TBI, revija za prihodnost mesta, št.4

To bo Idrija / december 2015

Revija za prihodnost mesta

04 18 38 42

1

| | | |

Intervu: mag. Dušan Kramberger Ljubezen v času beguncev Intervju: Elena Kanagy-Loux Kje si, živosrebrna dolina?

TBI / Revija za prihodnost mesta Revijo TBI ustvarjamo z veseljem, strastjo in predanostjo. V upanju, da prikažemo tiste vsebine, za katere smo prepričani, da jih morate spoznati.

Glavni urednik

Urednik fotografije

Oblikovanje

Lektura

MATEVŽ STRAUS

IZTOK HVALA

BLAŽ JAKELJ

JAKA ČIBEJ

www.matevzstraus.si

www.iztokhvala.com

Izdajatelj

Koprodukcija

Naklada

Tisk

KLUB IDRIJSKIH ŠTUDENTOV

IDRIJA 2020

400

BIROGRAFIKA BORI

Ulica IX. korpusa 17, Idrija

Ulica IX. korpusa 17, Idrija

Datum natisa:

www.klub-kis.si

www.idrija2020.si

28. december 2015

Četrto številko smo ustvarili Blaž Jakelj, Boštjan Berglez, Drejc Kokošar, Haris Aldžić, Iztok Hvala, Jaka Čibej, Jan Sedej, Karolina Caruso, Katja Miklavčič, Maja Vogrič, Marko Čuk, Marko Serafimovič, Maša Eržen, Matevž Straus, Matic Vogrič, Neža Pavšič, Sabina Carli, Tilen Božič, Tjaša Gnezda, Tjaša Pervanja, Urban Šlabnik, Žan Menart

Vse pravice zadržane.

Naslovnica: IZTOK HVALA Fotografija na zadnji strani: BOŠTJAN BERGLEZ

SOUSTVARJAJ TBI Želite sodelovati pri nastajanju revije ali z našimi bralci deliti vaše mnenje?

Revija TBI v svoje vrste vabi pisce, novinarje in kolumniste, fotografe, oblikovalce, ilustratorje in druge vizualne umetnike s širšega območja Idrijsko-Cerkljanske, ki želijo soustvarjati vizijo drugačne in boljše prihodnosti.

Prav tako odpiramo možnosti za pisma bralcev – vsem, ki želite na argumentiran način izraziti vaše mnenje, skrbi, želje …

Na voljo smo vam na: matevz@idrija2020.si

Izid so poleg Kluba idrijskih študentov finančno omogočili:

2

www.tbi.si

UVODNIK

Na nezaupanje odgovarjamo z vizijo Kar nekajkrat smo se letos ozrli nazaj – junija ob drugem rojstnem dnevu Mladinskega centra Idrija, za katerega smo mladi lobirali več let in ki je danes z okrog2 300 m , številnimi prostovoljci, raznovrstnim programom in zaposleno strokovno sodelavko nosilec mladinskih aktivnosti; avgusta ob praznovanju dvajsete obletnice Čipkarije, ki je iz skromnega druženja študentov v Idrijski Beli prerasla v največji festival v občini; in oktobra ob sprejemu Strategije za mlade Občine Idrija 2015–2020, ki je po več letih prizadevanj na papir prelila smernice dela z mladimi v občini.

Besedilo: Matevž Straus

V zadnjih letih se je v mladinskem sektorju

To ni vsem pogodu. Nihče sicer ne bo

skega dela«, kjer sicer opravljajo dobro delo,

spremenilo marsikaj. Dejstvo je, da smo mladi

neposredno zatrdil, da se mladim namenja

a to k razvoju lokalne skupnosti prispeva v

v lokalnem okolju postali bolj upoštevan in

preveč pozornosti, a tisti, ki dnevno delamo

zelo okrnjeni obliki. Mladinske organizacije

enakovreden partner. Pred leti Kluba idrijskih

v mladinskem sektorju, to čutimo. Čutimo, da

ne smejo biti osredotočene le na tistih nekaj

študentov, takrat najbolj aktivne mladinske

s tem, ko mladi končno dobivamo priložnost

sto kvadratnih metrov na obrobju mestnega

organizacije, marsikdo ni jemal resno – k temu

za izražanje mnenj in sooblikovanje skupne

središča in le na aktivnosti za mlade.

sta seveda prispevala tudi Klub sam in slab

prihodnosti, hodimo nekomu drugemu v zelje.

ugled sorodnih študentskih organizacij. Danes

Tisto zelje, ki si ga je zadnja desetletja prisvajal

Zato s to številko napovedujemo nov med-

se mladinske organizacije – v občini jih je kar

in ga obdeloval po svoji volji. Mladi čutimo

narodni projekt Mladinskega centra Idrija

osem – s temi problemi ne soočajo več. Prepri-

negativna čustva, ko predlagamo novosti, češ,

in društva Idrija 2020. Projekt, ki nadaljuje

čanje, da je mlade treba vključiti v aktivnosti

kaj so se mladi spet spomnili. »Zakaj bi karkoli

začrtano smer revije TBI, bo v sodelovanju z

lokalne skupnosti, je postalo samoumevno.

spreminjali, če pa smo vedno počeli tako?« »Mi

arhitekti iz Romunije in urbanisti iz Nemčije,

Danes se ne pogovarjamo več o tem, ali mlade

smo izkušeni, mi najbolje vemo, kako je treba.«

Srbije in Kolumbije skupinam študentov zas-

vključiti ali ne, temveč o načinu, kako jih vklju-

»Mladost je norost, poslušajte nas.« Tudi to

tavil izziv, pri katerem bodo načrtovali razvoj

čiti. To navsezadnje potrjujejo tudi številke,

potrjujejo rezultati naše ankete – med mladimi

lokacij industrijske dediščine v Idriji. Na tak

saj se je delež mladih, ki mislijo, da imamo v

se občutek nezaupanja krepi.

način bomo/bodo ponudili ambiciozno vizijo

lokalnem okolju velik vpliv, kar podvojil.

prihodnosti občine.

Da bi se zoperstavili temu, se moramo mladi izogniti ograjevanju v naš novi vrtiček. Premnogi mladinski centri se namreč ob pritiskih zadovoljijo z omejenim vrtičkom »mladin3

potencial potenciál -a m (ả) /.../ delovni potencial kolektiva; umski potencial / industrijski potencial; vojaški potencial države / energetski potencial rek / publ.: razvijati človeške potenciale; izkoriščati naravne potenciale ◊ ekon. ekonomski ali gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; /.../. (SSKJ)

Da se v Idriji ne smemo uspavati, pravi mag. Dušan Kramberger, član Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je kot član delovne skupine deloval pri pripravi nominacije dediščine živega srebra za vpis na Seznam svetovne dediščine. Z mag. Krambergerjem smo spregovoril o idrijskem bogastvu, o neobstoju oboroženih sil UNESCA, o vprašanju izpada idrijskega vpisa s Seznama pa tudi o potencialih, ki naj bi jih sam vpis prinašal.

Besedilo: Sabina Carli Fotografije: Iztok Hvala, Jan Sedej 4

POTENCIALI

UNESCO se na globalni ravni sooča s šte-

Kot lahko opazujemo v zadnjih mesecih de-

Alep, križarska trdnjava Crac des Chevaliers,

vilnimi kritikami, npr. zaradi množičnega

nimo v Siriji in Iraku – UNESCU kljub vsemu

Palmira, Damask, Bosra in stare vasi severne

turizma, ki ga privablja in zaradi katerega

ne uspe zaščititi tistih lokacij, ki so najbolj

Sirije, v Iraku pa od leta 2007 Samarra in od

so nekatere lokacije povsem zbanalizirane,

potrebne mednarodne zaščite. Kakšen je

letos Hatra. To pomeni, da je UNESCO zaznal,

ter zaradi omejitev, ki naj bi jih vsiljeval

vaš odziv na vse te kritike?

da se lahko zgodi to, do česar je letos dejansko

lokacijam.

prišlo, in ukrepal v okviru zmožnosti.

Te okoliščine niso povezane s spomeniškimi

Najprej je treba razumeti koncept varstva

lastnostmi, gre za vojaške akcije, ki jih omenja-

Če se vrneva nazaj domov – zakaj si Idrija

dediščine tako, kot ga razume in uveljavlja

te, v podoben okvir pa spadajo tudi naravne

z rudnikom živega srebra zasluži biti na

UNESCO skozi svojo Konvencijo o varstvu sve-

nesreče. Razumeti moramo, da UNESCO nima

Seznamu svetovne dediščine, jazz in rock

tovne kulturne in naravne dediščine. Ne gre za

oboroženih sil, ne more poslati obrambnih

glasba pa ne?

zaščito, ki jo poznamo na nacionalni ravni. Gre

enot. Še več, podpisnice Konvencije so države,

za prepoznavanje vrednot, ki so pomembne za

in te so odgovorne za spoštovanje in zaščito.

Različne zvrsti dediščine radi mečemo v isti

vse človeštvo in katerih izguba bi vplivala na

Malo pa je znano, da je UNESCO npr. dogajanja

koš. Konvencija o varstvu svetovne kulturne

zavest človeštva – gre za pregled globalne in

v Siriji opazoval že zelo zgodaj in državo tudi

in naravne dediščine iz leta 1972 varuje na

izjemne dediščine. Seznam svetovne dediščine

opozoril. Že leta 2011 je v Palmiro poslal misijo

primer arhitekturne, urbanistične, tehnične,

zelo radi dojemamo kot končni cilj, celoten

strokovnjakov, da so pomagali beležiti in

naravne spomenike. Leta 2003 pa je UNESCO

koncept pa prevečkrat dojemamo le v okvirih

dokumentirati dediščino, ki je bila ogrožena in

sprejel Konvencijo o varovanju svetovne

Seznama.

bi utegnila izginiti.

nesnovne kulturne dediščine, ki pa varuje običaje, navade, jezike, tudi glasbo. Na njej je

Seveda so med vpisi na seznamu tudi razvpite,

Spomnimo se primera nam znane Partizanske

314 vpisov; Slovenija trenutno še nima vpisa,

izjemne lokacije, kot so piramide v Egiptu, Taj

bolnice Franja, ki je uvrščena na Poskusni

se pa konec leta 2015 pričakuje obravnava in

Mahal v Indiji, akropola v Atenah, ki jih pozna

seznam svetovne dediščine. Zanjo je bila pred

verjeten vpis kranjske klobase, leta 2016 pa bo

cel svet. Banalizacija je mogoča zaradi različnih

naravno nesrečo napravljena popolna tehnič-

na vrsti obravnava Škofjeloškega pasijona.

razlogov – prepoznavnosti lokacije (na primer

na in spomeniška konservatorska dokumenta-

Benetke) ali ekonomskih razlogov, a pri tem

cija, zato je UNESCO dovolil, da jo po poplavah

Idrije in jazza tako res ne moremo primerjati.

gre predvsem za upravljalsko vprašanje.

obnovimo in da kljub rekonstrukciji ostane na

Lahko pa ob tem povem, zakaj Idrija je na Se-

Dostop je za namene zaščite dediščine vedno

Poskusnem seznamu.

znamu svetovne dediščine. UNESCO je njene

mogoče urediti, tudi z omejitvami. Pri banalizaciji torej gre za obisk, ki ni pravilno upravljan.

izjemne vrednote ocenil po dveh merilih – UNESCO se torej zavzema, da se dediščino, ki

prvič, prepoznal je redkost pridobivanja živega

ji grozi fizično uničenje, dobro dokumentira.

srebra z izvirnimi tehnološkimi rešitvami, ki so

Imamo pa na drugi strani celo vrsto vpisov

Seveda dokument ne more nadomestiti takšne

v Idriji odlično ohranjene, in drugič, priznal je

na seznam, ki sploh niso poznani in obiskani.

izgube, imamo pa s tem vsaj zabeležen spo-

prispevek Idrije in Almadéna k tehnološkemu

Upravljalci se trudijo privabiti ljudi, pa je pred

min o obstoju neprecenljivega bogastva.

