava srčnih obolenj in sladkorne bolezni.

21


Paula Pongrac besedilo

Vsi minerali niso enako dostopni za naš organizem Žal so nekateri izmed mineralov v zrnju vezani na biološke spojine, ki zmanjšajo absorpcijo v črevesu. Omenjena vezava med minerali in organskimi snovmi se ohranja tudi med prebavo in neposredno (npr. fitinska kislina) ali posredno (npr. vlaknine, fenoli) ovira absorpcijo mineralov, predvsem železa in cinka, v našem prebavnem traktu. Na absorpcijo mineralov lahko negativno vpliva tudi prisotnost nekaterih drugih mineralov, npr. kalcija. Nekatere organske snovi v zrnju pa imajo lahko tudi nasproten učinek. Takšna je na primer askorbinska kislina, ki poveča dostopnost mineralov za naš organizem. To so le nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na


Pšenični kalčki oz. pšenična trava Pšenični kalčki so odličen vir vlaknin, vitaminov in mineralov in imajo visoko antioksidativno aktivnost. Prav zaradi velike vsebnosti vlaknin je njihovo presno uživanje manj prijetno, se pa odlično obnese v sokovih, ki jim dajejo svetlo zeleno barvo.

prebivalstva trpi zaradi pomanjanja teh dveh mineralov. Z minerali revna prehrana oz. t.i. skrita lakota vodi v eno izmed prevladujočih prehranskih motenj v svetu in danes prizadeva več kot 2 milijardi ljudi. Poleg železa in cinka, so pogosta še pomanjkanja Cu, Ca, Mg, Se in I. Zadostne količine mineralov si lahko zagotovimo ali z uživanjem raznovrstne hrane, uživanjem prehranskih dopolnil, z minerali obogateno hrano (obogatena med postopkom priprave) ali pa s hrano pripravljene iz rastlin, ki so obogatene s potrebnimi minerali. Na dostopnost mineralov pa lahko v vsakdanjem življenju s postopki pred in med pripravo živil vplivamo tudi sami. Dostopnost mineralov se lahko povečuje s pomočjo termalne obdelave živil, mikrobne fermentacije ali mehanskih postopkov (npr. mletje in tolčenja) in pa tudi s kalitvijo.

Za boljšo prehrano uživajmo kalčke

absorpcijo mineralov in izhajajo iz živila samega – imenujemo jih prehranski faktorji. Poleg prehranskih faktorjev pa na absorpcijo mineralov vpliva tudi fiziološko stanje organizma, predvsem trenutna potreba telesa po določenem mineralu. Te faktorje opisujemo z izrazom fiziološki faktorji. Sama koncentracija mineralov tako ni ključen dejavnik pri zagotavljanju mineralne kakovosti živil, ampak pri tem pomembno vlogo igra dostopnost mineralov.

Dostopnost mineralov Z besedo dostopnost mineralov opisujemo tisti delež mineralov v živilu, ki ga telo uporabi za svoje delovanje. Ker je dostopnost železa iz zrnja manjša kot 10%, dostopnost cinka pa le malo večja, je razumljivo, zakaj 60% oz. 30% svetovnega

Med naštetimi postopki postaja ravno kalitev v zadnjih letih vse bolj zanimiv postopek za povečanje dostopnosti mineralov. Med kalitvijo v zrnu namreč potekajo pomembne biokemijske spremembe, ki omogočajo mladi rastlinici preživetje v prvih dneh njenega življenja in tudi omogočajo encimatsko razgradnjo vezi med minerali in fitinsko kislino. V kalicah oz. t.i. kalčkih se v primerjavi z izvornimi zrni koncentracije mineralov povečajo kot se tudi poveča vsebnost vlaknin, proteinov, antioksidantov in antioksidativne aktivnosti. Skaljena semena in kalčki so zato idealen vir hranilnih substanc predvsem v zimskem času, ko je sveža zelenjava težje dostopna in precej draga. Zaradi velike raznolikosti semen in zrn, ki so na voljo za vzgojo kalčkov, si lahko zagotavljamo tudi raznolike okuse in barve, ki povečujejo tako gurmansko kot vizualno pestrost naših jedi. Uživamo jih na sto in en način. Najbolj zdravi so kar surovi v solati ali sendviču, lahko pa jih dodajamo tudi pri kuhanju na primer juh in rižot. Kalčki so tudi varno živilo, saj za njihovo vzgojo ne potrebujemo gnojil, pesticidov in herbicidov, le pri vzgoji moramo nadzorovati količino vlage v kateri kalčki uspevajo, da se ne razvije plesen. Seveda pa je hranilna vrednost kalčov odvisno od vrste zrna, zunanjih dejavnikov (predvsem mineralne kvalitete vode) in časa kalitve oz. razvoja kalic. Z vzgojo kalčkov v mineralno bogati vodi lahko na primer povečamo koncentracijo nekaterih mineralov in tudi zagotovimo njihovo večjo antioksidativno aktivnost.