razvoju po vsem svetu in vpliv uporabe živega

njimi še kar nekaj dela. Ne moremo posploševati, je pa res, da prihaja do obeh ekstremov.

srebra predvsem za pridobivanje srebra in zlaAli takšni dediščini grozi izpad

ta, kar je vse povzročilo globalne in dolgoroč-

s Seznama?

ne premike v tehniki, gospodarstvu, financah

Omejitve so predvidene že v nominacijskih

in znanosti v tistem času.

dosjejih, v katerih država sama ugotovi, da je

Najmočnejši instrument, ki ga ima UNESCO pri

treba lokacijo zavarovati. Zadeva je podobna

zaščiti, je Seznam ogrožene svetovne dediš-

V Idriji se vse od vpisa na seznam veliko

cestnim predpisom: vedno morajo biti postav-

čine, na katerem je trenutno 48 vpisov. Med

govori o potencialih, ki nam jih je ta vpis

ljeni v nekih razumnih okvirih. Če vzamemo

temi so na evropski celini edini srednjeveški

prinesel. Hkrati pa imajo mnogi občutek, da

primer Idrije, je bil pogoj Občine Idrija, da se

spomeniki na Kosovu in Liverpool – pomorsko

so ti potenciali težko unovčljivi. Tisti najbolj

nivo bivanja v mestu zaradi vpisa na Seznam

in trgovsko mesto. Takšen vpis pomeni javno

pikri bodo rekli, da se z izjemo nekaj nalepk

ne sme poslabšati. Kar pa ne pomeni, da

opozorilo državi, naj dediščino zaščiti pred uni-

in tabel ni veliko spremenilo. Na komu je,

mesto ne sme vzpostaviti območja za pešce,

čenjem ali z njo bolje upravlja. S tem pa državi

da te potenciale unovči? In kako? Starejše

urediti enosmernega prometa ... Težiti je treba

pripada tudi podpora, dobi pomoč strokovnja-

generacije pravijo, da bi to morali biti mladi

k temu, da se življenje v mestu izboljša, ne

kov in evalvacijskih ekip, ki ji pomagajo prepo-

– mladi pa se v obstoječih razmerah ne

poslabša.

znati težave in jih reševati po njihovih močeh.

čutijo sposobne.

V Siriji so že od leta 2013 na tem seznamu 5

O potencialu prevečkrat govorimo na splošno,

lastniško parcialnost. Mladi zato podajajte ini-

še kakšno nominacijo. Postopki so zapleteni in

kot da je že vpis na seznam sam po sebi poten-

ciative, povezujte lokacije in točke med seboj,

ne vedno povsem predvidljivi, zato je rezultat

cial. Seveda se ta nekje skriva, treba pa ga je

razmišljajte širše, razširjajte vedenje o svetovni

težko napovedovati.

identificirati in pripraviti načrt aktivnosti, preko

dediščini – s tem na koncu ustvarjate tudi

katerih lahko potenciale uresničujemo.

pritisk na odločevalce, da je treba nekaj urediti.

Največji potencial je dejstvo, da smo z vpisom

Pa vendar se najbrž strinjava, da je tukaj še

svoje mesto na seznamu, kako huda napaka

prišli v elitni nabor v tem trenutku 1031 lokacij

kar nekaj prostora?

bi bila to? Bi pričakovali odstop župana?

Reciva hipotetično – če bi Idrija zaradi nespoštovanja varovanja dediščine izgubila

Ministra? Premierja?

po celem svetu, v izjemno redko mrežo, prepoznano s strani najbolj relevantnih svetovnih

Ogromno! Zelo na začetku smo še! Na po-

strokovnjakov. To na globalnem nivoju pomeni

delitvi Mrakove nagrade, ki jo je dobila naša

To je res, res hipotetično! O tako hudi zgodbi je

potovanja, raziskave, strokovna srečanja in

delovna skupina za pripravo nominacije, je

skoraj nemogoče razpravljati. Pravzaprav gre

seveda trajnostni turizem.

bilo rečeno, da smo z vpisom izkopali rudo, ki

za vprašanje o upravljanju in odgovornosti.

je sedaj na površju. Zdaj pa moramo iz te rude

UNESCO s Seznama izbriše dediščino, če se

pridobiti živo srebro in ga naprej uporabljati.

izgubijo njene izjemne univerzalne vrednote.

Na lokalnem nivoju pa se potencial skriva v vsej dediščini, ki je ohranjena (od idrijske teh-

V Idriji zaenkrat kljub težavam, ki jih imamo

niške in druge snovne dediščine pa do godbe,

Kje se bo naprej kopala ruda, katera bo

(te vedno raje vidimo kot uspehe), nismo

čipk in žlikrofov). Potenciale je potrebno

naslednja slovenska lokacija na Svetovnem

zmanjšali ali izgubili še nobene vrednote, ki jih

konkretno prepoznati. Do izraza lahko pridejo

seznamu dediščine?

je ugotovil Odbor za svetovno dediščino leta

šele prek operativnih načrtov. In k temu mora-

6

2012. Poskrbeti moramo za dobro upravlja-

mo prispevati vsi, za to ni odgovorna določena

Slovenija ima na Seznamu svetovne dediščine

nje in koordinacijo, da ne bi res kdaj prišli v

generacija ali institucija. Dolžnost lokalne

trenutno tri vpise – Škocjanske jame (1986),

obravnavo o ogroženosti ali celo izbrisu. Izbris

skupnosti v sodelovanju z državo pa je skrb in

Prazgodovinska kolišča okoli Alp (2011) ter

je res skrajni ukrep. Doslej sta se zgodila le dva,

koordinacija, da se bo dediščina ne glede na

Dediščino živega srebra (2012) – na Poskus-

in sicer leta 2007 naravni puščavski rezervat v

obliko in lastnika usklajeno razvijala.

nem seznamu pa pet. Ta trenutek je najbolje

Omanu, ki ga je država nameravala zmanjšati

Velik potencial je tudi v izobraževanju. Najprej

pripravljena razširitev nominacije bukovih

na eno desetino, ter leta 2009 kulturna krajina

moramo poznati, se zavedati, učiti. Ne mo-

gozdov. Slovenija bo med državami, ki se bodo

Dresden v Nemčiji, kjer so čez dolino Labe

remo kar začeti preštevati parkirnih mest in

pridružile obstoječemu vpisu. Zelo intenzivno

potrebovali avtocestno povezavo in so potem

razmišljati o tem, kje postaviti korita za rože in

se pripravlja humanistična arhitektura Jožeta

most zares zgradili. Pa vendar dodajam – ne

kakšno plastiko pritrditi na fasade. UNESCO,

Plečnika v Ljubljani in Pragi, temu pa sledi

uspavajmo se.

državne sisteme in lokalno dediščino moramo

klasični Kras. Ne upam si predvideti, kakšno bo

poznati, se zavedati, se učiti, se dvigniti nad

zaporedje med temi tremi in ali bomo sprožili

POTENCIALI

Potencial-ø je, potencial-a ne vidim, potencial-u sledim, potencial-ø je očiten ...

Radi govorimo o potencialih in neizmernih priložnostih dediščine – a vendar, kje so zares ti potenciali? Je množični turizem res edina opcija? Naši sogovorniki v nadaljevanju članka predstavljajo le nekaj možnosti.

Potenciali za digitalno doživetje dediščine Razvoj tehnologije prinaša nove potenciale tako za turizem kot tudi za skrb in ohranjanje dediščine ter izobraževanje o njej. Internet je zgolj začetek – digitalni produkti, kot so mobilne in spletne aplikacije, digitalizacija naravnih in kulturnih spomenikov, interaktivni vodiči in beacon tehnologija so »vroče« teme, ki se jih bo moralo mesto, ki želi biti pametno Potenciali v raziskovanju

in inovativno, slej ko prej lotiti.

Potenciali za drugačno čipko

Na primeru idrijske dediščine se je mlada ekipa Znanje, ki se je skozi stoletja delovanja rudnika

študentov že lotila svojega pilotnega projekta,

Klekljana čipka ni več dragocen statusni simbol,

akumuliralo v Idriji, je bilo skoncentrirano v

katerega končni izdelek je spletna aplikacija.

nepogrešljiv modni dodatek ali pomemben

Rudniku živega srebra Idrija. Njegovi nosilci

Njihov dolgoročni cilj je pokriti Slovenijo od

del hišnega tekstila in dekorja. Vsepovsod

so bili strokovnjaki, ki so tam delali, in zunanji

velikih mest, dediščine, ki je že našla svoje

jo nadomešča strojno izdelana čipka. V

sodelavci, ki so v sodelovanju z Rudnikom

mesto na Unescovem seznamu, pa vse do

najboljšem primeru je ostala spoštovana

ta znanja razvijali oz. na teh področjih

skritih kotičkov, ki jih premalo poznamo.

umetnostno-obrtniška tradicija, ki pa se

raziskovalno delovali. Na Rudniku so danes

Spletno aplikacijo so izdali jeseni, preko nje

marsikje muzejsko varuje v svoji izvorni obliki

zaposleni le še redki posamezniki. Če se ne

pa je moč odkriti zgodbe, ki jih še niste slišali,

in je zato le še sama sebi namen. Zato jo je

bo kmalu kaj spremenilo, bo njihovo izkustvo

dediščino, ki si zasluži obisk, kulinarične

treba razvijati in preoblikovati, da bo ostala

težko prenesti na mlade generacije, ker Idrija

posebnosti kraja, dogodke tekom leta in –

zanimiva za mlajše generacije. Čipka danes že

v smislu naravnega laboratorija za vprašanja

nenazadnje – nasvete in namige lokalcev! Do

uspešno posega na širša področja oblikovanja,

živega srebra ni več tako zelo aktivna, saj

spletne aplikacije lahko dostopate preko svojih

umetnosti in arhitekture. Kleklja se lahko z

se rudnik likvidira. Prepričana sem, da med

mobilnikov na app.pryde.si!

različnimi sodobnimi materiali in v velikem

drugimi obstajajo realne možnosti, da se Idrija uveljavi na področju raziskovanja in izobraževanja o vplivih živega srebra, radona

merilu, kar dokazujejo arhitekturne čipke iz

Sabina Carli, urednica vsebin projekta Pryde

elektroluminiscentne žice studia Loop.pH iz Londona in dela Mance Ahlin, slovenske

in drugih posledic preteklega rudarjenja

arhitektke, oblikovalke in klekljarice, ki živi v

na zdravje ljudi in na okolje, z namenom

New Yorku. Ohranjanje tradicije klekljane čipke

izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev

je temelj, na katerem je treba zgraditi novo

(uresničevanje konvencije iz Minamata).

vizijo in strategijo. Vsaka tradicija je najprej

Nenazadnje je to tudi ena temeljnih nalog

nastala z inovacijo. Idrija bi lahko s svojim

Centra za upravljanje z dediščino živega

vrhunskim znanjem o idrijski čipki načrtno

srebra, ki pa se mora kadrovsko okrepiti.

začela sodelovati z različnimi oblikovalci,

Priložnosti ostajajo.

umetniki in arhitekti, ki bi s svojimi idejami tradiciji vdahnili novo življenje.

Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija

Anja Petek, članica ekipe The Idria Lace in študentka arhitekture 7

Potenciali za mladinski turizem Priložnosti za mladinski turizem ima Idrija ogromno. So izkoriščene?

Ne dovolj. Izboljšati moramo nastanitvene zmogljivosti in se hkrati zavedati, da bo to vzpostavilo zgolj (infrastrukturno) osnovo za začetek. Pripraviti moramo celostno ponudbo (prehrana, raziskovanje, učenje, aktivnosti v naravi, ogledi ...), ki bo privlačna tako za skupine kot za posamezne goste. Mladinski turizem mora biti usmerjen v edinstveno, doživljajsko izkušnjo, zasnovano na temeljih

Potenciali opuščenih objektov

bogate dediščine mesta. Vse to je mogoče s povezovanjem in sodelovanjem med vsemi

Kaj z vso industrijsko dediščino, z izvoznimi

turističnimi deležniki in v tesni povezavi z

jaški, strojnicami, kompresorskimi postajami,

lokalno skupnostjo.

garderobami in različnimi pomožnimi objekti, zdaj ko smo jim dali nalepko »UNESCO«?

Maša Eržen, strokovna sodelavka Mladinskega centra Idrija

Seveda, treba je skrbeti za ohranjanje dediščine, preprečiti propadanje, torej

ekonomske in socialne potrebe občanov in

jih napolniti z novimi vsebinami in redno

gospodarstva.

vzdrževati. Pa bo to dovolj?

Že danes je Idrija eno izmed urbanistično bolje

Izziv industrijske dediščine ni le v zapolnitvi

zasnovanih mest v Sloveniji, z inovativnimi

praznih prostorov in ohranitvi zaščitene

in sodobnimi rešitvami pa lahko te razpršene

vrednosti – pravi izziv je, kako tem objektom

lokacije poveže in jim da nov smisel. V lokacijah

nameniti novo središčno vlogo v mestu. Ne gre

industrijske dediščine se skriva potencial za

namreč le za izjemne industrijske objekte, gre

nove inovativne in sodobne programe, za

za nekoč urbanistično, socialno in gospodarsko

arhitekturne presežke, urbanistično premišljene

najpomembnejše, mestotvorne elemente

rešitve – to so potenciali, ki lahko Idrijo znova

Idrije. Zato jim je treba dati novo vsebino, ki

potisnejo v sam svetovni vrh.

ne bo le napolnila praznin, temveč bo tem ki bo odgovarjala na stanovanjske, kulturne,

Matevž Straus, predsednik Idrija 2020 in študent urbanih študij

Za Idrijo je razvijanje dediščine izrednega

Prisotnost bogate dediščine in popularnost

Menim, da lahko Idrija več naredi na področju

pomena – da sta čipka in rudarjenje

kraja z vpisom na Unescov seznam lahko

promocije mesta z vsemi znamenitostmi, ki so

neposredno povezana s prebivalci – to je

spodbudi razvoj različnih malih podjetij, ki bi

vpisane na Unescov seznam, in s pripadajočo

čudovito in pohvalno. In to je dokaz, da kraj

lahko svoje izdelke (in sploh ne nujno samo

turistično ponudbo. Pri tem pa se mi zdi pot-

živi in ceni svojo preteklost, se je zaveda. To

čipke!) prodajala naprej in tako zaokrožila

rebno, da z ukrepi tza trajnostni razvoj zagotovi

pa pomeni tudi izjemno priložnost za Idrijo

turistično promocijo kraja.

primerno zaščito znamenitosti.

Luka Kropivnik, udeleženec dogodka UNESCO dediščina – včeraj, danes, jutri

Urška Pliberšek, udeleženka dogodka UNESCO dediščina – včeraj, danes, jutri

lokacijam dala novo mestotvorno vlogo. Vlogo,

Potenciali za širšo prepoznavnost

in njene prebivalce, še posebej pa mlade in podjetne Idrijčane.

8

interdisciplinarna študentska delavnica

TBI

Idrija 2020

Mladi, mesto in dediščina

... ker si Idrija zasluži mesto na svetovnem zemljevidu Na vprašanja in dileme vam bova kar se da hitro odgovorila: iztok@idrija2020.si in matevz@idrija2020.si

... ker idrijska industrijska dediščina potrebuje novo vizijo ... ker mladi in ustvarjalni potrebujejo nove priložnosti

KAJ? Projekt TBI: Mladi, mesto in dediščina bo vzpodbudil korak proti prihodnosti.

Prikazal bo Idrijo kot odlično izhodišče z možnostjo, da postane mesto prihodnosti, v kateri je združena bogata dediščina ter vizija moderne družbe.

Z razvojem in vpeljavo nove prostorske vizije, širitvijo mesta, povezovanjem na več nivojih, ter vnosom novih programov bo projekt prikazal razvoj posameznih območji v mestu. Ta pa bodo mesto povezala in ustvarila celoto, pripravljeno na izzive prihodnosti. Idrija je mesto priložnosti.

S tem projektom bomo to dokazali.

PARTNERJI Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede

9

Občina Idrija

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede več info na www.tbi.si

Organizacija PlusMinus

Organizacija 4Citizens

Udobje ali izziv?

10

DEDIŠČINA

Živimo v časih, ko bistveno več poudarka namenjamo udobju, izziv pa je postal precej neprijetna stvar. Seveda, udobje je, kakor že sama beseda pojmuje, nekaj, kar nam pri uporabi daje občutek ugodja in nas zato počasi tudi uspava. A to stanje ne prinaša napredka in vodi dolgoročno le navzdol. Kot vožnja s kolesom – ko obstanemo na mestu, tvegamo padec na trda tla.

Idrija se danes nevarno nagiba v smeri udobja in s tem posledično v smer nazadovanja. Vsi posamezniki in mesto kot celota moramo stopiti iz območja udobja ter sprejeti izziv v vseh oblikah. To pomeni izbiro težje poti. A ta pot je nujna za razvoj posameznika in posledično tudi družbe kot celote.

Besedilo: Iztok Hvala

Idrijčani smo bili že od nekdaj zelo delavni, ne-

Specifičen karakter in lastnosti Idrijčanov so

izprosni, trmasti in neredko tudi posebni ljudje.

bili znani daleč naokrog in so se ohranili vse

To smo podedovali iz zgodovine, kajti trdo delo

do današnjih dni. Zaprtje rudnika je povzročilo

in vztrajanje je bilo ključno za preživetje. Rudar-

spreminjanje mesta, težka rudniška mehaniza-

ski kruh je bil težek kruh, prislužen z mukotrp-

cija je izginila z ulic, hrup obratujočih rudniških

nim delom, neredko nevarnim za zdravje. Tudi

naprav je potihnil in rudarje oz. po domače

ostale službe niso zaostajale po zahtevnosti,

“knape” je bilo vedno težje srečati na ulicah.

tako ali drugače. S svojo reliefno razgibanostjo

Naporno fizično delo so zamenjala raznovrstna

je okolje pri tem dodalo svoj pečat, neusmiljena

dela v industriji in storitvah. Idrija je uspešno

narava pa je skupaj vse samo še dopolnila. Te

premagala šok zaradi izpada svoje primarne de-

okoliščine so skozi stoletja izoblikovale idrij-

javnosti, iznajdljivost in vizionarstvo Idrijčanov

skega človeka v to, kar je danes. Velik del svoje

se je pokazala v zagonu novih gospodarskih

uspešnosti idrijski rudnik dolguje Idrijčanom:

družb in mesto je tako živelo naprej. Standard

mesto je dihalo, raslo in doživljalo vzpone in

življenja je rastel, zaposlitvenih možnosti je

padce skupaj z rudnikom. Neposredna poveza-

bilo dovolj in na splošno je veljalo, da če si v

nost rudnika in mesta pa je izoblikovala Idrijo

mestu želel delati, si delo tudi dobil. Čas od

takšno, kakršno poznamo danes.

zaprtja rudnika do današnjih dni pa je prinesel

Čas je, da tudi mi spoznamo, kako edinstvena in posebna je naša Idrija in kakšno prednost to predstavlja v današnjih časih vsesplošne generičnosti.

tudi preobrazbo mišljenja ljudi. Zaradi relativne udobnosti življenja v mestu, ravno pravšnje odmaknjenosti od vseh pomembnih tokov, tako pomenskih kot geografskih, je postalo območje za razrast udobja. V vseh oblikah.

11

Idrija v 21. stoletju?

pod okriljem geoparka in še kakša obrobna

Stari objekti, novo življenje?

zanimivost, so stvari, ki so bile do nedavnega Kje je položaj Idrije v 21. stoletju? Kakšna je

dovolj za velik obisk mesta. Danes pa temu ni

Skozi zgodovino je mesto doživljalo velike

danes vizija mesta oziroma kje se Idrija vidi čez

več tako. Globalizacija, tehnološki razvoj, mobil-

spremembe. Dušo mesta so soustvarili rudniški

10, 20 ali 50 let? Kaj želi v tem času doseči in

nost in velik pomen spleta so obrnili tokove obi-

industrijski objekti, izrazito utilitarne prostorske

kaj je za to pripravljena narediti? Kaj si mesto

skovalcev tudi proti drugim destinacijam. Kljub

gmote, ki so tako po funkciji kot po volumnu

in občani predstavljajo pod pojmom uspešno

vpisu na prestižen UNESCOV seznam svetovne

močno izstopale iz okolice. Stalne prostorske

mesto? Kakšen bo njen položaj v nacional-

dediščine obisk mesta raste zelo počasi. Ob

spremembe so bile nekaj normalnega, harmo-

nem, predvsem pa v evropskem in svetovnem

nezadostnih prizadevanjih za spremembo tega

nične skladnosti mestne podobe niti nikoli ni

merilu? Odgovori na ta vprašanja bi morali biti

trenda pa Idrija dolgoročno tvega upad obisko-

bilo, Idrija je zato zlahka prenesla marsikakšen

nedvoumni, odločni in vsem dobro poznani.

valcev, s tem nadaljne nazadovanje do točke,

nov kontrast. Zakaj je to sploh pomembno?

A za ta, za mesto najpomembnejša strateška

kjer bo ves potencial zapravljen. Metaforično

Mesto daje danes nekaj novega, nekaj svežega,

vprašanja, nimamo odgovorov, definiranih z

bo to imelo enak vpliv kot nekoč izločitev Idrije

v obliki vsebinskega, pomenskega in navsezad-

jasno začrtano in dolgoročno usmerjeno vizijo.

iz trase Tržaške železnice. V konkurenci mest,

nje tudi arhitekturnega presežka, kot prostorska

Ker jih nimamo, naše razmišljanje sega le nekaj

ki tekmujejo za isto skupino obiskovalcev, je

intervencija, ki bo pokazala, da v stare objekte

let vnaprej in tako se oddaljujemo od bolj

mnogo od njih pripravljeno napraviti korak dlje,

lahko uspešno vnesemo novo življenje. S tem

pomembnega cilja, to je, da Idrija resnično pos-

vložiti ogromno truda in sredstev za povečanje

pa ustvarimo generator razvoja za celotno

tane svetovna destinacija. Pri vsakem poskusu

svoje prepoznavnosti in privlačnosti. Strate-

mestno območje. Idrija optrebuje nov prostor-

odgovora na ta vprašanja se razkrije vsa neam-

gije, ki jih pri tem ubirajo, so nadvse zanimive

ski kontrast, ne v obliki novega nakupovalnega

bicioznost mestne miselnosti. Vedno najprej

in kreativne. Z veliko volje, pripravljenosti na

središča, ampak v obliki prostora kulture,

iščemo razloge, zakaj ne, ob tem pa dramatično

delo in jasno izdelano vizijo pa uspevajo tam,

kreativnosti in napredka, z globjim vplivom na

izpostavljamo morebitne prepreke in preko

kjer Idrija trenutno še ne, na področju izredno

družbo in okolje.

kreativnih izgovorov nato upravičujemo razloge

konkurenčnega trga prezentacije historične

za takšne odločitve. Pri tem skoraj nikoli ne

industrijske dediščine. Predvsem sklop manjših

Kakšni pa so dejanski potenciali industrijske de-

vidimo pravega izziva, nove priložnosti za rast in

mest, v katerega spada Idrija, z izrazito okoljsko

diščine idrijskega rudnika za mesto in njegove

razvoj, za vstop na pot do tja, kjer bi cilj upravičil

in zgodovinsko specifiko, je z vidika obisko-

prebivalce? Zakaj mesto sploh potrebuje oži-

sredstva. Zatorej se najprej vprašajmo, kaj pa če

valcev zelo zanimiv, saj predstavlja možnost

vljanje teh objektov? Te stare objekte moramo

rečemo ja in kako to naredimo?

simboličnega pobega v zgodovino, v iskanje

najprej začeti gledati kot na prostore potenciala,

avtentičnosti in novih, pristnih izkušenj. Tujina

ne pa kot na breme. Potrebno se je tudi zaveda-

V mestu imamo primere izredno uspešnih

vidi v temu neizmeren potencial. Čas je, da tudi

ti, da prenova industrijske dediščine predstavlja

gospodarskih subjektov, ki ne gledajo kaj bo

mi spoznamo, kako edinstvena in posebna je

tek na dolge proge. Hitre in nepremišljene re-

čez leto, dve, ampak so z mislimi usmerjeni že

naša Idrija in kakšno prednost to predstavlja v

šitve, podkrepljene s prevelikimi ekonomskimi

mnogo let naprej. Imajo jasno vizijo. Čvrsta

času današnje vsesplošne generičnosti. Vsak,

ambicijami, lahko naredijo več škode kot koristi.

vodstvena struktura, vrhunski strokovnjaki na

ki je bil nekaj časa v tujini, hitro spozna kakšne

Varovanje in oživljanje industrijske dediščine

vodlinih položajih, motivirani posamezniki in

kvalitete mesto dejansko ima in kako unikatno

ni le trenutna razvojna cokla, temveč lahko

kolektiv, stimulativno okolje ter pripravljenost

okolje to predstavlja. Ko bi bil potreben skupen,

predstavlja revitalizacijsko gonilo za celotno

na trdo delo so najboljša podlaga za uspeh. Za-

jasen in odločen nastop na trgu pod enotno

mesto, smiselnost obnavljanja takšnih objektov

kaj se potem ne učimo od njih, jih analiziramo

blagovno znamko, se mi oklepamo tradicional-

pa prinaša kopico pozitivnih sprememb. Za

in skupaj razvijemo sistem, ki bo naredil naše

nega “vrtičkarstva” in vsak poskus spremembe

uspešnost prenove takšne dediščine je ključno,

okolje boljše in prijetnejše za vse?