VRT

Kalčki ajde

Najbolj kavalitetni so sedem dni stari ajdovi kalčki. Poleg tega ajda ne vsebuje Kalčke ajde tradicionalno glutena in je kot taka primerno uživajo na Japonskem in v živilo v prehrani ljudi s celiakijo. Koreji. V zadnjem času so Poznamo dve vrsti ajde, ki pritegnili veliko pozornosti, daj se ju komercialno prideluje in so zelo dober vir proteinov in se ju lahko uporablja tudi za lipidov, antioksidantov (rutina, proizvodnjo kalčkov in sicer kvercetina in kvercitrina), katehinov, vitaminov in mineralov. tatarsko ajda in navadno ajdo. Tatarska ajda vsebuje večje Hranilna vrednost kalčkov ajde dopolnjujejo njene antioksidativne količine rutina, ima večjo antioksidatvno aktivnost in in protivnetne učinkovine. vsebuje večje količine mineralov Pomemben je vpliv flavonoida rutina na uravnavanje krvnega kot navadna ajda. tlaka in zniževanja holesterola.

24


VRT

ˇ lepotice Domace Morda smo navajeni, da cvetoče čebulnice opazujemo na naših okrasnih vrtovih, vendar lahko številne med njimi najdemo tudi v naravi.

25


VRT

Prekrasne perunike Rod perunik je svoje znanstveno ime (Iris) dobil po grški besedi za mavrico, s čimer je nakazana široka paleta barv cvetov, ki jih lahko najdemo med predstavniki skupine rastlin. Poleg nemške perunike (I. germanica), ki je pri nas verjetno podivjana okrasna rastlina in sibirske perunike (I. sibirica), ki ju pogosto najdemo tudi na okrasnih vrtovih, lahko v naravi srečamo še nekatere druge predstavnike perunik. V pozno pomladnem času lahko opazujemo živahne cvetove vodne perunike (I. pseudacorus), ki popestrijo močvirja, vodne jarke in robove ribnikov ter potokov. Čeprav je vodna perunika verjetno najbolj opazna in razširjena pa še zdaleč ni edina vrsta perunike, ki jo lahko opazimo v naravi. Precej zanimiva je tudi travnolistna perunika (I. graminea), ki požene prekrasne temno vijoličaste cvetove. Cvetovi se odprejo skoraj pri tleh in jih je skoraj premalo za veliko količino listov, ki jih obdajajo. Kljub temu pa se splača skloniti k njim, da se naužijete njihove čudovite arome. Na vrtu jo zaradi nizkih cvetov postavite v ospredje grede. Posadite jo med rožnato cvetoče nageljčke (Dianthus) ali mlečka Euphorbia rigida.

26


VRT

Pasji zob V Sloveniji (in tudi Evropi) lahko v naravi najdemo eno samo vrsto pasjega zoba – Erythronium denscanis. Evropsku vrtnarji so tako že od 17. stoletja naprej v vrtove vnašali številne predstavnike pasjih zobov iz drugih kontinentov, zaradi česar pri nas avtohtone vrste na okrasnih vrtovih praktično sploh ne vidimo. Naš domači pasji zob požene prekrasne pegaste liste, ki so skoraj tako pomemben del okrasa kot sam cvet. Slednji požene na koncu cvetnega stebla obarvan v belkasto-rožnate odtenke. Na cvetu boste hitro opazili značilno nazaj zavihane cvetne liste in vijoličaste prašnike, ki cvet dodatno popestrijo. Poleg botanične vrste so vrtnarji vzgojili tudi različne sorte kot je npr. ‘Old Aberdeen’ s cvetovi v barvi ciklam. S slednjimi lahko pasji zob kombinirate tudi na gredi, vendar morate paziti, da ciklame ne prerastejo počasneje rastoči pasji zob. Veliki ljubitelj rastlin Christopher Lloyd je na svojem vrtu pasje zobe gojil v družbi nizkih rumeno cvetočih narcis Narcissus minor. Za to barvno kontrastno kombinacijo posadite rastline čebulice 10 cm globoko, med njimi pa pustite tudi približno 10 cm prostora.