že vnaprej obsodimo na propad. Potrebna bo

da je v prvi plan postavljeno lokalno prebival-

odprtost za nove ideje in odločna samokritika

stvo, vsi posegi morajo biti prvotno najprej

trenutnega stanja. Potrebne bodo spremembe,

namenjeni njim. Rezultat takšnega pristopa

za nekatere žal neprijetne, ampak v dobro mes-

se kaže potem v obnovljenem spoštovanju in

ta in njegovih prebivalcev. Čas je, da naredimo

razumevanju prebivalcev do mesta in njegove

korak stran od ustaljenih praks in sprejmemo ta

zgodovine, ki tako postanejo resnično ponosni

Potencial Idrije ni samo uspešno gospodarstvo.

izziv, pred katerega je postavljeno mesto danes

na svoje domače okolje. Pomen ohranjanja

Pravi potencial na katerem sedi mesto, se skriva

in tako naredimo Idrijo spet navdihujočo za vse,

zgodovinskega spomina je temeljni kamen

v povezavi narave z danes zapostavljeno dedi-

tako za domačine kot tudi za obiskovalce. Ob

za razvoj v prihodnosti, predvsem za takšne

ščino idrijskega rudnika ter okoljem, katerega

dovolj veliki volji in pripravljenosti na trdo delo

kraje, kot je Idrija. Resnično ne smemo pozabiti

je ta ustvaril. Vse tiste mogočne objekte, katere

so resnično mogoče velike spremembe.

vpliva, ki ga je mesto imelo na celotno svetovno

Potenciali mesta?

dnevno opazujemo in se sprehajamo mimo

dogajanje tekom zgodovine. Seveda pa samo

njih, bi mesto lahko izkoristilo sebi v prid in tako

pravilen odnos do mesta in dediščine ni dovolj

ustvarilo edinstven prostor, kjer bi novo zraslo kot evolucija starih vsebin. Relativno dobro obiskan turistični rudnik, prijetna in zanimiva razstava v prostorih mogočnega gradu Gewerkenegg, izjemna naravna in tehniška dediščina 12

Kako pritegniti ambiciozne in zagnane mlade nazaj v mesto, jim ponuditi priložnosti, jim ponuditi izziv?

za ekonomsko upravičenost in ustreznost posegov. Ustrezna prenova dediščine ima tudi vsaj pet večjih ekonomskih učinkov, od zagotavljanja novih zaposlitev in povečanja življenjskega standarda prebivalcev, do oživljanja mesta in s

DEDIŠČINA

tem vzpostavljanja novih storitev in dejavnosti,

integraciji mladih v obstoječo strukturo na

Zakaj sploh vlagamo toliko truda v izvedbo

usmeritve v bolj specifične obiskovalce mesta

vseh področjih, s kakovostnim mentorstvom,

projekta, ko pa imamo za to poklicane ljudi v

(usmerjen turizem), ki ostanejo dlje, zapravijo

povezovanjem in predvsem odprtostjo za nove

različnih javnih družbah? Delavnico izvajamo

več in so splošno bolj aktivni obiskovalci, do

ideje. Navezava dediščine pri snovanju novih

zato, ker verjamemo v mesto in vedno bolj in

dviga vrednosti napremičnin ter na koncu, do

izobraževalnih in raziskovalno-ustvarjalnih

bolj vidimo resnične potenciale, ki jih ta ponuja.

razvoja podjetniških inkubatorjev in privablja-

dejavnosti bi vzpodbudila rast edinstvenega

In zato, ker menimo, da si mesto zasluži kritičen

nja znanja nazaj v manjša mesta. Ti mogočni

ekosistema z visoko dodano vrednostjo, takšno

pogled in razpravo o trenutnem stanju v mestu.

rudniški objekti imajo potencial, so nov gene-

okolje pa bi potem ustvarilo polje magnetizma

Ponuditi želimo jasne odgovore na izzive priho-

rator družbenega, kulturnega in ekonomskega

za prihod novih ljudi v mesto. Mladi si danes

dnosti. Interdisciplinarna študentska delavnica

razvoja za mesto in mu s tem zagotovijo pros-

želijo predvsem priložnost in prostor ter vzpod-

bo s tem začrtala prve obrise vizije mesta za 21.

tor na svetovnem zemljevidu 21. stoletja.

budo za izvedbo svojih idej. Naloga mesta pri

stoletje. Dokazali bomo, da je mogoče z relativ-

tem je, da jim ponudi izziv, ustvari pogoje in

no majhnimi ukrepi doseči velike spremembe.

možnost da se dokažejo. Od tam naprej se bo

Idrija lahko postane resnični center znanja za več znanstvenih vej, ne samo na področju tehniških ved.

Idrija – mesto znanja?

pa zgodba z dodatkom idrijske trme, kreativ-

Ker bo delavnica namenjena predvsem

nosti in delavnosti ter jasnimi cilji odvijala dalje.

domačinom, bo cilj usmerjen in prilagojen

Idrija lahko postane resnični center znanja

tako, da bodo ti imeli od tega kar največjo

za več znanstvenih vej, ne samo na področju

korist. Participacija javnosti bo pomemben del

tehniških ved. S pravilnim odnosom, vizijo in

projekta, z upoštevanjem njihovih predlogov

pripravljenostjo na spremembe, lahko v mestu

bomo ustvarili temelje za oblikovanje okolja, v

ustvarimo raznovrstne priložnosti, tako za mla-

katerem bomo vsi radi živeli in se vanj vračali.

de izobražene in tiste, ki so pripravljeni delati,

Želimo se izogniti teatralizaciji okolja in lokalnih

sprejeti izziv in stopiti iz območja udobja.

navad ter običajev, ustvariti želimo vizijo mesta,

Velikokrat slišimo besedno zvezo “Idrija je

v katerem bodo vsi lokalni prebivalci videli

mesto znanja”. Idrija kot prostor razvoja in

nove priložnosti zase in bodo tako postali

napredka? Radi si zamišljamo da bi bilo temu

aktivni udeleženci pri razvoju prostora. Ne bo

res tako. Ampak besede težko najdejo realno

lahko, ampak verjamemo v to in s tem bi radi

Delavnica TBI: Mladi, mesto in dediščina

navdušili tudi ostale prebivalce ter jim tako

znanja“ pa z namenom uporablja besedo

Še ena študentska delavnica na temo revitali-

Spremembe se vedno začnejo pri ljudeh. In če

mesto.

zacije industrijske dediščine idrijskega rudnika?

se želi Idrija spremeniti, se morajo najprej spre-

Nekdaj je bila Idrija res mesto znanja, konec

Niti ne. Raje kot ukvarjanje z idejo oživljanja

meniti ljudje. Bomo uspeli narediti vsaj majhen

18. stoletja je bila za nekaj desetletji resnično

posameznih stavb in območji rudnika, bo

korak v to smer?

močno raziskovalno središče z osebnostimi

delavnica odgovarjala na vprašanje, kako vsa

mednarodnega formata in globalnim vplivom.

ta območja, ki so razdeljena v tri posamezne

Spremembe se vedno začnejo pri ljudeh. In če

Ne smemo tudi pozabiti, da je ravno v Idriji

sklope in se geografsko in pomensko stikajo na

se želi Idrija spremeniti, se morajo najprej spre-

najstarejše ohranjeno gledališče na slovenskih

isti točki, povezati in s tem ustvariti sistem, ki bo

meniti ljudje. Bomo uspeli narediti vsaj majhen

tleh, prva slovenska realka pa tudi ni ravno

pripovedoval bogato zgodbo idrijskega rudnika

korak v to smer?

naključno v mestu. Ker smo danes soočeni z

kot celote. Rudnik je bil nekdaj kot lepilo, ki je

velikim izseljevanjem mladih, predvsem višje

skupaj držal celotno mesto. Danes pa tega ni

in visoko izobraženih v večja urbana območja

več in mesto se je posledično razdelilo na več

in v tujino, je mesto postavljeno pred velik

manjših in nepovezanih koščkov. Štiridelni

izziv, kako ta perspektiven kader ohraniti in

projekt izvajamo skupaj s študenti Fakultete

ga izkoristiti sebi v prid. Si mesto sploh želi

za arhitekturo, pod mentorstvom doc. Mitje

to? Kje so sploh priložnosti za mlade danes v

Zorca, s študenti Fakultete za družbene vede, z

mestu? Razen že prej omenjenih gospodarskih

oddelkoma tržnega komuniciranja, pod men-

panog, je teh zelo malo. Akumulacija znanja v

torstvom doc. dr. Mihaela Klineta in oddelkom

mestu pa je zelo velika. Idrija se ob teh trendih

prostorske sociologije, pod mentorstvom izr.

v prihodnosti nagiba k izraziti neheterogenosti

prof. dr. Marjana Hočevarja, ter mednarodnimi

prebivalstva, družbeni neaktivnosti in vsesplo-

partnerji 4Citizens in PlusMinus. Zakaj interdi-

šni apatičnosti. Za prihodnost mesta so to slabi

sciplinarnost? Zato ker ne potrebujemo samo

obeti in na vseh nas je, da sprejmemo ukrepe

novih arhitekturnih intervencij, ampak potrebu-

za spremembo teh trendov.

jemo tudi način in vizijo, kako naše potenciale

osnovo saj raziskovalne dejavnosti zunaj večjih gospodarskih družb predstavljajo zanemarljiv

povrnili zaupanje v to našo dolino.

del celotne produkcije. Besedna zveza “mesto

Idrija potrebuje nov prostorski kontrast, ne v obliki novega nakupovalnega središča, temveč v obliki večnamenske kulturne inštitucije z globljim vplivom na okolje in družbo.

predstaviti svetu. Ob tem se pa moramo tudi Kako pritegniti ambiciozne in zagnane mlade

spraševati o globjih pomenih takšnih prostor-

nazaj v mesto, jim ponuditi priložnosti, jim

skih intervencij, predvsem o pomenu javnega

ponuditi izziv? Rešitev je v interdisciplinarni

prostora v mestu.

13

14 14

ŠPORT

»On je pa zanimiv tič!« Zmagovalec na prestižni dirki za mlajše člane GP della Liberazione 2010, prestop v elitni Quick step leta 2011, evropski prvak med mlajšimi člani leta 2012, nosilec zelene majice z dirke po Avstriji 2015, aktualni državni prvak v članskem kronometru, udeleženec prvih Evropskih iger v Bakuju in pravljičnih 7 zmag v pretekli sezoni.

Jan Tratnik, kolesar moštva Amplatz BMC. Besedilo: Haris Aldžić Foto: Iztok Hvala; Asistent: Boštjan Berglez

15

Borut Božič: »Jan je zanimiv tič. Spoznal sem ga prek njegovega brata, kasneje pa smo postali sosedje.

Enkrat me je vprašal, če se mi lahko pridruži na treningu z gorskim kolesom. Z menoj je vozil obut v superge in brez kakršnihkoli problemov, ubistvu je z lahkoto držal moj tempo.« JAN, KAKO SE JE ZAČELO VSE SKUPAJ? Ukvarjal sem se z različnimi športi. Resno sem treniral košarko, ampak sem se ji odpovedal zaradi višine. V prvem letniku srednje šole nisem treniral nobenega športa, zato sem začel teči z

pri njih kot mladinec, nato pa sem prestopil

kolesarjev v peletonu, ker so hoteli tekmovati z

v Rog Radensko. V HIT-u sem že doživel prvo

menoj ali pa so omenjali samo moj »neuspeh«.

»večjo« zmago, in sicer na pomembni dirki

Sam pa sem se zopet odlično počutil v svoji koži

Coppa Montes.

in začel trdo delati tudi na povratku med elito.

Valter Bonča: »Dirka Coppa Montes je bila zanimiva. Takrat sem bil Janov trener v HIT-u in pravila so še dopuščala radijsko povezavo med kolesarji in trenerjem. Vedel sem, da je vsekakor sposoben zmagati. Tudi po zaslugi mojih napotkov je v cilj prišel prvi, mislim pa, da sprva sploh ni dojel, da je dirko dobil.«

KAKO SI SE PA UJEL S SVOJIM

očetom in se ukvarjati s športnim plezanjem. V

PETIM MOŠTVOM? Po zares slabi sezoni v Tirolu, leta 2013, sem ostal brez pogodbe in zaradi krize, ki je zavladala v kolesarstvu, sem mislil, da je konec.

Zaradi izrazite krize v Sloveniji pa sem se na priporočilo Dejana Bajta nekako uspel pridružiti moštvu Amplatz BMC, kjer sem v preteklih dveh

drugem letniku me je profesor športne vzgoje

KAKO SE SPOMINJAŠ SENZACIONALNE

sezonah dosegel deset zmag in svoje največje

povabil na državno prvenstvo v kolesarskem

ZMAGE NA GP DELLA LIBERAZIONE?

uspehe. Povedati moram, da sem v moštvu res

crossu, ki sem se ga udeležil, da mi ni bilo treba

Gre za največjo dirko za mlade upe v kolesar-

srečen in da mi grejo na roko. Sedaj sledim toč-

k pouku. Začel sem trenirati in vožnja z gorskim

stvu v Italiji, zato se je bilo vredno potruditi.

no začrtanemu programu in se posvečam vsaki

kolesom mi je postajala vse bolj všeč. Nato sem

Šteje se, da se bo zmagovalec te dirke spogle-

preizkušnji posebej. Ostajam v ekipi, ker je pol

se na treningu pridružil Borutu Božiču in vse

doval s snubljenjem velikih oz. profesionalnih

moštva Slovencev, imamo najboljšo opremo in

ostalo je zgodovina.

ekip. Zmaga je bila lepa, posebej zato, ker sem

odlične pogoje za delo.

mislim da prvi, ki je v cilj prišel solo.

Borut Božič: »Čez par mesecev sem ga potem vprašal, če bi začel bolj resno kolesariti, pa si je vzel kar nekaj časa za premislek. Mislim, da se me je potem dva, mogoče tri mesece izogibal, pa sem mu nato posodil eno od svojih cestnih koles. Testno ga je odpeljal do Cerkna, nazaj pa je prišel s podatki na števcu, ki bi mu jih zavidal marsikateri kolesar.«

In sledil je test pri znamenitem Quick Stepu.

TVOJA DELAVNOST IN OSREDOTOČENOST

In po testu pogodba. Navdušenja nisem mogel

STA PRIŠLA ŠE KAKO DO IZRAZA

skriti. Dosegel sem sanje vsakega kolesarja, po-

V PRETEKLI SEZONI.

godbo s profesionalnim moštvom. Izkušnja pa

Ja, za menoj je zares lepa sezona z nekaj več kot

je bila sladko-grenka. Ker gre za moštvo z world

9600 tekmovalnimi kilometri v 62 dneh.Sem

tour licenco, je vse skupaj res na najvišjem nivo-

nosilec zelene majice vodilnega po točkah z Dir-

ju. Najprej sem moral shujšati za 6 kilogramov,

ke po Avstriji in državni prvak med člani v vožnji

kar mi je pobralo veliko moči za dirkanje na taki

na čas. Prav kronometer v Ljubljani je bil nekaj

BORUT MI JE ZAUPAL ZANIMIVO ZGODBO,

ravni, zato se nisem počutil najbolje. Moral pa

posebnega. Bil je najdaljši v moji karieri in kljub

POVEZANO PRAV S TVOJIMI ZAČETKI.

sem se tudi dokazati, a sem v želji po tem najbrž

krizi v drugem delu trase sem zagrizel in pritisnil

Ja, spomninjam se, da je bil december, ko sem

malce pregorel. Bil sem premlad za tak prestop,

do konca. V cilj sem prišel minuto pred drugo-

mu pozvonil na vrata in rekel, da bi dirkal na

a pridobljene izkušnje cenim in upam na povra-

uvrščenim. Češnja na torti pa je bila moja prva

cestnem kolesu. Posodil mi je svojo specialko,

tek v karavano svetovnega kolesarstva.

skupna zmaga na etapni dirki na Češkem, ki je

ki pa mi ni bila ravno všeč, ker sem doživel prve

tudi prva generalna zmaga za ekipo Amplatz

Valter Bonča: »Janov vzpon v kolesarstvu je podoben temu, kot bi se abecedo učili šele na fakulteti.«

BMC. Sicer pa sem v sezoni 2015 prevozil 27650

Ivanom Poljancem. Vozil sem kolo znamke CULT

TI JE BILO HUDO OB POVRATKU DOMOV?

SE RAD VRAČAŠ DOMOV?

in se udeležil svojega prvega kronometra, ki pa

Vsekakor, mnogi so mojo izkušnjo dojeli kot

Veliko časa preživim v Ljubljani in tujini, ampak

sem ga v naslednji sezoni že zmagal. Šel sem

neuspeh, a sam se tolažim s tem, da sem zelo

doma je najlepše. Spomini na otroštvo in ko-

iz dirke v dirko in vse bolj me je odvleklo v svet

hitro prešel med profesionalce. Nekateri na to

lesarske začetke v ulici Za gradom so posebni.

kolesarstva.

čakajo kar dolgo ali pa tega sploh ne dočakajo.

Občutek, ko se z dobrim rezultatom vrnem do-

Imel sem mešane občutke, izteklo pa se je tako,

mov, kjer me čaka punca Urša, pa je najboljši na

JE BIL V PRESTOP V HIT KLJUČEN?

da sem zopet pristal v Rog Radenski. Kljub

svetu. Tu najraje treniram s svojim vzornikom,

Ja. Valter Bonča me je povabil v HIT na priprave,

vsemu pa sem leta 2012 postal še evropski pr-

profesorjem, kot mu pravim, Borutom Božičem.

kjer sem se odlično odrezal na treningih in

vak v cestnem kolesarstvu med mlajšimi člani.

postal del njihove ekipe. Eno leto sem preživel

Izpostavljen sem bil pritiskom s strani drugih

padce že zaradi tega, ker nisem bil vešč odpenjanja kolesarskih čevljev. Aprila oz. maja 2007

kilometrov in opravil 966 ur treninga.

pa sem že pridobil licenco in začel sodelovati z

16

ŠPORT

VALTER, MITJA, FREDI, BORUT IN JAN IZ ŽABJE VASI Kaj imajo skupnega Valter Bonča – slovenska kolesarska legenda, Mitja Novak – trener v Slogi 1902, Fredi Virag – nekdaj uspešen ultrakolesar, Borut Božič – naš profesionalni kolesar in nadobudni Jan Tratnik? Vsi so dobršen del življenja preživeli stanujoč na naslovih Za gradom 18 in 20. Prav vsi so svoje treninge začeli in končali z vzponom mimo gradu, in ta jim je še kako ostal v spominu. Z besedami Boruta Božiča: »Včasih sem po treningu bil tako koma, da je šlo mimo gradu le cik-cak, ali pa sem raje vozil mimo občine.«

17

17

Ljubezen v času beguncev Sprašujem se, kaj bi naredila drugače, če ne bi bila rojena z neskončno naivnostjo in impulzivnostjo glede praktično vsega, kar se me dotakne. Ena stvar je gotova: moje življenje bi bilo lažje. Moje življenje bi bilo manj tvegano. A moje življenje bi bilo tudi veliko bolj dolgočasno.

Besedilo: Karolina Caruso Foto: Matic Zorman www.maticzorman.com

18 18

REFLEKSIJA

19

19

Začetek vsega se zdi tako daleč – čeprav sta

stara slabih dvajset let, tako kot jaz. Izkaže se,

v redu, če potrebujem vodo ali kaj podobnega.

od takrat minila le dva meseca –, a ne bom

da je iz Albanije, od koder sta pred kakšnim te-

Pogledam ga z ogorčenim in hkrati osupnjenim

pozabila prve situacije, ki me je privedla k stiku

dnom prišla z možem in dvema otrokoma. Pred

pogledom in znova izbruhnem, tokrat še moč-

z begunci. Bil je avgust in v Berlinu je bilo vroče

približno pol leta je mož odpotoval v Grčijo, da

neje. Prijatelji me spravijo ven, kjer sedem na tla

kot pes. Kamp, ki sem ga organizirala za Evrop-

bi dobil službo, a so jih slabe gospodarske raz-

in se poskušam pomiriti.

sko zvezo za medkulturno učenje, se je počasi

mere v Grčiji prisilile v emigracijo. Slišali so, da

Novica o mojem zlomu se hitro razve in cel

iztekal, pred nami je bil le še t. i. projekt za

je Nemčija za begunce najboljša, zato so prodali

večer smehljaje pritrjujem drugim prostovolj-

skupnost (community project), v katerem vseh

hišo v Albaniji ter kupili karte proti Nemčiji.

cem, da sem »okej«, »bom že, samo nisem

200 prostovoljcev združi moči in naredi nekaj

pričakovala« …

za lokalno skupnost. To leto smo se razdelili v

V Berlin so prispeli v petek, s sedmimi evri in

več skupin, ki so obiskale specializirane centre

povsem brez znanja nemščine. Nekako so

Ampak prekleto, ne, nisem okej, zakaj bi bila

za pomoč in tam pomagale pomoči potrebnim.

izvedeli, da morajo v center za registracijo, brez

okej, nikoli več nočem biti okej …!

Moja skupina se je odpravila v kamp za begun-

katere begunci nimajo vstopa v kampe. Tam so

ce, kjer naj bi zbrali čim več podatkov o njihovih

po šestih urah čakanja izvedeli, da so vsi kampi

življenjih v času begunske krize.

polni in da naj pridejo nazaj v ponedeljek. Z lahkotnim, neverjetno damskim nasmeškom mi pove, da so imeli srečo, da so našli dober

umetne trave, na kateri so ljudje sedeli, kadili in

prostor na prostem, kjer so lahko spali.