27


VRT

Čudovite ciklame Čeprav lahko ciklame najdemo vse do Črnega morja in Libanona, je njihova osrednja domovina Balkanski polotok. Med ciklamami najdemo dva vrhova cvetenja. Pri zgodaj cvetoči pomladni ciklami (Cyclamen coum) boste cvetove lahko opazovali že v pomladnem času, nasprotno pa bodo jeseni cvetoče ciklame zacvetele po močnejšem dežju ob koncu poletja. Pri nas najdemo eno samo vrsto ciklame – C. purpurascens, ki jo boste opazili v številnih listnatih in mešanih gozdovih. Spada med jeseni cvetoče predstavnike. Pod zemljo skriva vozličast okrogel gomolj, ki se precej razlikuje od ploščatih gomoljev nekaterih drugih vrst ciklam. Listi so bolj ali manj zimzeleni in posejani s svetlimi pegami ter podobno kot pri pasjem zobu v dodaten okras rastline. Ciklame se najbolje počutijo na apnenčastih tleh in prekrite s krošnjami dreves in grmovnic. Podobno mesto jim najdite tudi na svojem vrtu, pri čemer je potrebno opozoriti, da je naša domača ciklama nekoliko muhasta in je ni tako enostavno zadovoljiti kot manj zahtevno bršljanovolistno ciklamo (C. hederifolium). Poskusite jo posaditi na rastišče z veliko listnega opada, ki ga prekrivajo visoka drevesa in ji dajte nekoliko časa, da se na novem rastišču počuti doma. Vaš trud vam bo z veseljem poplačala s svojimi prekrasnimi cvetovi.

28


VRT

Jesenski podlesek Poleg ciklame jesenski čas popestri še ena domača čebulnic – jesenski podlesek (Colchicum autumnale). Svoje znanstveno ime je dobil po bajeslovnem kraljestvu, kjer so iz kapljic čarobnega zvarka čarovnice Medeje, vzklile prve cvetlice. Podobno kot v legendi, iz jesenskih tal vzklijejo cvetovi jesenskega podleska, obarvani v sijajne rožnato-vijoličaste tone. Jesenski podlesek je odličen za naturaliziranje na trati, ki so jo v pomladnem času že popestrili žafrani. Rastlina je precej robustna, zaradi česar se bodo cvetovi prebili tudi skozi pokrovnice kot je npr. zimzelen (Vinca minor). Liste bodo jesenski podleski pognali kot večina drugih rastlin v pomladnem času, vendar bodo listi propadli še pred cvetenjem (nekje konec junija). Za dodatno kombiniranje poskusite jesenske podleske zasaditi skupaj z jeseni cvetočimi žafrani vrste Crocus speciosus.

29


Sveže iz vrta

Čeprav so radiči na pogled zelo različni vse od elegantno nežno zelenih torpedov pa do zelju podobnih rdečih krogel - so vsi enako odličnega okusa Radič Vrednost: vir folične kisline, vitaminov B in K ter kalcija. Bogat je tudi z luteinom (antioksidant). Kako JIH gojimo: posejte jih na sončno gredo, kjer bodo veselo uspevali, saj imajo le malo škodljivcev. Paziti morate le, da so dobro zaliti, saj lahko v nasprotnem primeru pobegnejo v cvet. NABIRANJE: Naberite celo glavo rastline in odstranite zunanje liste, ki so preveč grenkega okusa. Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

Setev Pobiranje Razmik

Setev ↓ 1 cm globoko Končni razmik ↔ 30 cm med rastlinami in vrstami


Revija Vrt - Zima 2014  

Revija za vse ljubitelje rastlin in vrta.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you