Čez teden dni sedim v kuhinji z mamo

se pogovarjali. Otroci so se igrali s prostovoljci

»Težko je bilo za otroka, težko jima je razložiti

in očimom.

in se zdeli tako srečni, tako otroški … Pa saj ne

take situacije.«

vem, kaj sem sploh pričakovala, v bistvu so bili

Nekaj časa molčim. V meni vre, pljuča me bolijo.

le otroci, ki se niso ozirali na to, kje so in s kom

Vprašam jo, kaj je njihov plan. Mirno odvrne:

so – le da se lahko igrajo, gibajo in smejejo. Ta

»Poskusili bomo ostati tu čim dlje. Upam, da

Mama počasi pogleda navzdol, vzdihne

razlika med brezskrbnostjo otrok in zaskrblje-

bo mož kmalu dobil službo. Nihče nam nič ne

in mi namigne, naj se izpovem.

nostjo njihovih staršev je bil zame takrat precej

pove, vsak dan bi nas lahko vrgli ven.« Preden

grotesken pojav.

nadaljuje, naju prekinijo trije moški, ki jo

»Odločila sem se, da moram nekaj storiti,

vprašajo za vžigalnik, prisedejo in prično glasno

preden se eno jutro zbudim stara 35, utrujena,

razpravljati v albanščini. Iz njenega pogleda

z dvema otrokoma, možem in konformističnim

razberem, da je čas, da odidem.

življenjem. No offense, mama, ti si super. A

»Mi smo tako privilegirani. Največji problemi, kisem jih imela ob odraščanju so se vrteli glede tega, ali je moja mama že opazila, da so mi začele rasti dlake, ali kakšne čevlje si bom kupilaob naslednji razprodaji.«

»Mama, jaz sem se par stvari odločila.«

dejstvo je, da se vsako jutro odločamo, kakšne Usedem se na bližnjo klop, poleg druge

osebe želimo biti in postati. Rada bi pogledala

prostovoljke. Nekaj časa strmiva predse, nakar

nazaj in vedela, da sem bila več kot socialni

izbruhnem:

pritiski, več kot moja kariera, več kot moje

Večina prostovoljcev si je že našla delo, zato

obleke, več kot vse, kar se od mene pričakuje

sem se poskusila priključiti kakšni skupini. Ni se

»Mi smo tako privilegirani. Največji problemi, ki

in kar se razume kot “pametno”. Torej, odločila

mi zdelo primerno, da prisluškujem pogovo-

sem jih imela ob odraščanju so se vrteli glede

sem se, da bom ponavljala letnik. Vem, da to ni

rom in begunce opazujem kot živali v živalskem

tega, ali je moja mama že opazila, da so mi

kul in da bi morala opraviti še tista dva izpita,

vrtu, zato se usedem na tla, na tisto prekleto

začele rasti dlake, ali kakšne čevlje si bom kupila

ki sta mi ostala za september, a trenutno res

umetno travo, in takoj me prične nekaj daviti.

ob naslednji razprodaji. Vsi živimo v nekakšnem

nimam energije ali motivacije za risanje vtičnic.

Obrnem se in tam stoji otrok, ki se je komaj

mehurčku, sploh ne vidimo preko sosedove

Drugo: razšla se bom s fantom. Že nekaj časa se

zmogel postaviti na noge, ter me vleče za obe-

ograje. Počutim se tako neumno, nikoli v živ-

počutim čudno in brez podpore, nedavna izku-

sek z identifikacijsko izkaznico.

ljenju se še nisem počutila tako neumno. Zdim

šnja je le spodbuda, da dam to za sabo. Tretje:

V isti sekundi k nama pridrvi otrokova mama

se sama sebi kot neka slaba šala. Moja celotna

cel september bom preživela v Nemčiji, kjer

in se mi začne opravičevati. Preseneti me, da

perspektiva o življenju, stvareh, ki si jih želim, ki

bom delala za begunce. To je moja odločitev,

govori angleško, in hitro se začneva pogovarjati

jih hočem … vse je samo ena čista slaba šala.«

sprejemam vajino mnenje, a skoraj nič na svetu

– medtem ko njen otrok vztrajno uničuje mojo

20

Viva La Revolución

Kamp sta sestavljala velik bel šotor in 30 m2

ne bo spremenilo moje odločitve.«

identifikacijsko izkaznico, za kar me že malo

Seveda se pričnem jokati, kar samo še pripo-

skrbi. Lase ima visoko natupirane in osupljivo

more k občutku totalne patetičnosti. K nama

Diskusija je bila dolga, a konstruktivna. Čez kak

urejene, naličena je v stilu Brigitte Bardot in

pristopi begunec iz Sirije in me vpraša, če sem

teden sem bila na vlaku proti Münchnu.

REFLEKSIJA

München + Berlin

Hamburg

v vhodni hali in z ne več kot petimi prostovoljci ter se kmalu razvil v celo bazo, s približno 20–30

Prva postojanka je bila za mojo zagnano in

V Hamburgu sem najprej delala v kongresnem

prostovoljci in rednimi donacijami oblačil,

ideološko dušo malo razočaranje.

centru, kjer so prostovoljci sami organizirali

hrane in pijače.

skladišče oblačil in drugih uporabnih predme»Sorry, we have enough people already. No, we

tov. Delo je bilo intenzivno in dobro organizira-

Obravnavala sem primer očeta in hčere, ki

don't need donations either. Come next week.«

no. V sosednji hali je bil tudi improviziran kamp,

sta želela priti v Rim, a nista imela osebnih

kamor smo dostavili večino darovanih oblek.

dokumentov in denarja. Bila sem zares utrujena

Uspela pa sem se pritihotapiti v skladišče za

Po delu sem večkrat obsedela na stopnicah

in nisem razumela, zakaj sta prišla do severa

obleke, kjer so prostovoljci sprejemali darovana

pred vhodom, kjer so se igrali otroci beguncev.

Nemčije samo zato, da sta se odločila, da želita v

oblačila, jih očistili, sortirali in prevažali v kampe.

Nemalokrat sem pomislila na nevarnosti, ki jih

Rim. Podobnih primerov je bilo ogromno in pri

Ogromne vreče čevljev in oblek so se nabirale v

to prinaša. Ne zaradi beguncev samih, ampak

takem delu dobiš določeno navidezno odgo-

vseh kotih. Morali smo jih odpreti, poiskati pare,

zaradi naraščajočega odpora do imigrantov.

vornost. Čeprav smo bili prostovoljci večinoma

jih očistiti, zvezati, obleke razvrstiti po velikosti

Hamburg ima namreč hitro rastočo nacistično

študentje, absolutni amaterji z občutkom za

in letnem času. Vzdušje je bilo osupljivo. Ljudje

sceno.

altruizem, so ti ljudje v nas videli avtoriteto in

so delali od šestih zjutraj do devetih zvečer.

Oblečeni v črno, skoraj vedno moški v tridese-

odrešenike. Ko malo pomislim, sem vsak dan

Sprva je skladišče obratovalo štiriindvajset ur

tih, so pogosto stali v skupinah po tri do pet

verjetno porabila vsaj uro za fotografiranje z

na dan, a so kmalu opazili, da so najbolj zagnani

in opazovali dogajanje. Tovrstne skupine so se

begunci. To se mi zdaj zdi smešno, a takrat sem

tam ostajali po osemnajst ur na dan, kar je

po pripovedih domačinov v zadnjih dveh letih

se ob tem čutila tesnobo in neprijetnost.

seveda škodilo zdravju prostovoljcev in nižalo

množinsko mobilizirale. V tem letu se je število

Oče in hčerka sta mi ponujala nakit in brbljala v

učinkovitost. Tam sem delala čez vikend in se

požganih begunskih centrov v primerjavi z

arabščini. Posvetovala sem se s kolegi in odziv

nato odločila, da odidem v Berlin.

lanskim letom že podvojilo. To je povzročalo

je bil enoten – brez dokumentov bosta slej ko

vsesplošno skrb, a tudi nastanek protifašističnih

prej nekje obtičala, najverjetneje v veliko slabši

odporniških gibanj.

situaciji, kot je ta v Hamburgu. Morala sem jima

Berlin je bil popolnoma drugačna zgodba.

Prestolnica Nemčije je tudi prestolnica prosilcev za azil. Največji pritisk je na Azilni center Moabit, kjer se mora vsak begunec registrirati. Tja sem se odpravila tudi jaz. Hitro sem dobila nalepko z imenom in higienske rokavice. Najprej so me poslali v oddelek z oblačili, kjer je očitno

dopovedati, da lahko zanju naredim le malo.

»Dejstvo je, da se vsako jutro odločamo, kakšne osebe želimo biti in postati. Rada bi pogledala nazaj in vedela, da sem bila več kot socialni pritiski, več kot moja kariera, več kot moje obleke, več kot vse, kar se od mene pričakuje.«

vladal največji kaos. Kmalu smo morali sprejeti

Denar ni problem, a brez dokumentov ne bosta prišla daleč. Nekaj časa sta me le gledala, nato pa se je oče sesedel na tla, pričel jokati ter hkrati kričati name. Pridružili so se moški, ki so bili v bližini, in me v polomljeni angleščini, opremljeni z arabskimi kletvicami, pričeli spraševati:

odločitev, da ne sprejemamo več novih oblačil,

Kmalu sem začela delati tudi na železniški

»What you do to the man?! What you do?« Ni-

ker jih preprosto ne zmoremo pravočasno sor-

postaji, saj so potrebovali prevajalce. Imeli smo

sem vedela, kako naj odreagiram, to je bil eden

tirati. Prostovoljcev nas je bilo 50 prostovoljcev,

pregled nad urnikom vlakov in čakali na begun-

mojih zadnjih dni celotnega potovanja, bila

beguncev pa, no, veliko, veliko več. Ljudje so

ce, ki so z juga prišli v Hamburg, ter poskrbeli,

sem kronično neprespana, lačna in utrujena.

zunaj na registracijo čakali po več kot 10 ur. Tisti

da vedo, kam naprej. Ponudili smo jim najnuj-

Tudi jaz sem pričela jokati: »I’m sorry, I’m really

dan je bilo vreme res nevzdržno, zmanjkovalo je

nejše stvari, torej hrano, vodo in pripomočke za

sorry, I can get you a ticket if you want to, but

vode in hrane, a nam je uspelo preko Faceboo-

osebno higieno. Prav tako smo zbirali skupine

it is really not a good idea, I’m sorry I cannot do

ka mobilizirati več prostovoljcev, ki so prinašali

ljudi, ki so želele odpotovati naprej, največkrat

anything more …«

vodo in jo razdeljevali beguncem.

na Finsko, Norveško in Švedsko. To delo je bilo

Od ljudi za ljudi. A glavni problem je ostajal

prvo, ki mi je resnično omogočilo intenzivno

Na koncu sem jima priskrbela karti v Rim. Oče

– kampi po vsem Berlinu so bili prenatrpani,

komunikacijo z begunci. Med skupinami

me od incidenta ni več niti pogledal. Odšla sta

ljudje so spali v začasno postavljenih šotorih na

beguncev so bile ogromne razlike – Sirci so ve-

še isti dan in ne vem, če jima je sploh uspelo

kupih rabljenih oblek.

činoma dobro govorili angleško in se obnašali

priti do Rima.

popolnoma »vsakdanje«, medtem ko so Eritrejci Čez nekaj dni sem se odločila, da se premak-

zavračali evropsko hrano in bili povsem brez

Ta dan sta bila moja motivacija in zagon prvič

nem naprej v Hamburg, kjer imam prijatelja, ki

predstav, kje v Evropi se nahajajo.

zares načeta. Čeprav sem v teh tednih videla in

se je ukvarjal z mobilizacijo študentov.

Celoten projekt na železniški postaji je bil

doživela marsikaj bolj zastrašujočega, se je tisti

samoorganiziran. Začel se je z eno samo mizico

dan v meni nekaj zlomilo. Mislim, da sem se 21

zavedela odgovornosti, ki je imam do teh ljudi.

»Poglej, oprosti, vem, da je trenutno vse zelo

Zavedela sem se, da je kljub mojemu trudu, da

napeto in intenzivno, in res ti ni treba poslušati

se znebim mehurčka, v katerem sem odraščala,

še več sranja, ampak prosim vsaj razmisli o

to še vedno iluzija.

sledečem. Glavni razlog, zakaj lahko pomagaš

S temi ljudmi sem preživela ves mesec. Osem-

drugim je, ker sama nisi lačna, ker si zdrava in

najst ur na dan, praktično brez izjem. Čustveno

ker si izobražena. Če bi to zavrgla samo zato,

sem se vpletla v življenja vseh teh ljudi. Vsak

ker veš, da obstaja toliko ljudi, ki niso bili tako

dan sem s svojim delom prispevala k boljšemu

privilegirani v življenju, bi bil totalen nesmisel.

življenju vsaj nekaterih od njih. Odpotovali so

Vem, da ti ta boj trenutno pomeni vse, ampak

na Švedsko, Norveško ali pa ostali v Nemčiji. Po

resnica je: »This too shall pass«. Vedno bodo

nekaj mesecih bodo dobili stanovanje in službo.

obstajale krize, vedno bodo tam lačni ljudje, ki

Naučili se bodo novega jezika in se poskusili

bodo bežali pred vojno in političnimi režimi.

premakniti naprej, dobiti nove prijatelje, nove

Zelo si privilegirana, da si se rodila v Evropi. Vse,

hobije, novo življenje. A sem verjetno botrova-

kar lahko narediš je, da uporabiš ta privilegij in

latudi nesreči – morda oče in hčerka danes živi-

postaneš najboljša možna verzija sama sebe in

ta v bedi italijanskih kampov, brez dokumentov,

pomagaš drugim, da naredijo podobno.«

brez pravic. Vsej tej odgovornosti navkljub se po koncu dneva lahko odenem v svoj plašč,

(Ob koncu njegovega monologa se

skočim na hiter falafel in se sprehodim domov,

že cmerim …)

kjer se lahko stuširam z milom, si umijem obraz in zobe, si oblečem sveže perilo in pižamo ter se

»So, please, eat some goddamn pumpkin

spravim v čisto toplo posteljo.

soup.«

Ko sem tisti dan počasi hodila domov, je

In sem. Žlico za žlico. Se umila in šla spat v svojo

občutek v mojih prsih postajal tako surrealen,

toplo posteljo. Zjutraj sem znova vstala

da sploh več nisem vedela, kaj je res in kaj ni.

in premikala življenja.

Ta preskok med verzijo sebe, ki sem jo prejela med delom, in verzijo sebe, ki je prišla na dan, ko sem zapustila delo, me je resnično zmedel.

Opazovala sem vse ljudi, ki so sedeli pred kioski

Ko sem se tri dni zatem vrnila v Slovenijo, me

in kafeji. Poslušala sem njihove pogovore.

je veliko ljudi spraševalo o mojem političnem

Pogovore o dekletih, pivu, politiki in televiziji.

pogledu na celotno situacijo. Verjetno so

Napetost v meni je samo naraščala. Ko sem

pričakovali blazno radikalno mnenje. A moje

končno prišla do doma, sem praktično podrla

delo ni bila politična izjava. Lahko bi sicer bila,

svojega prijatelja, ko mi je odpiral vrata.

a ni šlo za to. Moje delo je bilo odsev soočenja z dejstvom, da sem odrasla v balončku. V ba-

Sedla sem za mizo v kuhinji in poskušala vse to

lončku, napolnjenim s toplim, svežim zrakom, z

ubesediti – brez uspeha. Yasar je sedel nasproti

rožami, vodo, prijatelji, ljudmi, knjigami, glasbo

mene in me opazoval.

in igračami. Začutila sem tisti stari žgečkljivi impulz. Radovednost, pomešana z utesnjenostjo.

»I made some pumpkin soup, do you want

Obstaja nekaj tam zunaj, kar me, kar nas lahko

some?«

vsaj malo prebudi. In jaz hočem biti tam, ob vzhodu, ko se to zgodi.

Zmigala sem z glavo in še naprej strmela v mizo.

Po skoraj dveh mesecih se znova sprašujem, »Do you want to talk about it?«

kaj bi naredila drugače, če ne bi bila rojena z

»No.«

neskončno naivnostjo in impulzivnostjo glede

»Okay.«

praktično vsega, kar se me dotakne.

»…« »…«

Ena stvar je gotova: moje življenje bi bilo lažje.

Moje življenje bi bilo manj tvegano.

»I’m not saying I understand what you are

A moje življenje bi bilo tudi veliko bolj dolgo-

feeling right now, but one thing I know is that

časno.

you can’t stop eating just because people out there are starving.« Parkrat sem ga ubila s pogledom.

22

REFLEKSIJA

23

23

—5 NESPREGLEDANIH DOGODKOV

Alpske občine, priložnost za mlade

Šundr ži 20 lit

Občina Idrija, društvo Alpsko mesto leta

Čipkarija je že postala sinonim za

ter Mladinski center Idrija oziroma KIŠ

avgustovske dni, ki so v Idriji namenjeni

mladim zagotavljajo prenekatere priložnosti

mladim, četudi so se raznolikih dogodkov

povezovanja na mednarodni ravni. Ti se

v okviru tokrat enajstdnevnega festivala

lahko trenutno aktivno vključijo v dva

udeležile vse starostne skupine v mestu.

projekta, in sicer YSAM (Youth Shaping

Klub idrijskih študentov je vnovič poskrbel

Alpine Municipalities oziroma Mladi

za pester nabor zabav, ustvarjalnih in

sooblikujejo alpske občine) in Youth

spretnostnih delavnic ter drugih dogodkov,

Alpine Express, v okviru katerega mladi

izmed katerih velja še posebej izpostaviti

skupaj z mladinskimi delavci in lokalnimi

nadvse lepo gesto večdnevnega zbiranja

odločevalci s trajnostnimi prevozi (kot

sredstev za ZPM Idrija na začetku tekačem

sta na primer vlak in kolo) z namenom

ljubih Rak. Za češnjico na vrhu tortice,

pridobivanja novih poznanstev in izkušenj

čokoladne, sadne ali sacher, odvisno od

potujejo na štiri večje dogodke v alpskem

okusa, pa brez dileme lahko okličemo

prostoru. Trajnost pa zaznamuje tudi projekt

zaključni večer Čipkarije, kjer je več kot tisoč

YSAM. Štirje dijaki, vključeni v projekt, so

petsto mladih v ritmu znanih glasbenih

v lanskem letu odpotovali na tridnevno

skupin poplesavalo na lokaciji Kajzer parka.

izmenjavo v Liechenstein, kasneje dobili

Ta se je izkazala za izvrstno, Čipkarija 2015

obisk iz italijanskega Bolzana, trenutno pa

pa se bo zagotovo zapisala v zgodovino

Pejma w kine

snujejo načrte o preureditvi parka pred

kot tisti festival, ki je temu prireditvenemu

Idrijsko filmsko gledališče je 4. septembra s

Mladinskim centrom, za katerega želijo, da

prostoru omogočil, da mestu pokaže

predstavo filma Neskončna lepota ponovno

bi v prihodnje postal še eno v nizu stičišč

svoje kvalitete.

odprlo svoja vrata. Na stežaj. Po decembra zaključenem projektu Filmski stik, ki je

preživljanja prostega časa vseh občanov.

pod okriljem Kluba idrijskih študentov bolj ali manj redno potekal od leta 2009, je

Dogodek o dogodkih

Dan zemlje čistejša idrija

občina upravljanje stavbe kina prepustila

Društvo za mladinski razvoj Idrija 2020,

Čistejša Idrija – osrednji cilj čistilne akcije

Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Ta je

znano po svojih nadvse inovativnih

idrijskih tabornikov in Mladinskega

filmsko gledališče opremila z novim HD-

projektih, ki v mesto vnašajo številne

centra Idrija, ki je potekala 25. aprila v luči

projektorjem in napravo za predvajanje

novosti, je v spomladanskih mesecih

svetovnega dneva Zemlje. Akcije se je

filmov, spravljenih na Blu-ray diskih.

po zgledu skandinavskih prestolnic na

udeležilo več kot 90 ljudi, prostovoljci pa so

Kvaliteta predvajanja filmov v idrijskem kinu

družbenem omrežju Facebook odprlo

prišli iz kar 11 društev in drugih institucij. Na

se je zaradi tega znatno izboljšala in je zdaj

dogodek Summer in Idrija (Poletje v

različnih lokacijah Idrije se je plelo, pobiralo

povsem enakovredna prvi filmski kopiji.

Idriji). Ideja iniciative je bila ozaveščanje

smeti, v okviru projekta Mladi sooblikujejo

Filme, ki jih je moč predvajati z Blu-ray

uporabnikov Facebooka o dogodkih, ki so

alpske občine pa tudi barvalo ograjo v

diskov, zaznamuje nekonvencionalnost in

se v mestu odvijali od junija do vključno

parku pred Mladinskim centrom. Da pa ne

navadno tudi oddaljenost od komercialnih

septembra. Dogodek je imel kar 600

ostanemo zgolj pri naštevanju, situacijo

produkcijskih hiš. A ne glede na to –

sledilcev, moderatorji, sicer prostovoljci,

orišimo še s številkami: zbralo se je 19 velikih

oziroma prav zato – so v kinu predvajani

pa so z nekaj pomanjkljivostmi razmeroma

vreč embalaže in ostalih odpadkov, odvozilo

filmi, ki nagovarjajo različne starostne

dobro pokrili dogajanje tretjine leta

za 3 samokolnice odpadnega materiala iz

skupine. Po besedah filmskega urednika

v mestu. Projekt je zaključen, ob času

parka na Prejnuti in 5 prikolic odpadnega

Tima Božiča je zastavljeni cilj najmanj

refleksije pa se poraja vprašanje, ali bodo

peska iz Kajzer parka. Nedvomno je

7 predstav mesečno, potihem pa se

tovrstne aktivnosti na družbenih omrežjih

bilo mesto ob koncu dneva čistejše,

razpravlja tudi o nakupu DCP-projektorja,

zaživele tudi v drugih letnih časih. Morda

zadovoljni organizatorji pa podobne akcije

ki bo omogočil predvajanje tudi tistih bolj

pod okriljem zavodov, ki naj bi skrbeli za

napovedujejo tudi v prihodnje .

komercialnih, ki v filmske dvorane privabijo

promocijo turizma v občini?

24

več obiskovalcev.

IDRIJSKA MLADINA V ŠTEVILKAH

VEDNO MANJ MLADIH, VEDNO VEČ STAREJŠIH

Besedilo: Matevž Straus Podatki: Strategija za mlade Občine Idrija 13030 120

Relativna rast prebivalstva v občini Idrija po starostnih skupinah, 1999-2014**

65 +

110

Po petih letih občina Idrija znova dobiva aktualne podatke o položaju mladih.

100

Na naslednjih straneh vam skozi številke

Vsi

90

in grafe predstavljamo idrijsko mladino 80

– vedno manj številčno, zaskrbljeno, a tudi z rastočim vplivom na spremembe

mladih med 15. in 30. letom prebiva v občini Idrija

»Preveč ljudi (sploh starejših) živi v preteklosti in se jo »z vsemi štirimi« oklepa. To verjetno tudi poskušajo vcepiti v glave mladih, kar pa nikamor ne pelje.«

* Projekcijo sta izdelala Fridl in Repolusk z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU v okviru priprave Inovativne strategije trajnostnega razvoja Občine Idrija.

– komentar v anketi med mladimi

+522 V zadnjih petnajstih letihje število oseb starejših od 65 let narastlo za 522, število mladih pa upadlo za 239.

-239

Mladi 1999H2 2000H1 2000H2 2001H1 2001H2 2003H1 2003H2 2004H1 2004H2 2005H1 2005H2 2006H1 2006H2 2007H1 2007H2 2008H1 2008H2 2009H1 2009H2 2010H1 2010H2 2011H1 2011H2 2012H1 2012H2 2013H1 2013H2 2014H1 2014H2

1830

70

v lokalnem okolju.

Projekcija je zmerno optimistična in izhaja iz predpostavke o linearno rastoči vrednosti koeficienta celotne rodnosti

»Demografska kriza, za katero bo značilno nesorazmerje med vse manj številnim delovno aktivnim prebivalstvom in naraščajočim vzdrževanim (predvsem ostarelim) prebivalstvom, se bo začela okrog leta 2015.«

ter predpostavljeni ničelnem saldo selitev na medobčinski ravni in ohranjeni dinamiki in smeri selitev na lokalni ravni znotraj občine. ** Skok v letu 2008 je posledica spremenjene statistične definicije prebivalstva, zato podatki niso neposredno primerljivi s predhodnimi leti, temveč le z drugimi

– Fridl in Repolusk, Geografski inštitut Antona Melika

starostnimi skupinami.

pri ZRC SAZU

100 + let

PROJEKCIJA 2008-2028*:

95-99 let

Razlika v populacijski piramidi občine Idrija, 2000 in 2014

90-94 let 85-89 let 80-84 let 75-79 let

MOŠKI 2000

ŽENSKE 2000

70-74 let 65-69 let 60 -64 let 55-59 let

- 15 % urbanega prebivalstva

50-54 let MOŠKI 2014

- 25 % srednješolcev

45-49 let

ŽENSKE 2014

40-44 let

in mlajše delovne sile

35-39 let 30-34 let

- 30 % študentov

25-29 let 20-24 let

+ 20 % starejših od 64 let

15-19 let 10-14 let 5-9 let

600

25

400

200

0

0-4 let 200

400

600

44,7 % mladih meni, da so stanovanja za mlade v občini Idrija slabo dostopna

Mladi občine Idrija v letu 2015

3-krat višje je število brezposelnih mladih kot januarja 2005

5,2 % mladih ocenjuje ponudbo zaposlitev za njihov profil kot zelo dobro

27,8 % mladih meni, da je ponudba zaposlitev za njihov profil v občini

30,5 %

Idrija zelo slaba

mladih se boji nezaposlenosti – to je

12,3 % več kot leta 2010

»Nimamo več druge pogovorne teme, kot le to, kaj se nam je zgodilo v službi, saj nikamor več ne gremo, kot le iz službe domov in obratno. Zaradi različnih delovnikov se s prijatelji

22,7 %

vedno bolj redko (ali sploh ne) dobimo na kavi.«

mladih trdi,

– komentar v anketi med mladimi

da je kriza zelo vplivala na njihovo življenje

»Osebno se počutim ponižano in razčlovečeno. Ko se srečam s prijatelji/znanci na pijači, kosilu, večerji ... sem edina, ki ne kupim ničesar, rekoč da »mi nič ne paše«, ker se bojim priznat kakšno je dejansko stanje in tako le lačna opazujem ostale.« – komentar v anketi med mladimi

26

in življenje njihovih družin

KREPI SE STRAH PRED NEZAPOSLENOSTJO

Brezposelni mladi in preostalo prebivalstvo, UD Idrija, 2005-2015 4

350

3.5

300

3

250

2.5

OSTALI

200

2

MLADI

150

1.5

100

1

50

0.5

Jan - 15

Jan - 14

Jan - 13

Jan -12

Jan -11

Jan - 10

Jan - 09

manj mladih

Jan - 08

0 Jan - 07

0 Jan - 05

MLADI SPREMEMBA

Jan - 06

OSTALI SPREMEMBA

17,8 %

400

opravlja delo prek študentske napotnice kot v letu 2010 Kakšno je vaše mnenje o ponudbi zaposlitev za vaš profil v občini Idrija?

ZELO SLABA PONUDBA

5, 3%

8, 6% 27, 8%

10, 7%

2

4 3 5 6

16,4 %

17, 2%

ZELO DOBRA PONUDBA

18. 0%

mladih vpliva krize sploh ne čuti 12, 5%

Kje prebivate?

70.0 %

58.2

60.0 % 50.0 % 40.0 % 30.0 % 15.5 20.0 %

10.5

9.6

4.0

2.2

10.0 %

co /-i m ar sp

oz .

an

/-a

st

-s

am

šk em

ju

ni

ov an

m je na

an

V

st ke m ni š em na j V

je tn

ar

sp ju ov an

ar sp oz . /-a am -s

ju ov an st

an

rij at el

/-i m je ar tn

-s ju ov an an st

šk em ni st ni šk em st la V

27

ji

co

ji pr ija te l

do ke m nt s de tu

/š šk em ja di

la

500 evrov dohodkov.

V

Le slaba tretjina ima nad

m

ih rš ta

mesečnih dohodkov.

V

mladih ima do 200 evrov

Pr is

33,2 %

u

0.0 %

RAST VPLIVA MLADIH POPRAVLJA GRENKO DEMOGRAFSKO SLIKO

Kako ocenjujete vpliv mladih na družbene spremembe v lokalni skupnosti (občini), ki se bodo zgodile v vaši prihodnosti?

50.0 %

45.0 %

40.0 %

35.0 % 1 strategija, 17 (novih) ukrepov V letu 2015 sprejeta Strategija za mlade Občine Idrija definira ključne strateške izzive občine na področju mladinskih politik in preko 17 ukrepov obravnava področja zaposlovanja, bivanja in vključevanja mladih. (Glej nadaljevanje priloge.)

30.0 %

8 mladinskih društev skupaj za boljše razmere Po več letih zatišja se v zadnjih letih krepijo povezave med različnimi mladinskimi društvi, skupni sestanki vseh društev pa so osnova za oblikovanje predlogov občinski upravi na področju mladinskih politik.

25.0 %

44.4 43.4

20.0 %

»Rada bi pohvalila vse sodelujoče, ki se zavzemajo za 32.5

izboljšanje kvalitete življenja mladih v Idriji! Po dolgem

15.0 %

času je na tem področju viden velik premik.« – komentar v anketi med mladimi

22.5

10.0 % 17.5

12.2

5.0 % 8.3

28

4.2 3.7

ZELO VELIK

VELIK

SREDNJI

0.0 % MAJHEN

2010

Besedilo analize in strategij je dostopno na www.idrija.si in www.mcidrija.si

8.2

2015

ZELO MAJEN

Od kje so ti podatki?

Ključen vir informacij o položaju mladih temelji na rezultatih spletne ankete, ki je bila opravljena v sklopu priprave Strategije za mlade Občine Idrija. Anketo, ki je potekala v začetku leta (25. februar – 25. marec 2015), je izpolnilo 315 oseb (80-100 % izpolnjeno), od tega 290 mladih, ki v občini Idrija prebivajo, se izobražujejo, delajo oz. se udejstvujejo v prostem času. Baza podatkov je bila pred analizo prečiščena in utežena po kraju prebivanja (urbani naselji – podeželje).

STRATEŠKO NAD IZZIVE MLADIH Prvič v svoji zgodovini in kot ena redkih slovenskih občin je Občina Idrija v letu 2015 dobila strategijo za mlade, s katero želi uskladiti različne mladinske politike, uskladiti svoje aktivnosti z aktivnostmi mladinskih društev ter umestiti mlade v širšo razvojno zgodbo občine. Objavljamo izvleček strateškega dela dokumenta.

Vir: Strategija za mlade Občine Idrija

3 GLAVNI IZZIVI MLADIH OBČINE IDRIJA SO:

DELO

DOM

1.

VKLJUČENOST

2.

3.

NAČELA STRATEGIJE ZA MLADE: Idrija, mladim prijazna občina, je …

Idrija, mladim prijazna občina, je …

Idrija, mladim prijazna občina, je …

solidarna.

odprta.

prebojna.

Občina Idrija je mladim prijazna, ker

Občina Idrija je mladim prijazna, ker mlade

Občina Idrija je mladim prijazna, ker omogoča,

enakopravno obravnava vse mlade, ne glede

vključuje v politične odločitve, aktivno

spodbuja in podpira preboje iz obstoječega

na njihov družbeni položaj, družinsko ozadje,

išče mnenje mladih ter ga upošteva pri

v novo, drugačno, boljše. Občina Idrija se ne

kraj prebivanja in etnično poreklo. Ukrepi

sprejemanju odločitev. Občina Idrija mlade

boji sprememb, katerih nosilci so mnogokrat

mladinske politike nagovarjajo najširši spekter

aktivno obvešča o dogodkih in priložnostih,

prav mladi, temveč razume, da so spremembe

mladih, niso vezani le na posamezne skupine

jim nudi možnost razvoja s sodelovanjem v

del njenega bistva in edini način za trajnosten,

ter iščejo in ustvarjajo priložnosti za vse mlade.

občinskih projektih in aktivnostih ter podpira

pravičen in uspešen razvoj. Občina podpira

Mladinska politika poskuša biti holistična in

mladinske iniciative.

ambicioznost in drznost mladih.

integrativna, torej razumeti kompleksnost in prepletenost dejavnikov ter se nanje odzivati s čezsektorskimi programi in ukrepi.

29

DELO

1.

27,8 % mladih meni, da je ponudba zaposlitev

1. Vzpostavitev ustvarjalnika

4. Plačana pripravništva

za njihov profil v občini Idriji zelo slaba. Doda-

(t.i. Makers’ & Hackers’ space)

v občinskih službah

tnih 30,5 % ponudbo ocenjuje z negativnimi

Potrebe po diverzifikaciji zaposlitvenih mož-

Občina Idrija bo nadaljevala z ukrepom zago-

ocenami. V primerjavi z letom 2010, ko je

nosti, razvoju novih (storitvenih) gospodarskih

tavljanja možnosti opravljanja pripravništva v

32,4 % mladih menilo, da je ponudba slaba

dejavnosti ter podpori lokalnemu gospodar-

službah občinske uprave in drugih občinskih

ali zelo slaba, so se ocene ponudbe zaposli-

stvu zahtevajo od Občine Idrije intenzivno

javnih institucij, pri čemer bo v selekcijskem

tev bistveno poslabšale. Posledično je med

spodbujanje (mladinskega) podjetništva na za

postopku posebna pozornost namenjena

mladimi prisoten strah pred brezposelnostjo

občino strateških področjih – pametnih tehno-

aktivnostim kandidatov v prostovoljnih

– 21,8 % mladih se zelo boji brezposelnosti,

logijah, kulturni, tehniški in naravni dediščini,

organizacijah. S tem se bo okrepil pomen

dodatnih 28,9 % izraža zaskrbljenost. Splošen

ter turizmu. Občina Idrija bo zato podpirala

prostovoljskega dela v mladinskih organizaci-

strah pred brezposelnostjo se je tako iz 37,2%

oblikovanje ustvarjalnika v objektu Nikolaja

jah, izbrani kandidati pa bodo imeli bistveno

leta 2010 razširil na 50,7 % mladih. Le še 18,2

Pirnata, ki bo s tečaji (programiranja, robotike,

boljši vpogled v delovanje občine in razmere v

% mladih se ne boji brezposelnosti (leta 2010

oblikovanja, fotografije, podjetništva, trženja)

lokalni skupnosti.

je bil ta delež 30,5 %). Ni presenetljivo, da 62,2

in infrastrukturo nudil mladim priložnost

% mladih meni, da bi občina morala največjo

ustvarjanja, preizkušanja idej in razvoja podje-

Občina Idrija bo upoštevala položaj mladih,

pozornost nameniti zaposlovanju.

tniškega potenciala. Občina Idrija bo v prvi fazi

ki šele vstopajo na trg dela, z ustreznim dele-

zagotavljala brezplačno uporabo prostorov,

žem delovnih mest na javnih razpisih

Zaposlovanje zaradi omejenih pristojnosti ni

krila stroške vzdrževanja, sofinancirala pro-

prednostno namenjenih prvim iskalcem

tradicionalno področje delovanja slovenskih

gram ter v drugi fazi preko skupnih projektov

zaposlitve ter ukrepov Aktivne politike

občin. Kljub temu lahko občina posredno

postopoma razvijala podjetniški inkubator.

zaposlovanja ter Jamstva za mlade.

omogočiti uspešnejši vstop na trg delovne sile.

2. Iskanje možnosti za oblikovanje

3. Preučitev možnosti uvedbe olajšav ali

To bo Občina Idrija storila z naslednjimi ukrepi:

programa neformalnega izobraževanja

subvencij za (samo-)zaposlovanje mladih

za olajševanje vstopa na trg dela

Občina Idrija bo v želji po spodbujanju

Občina Idrija bo iskala možnosti za razvoj

olajšanju vstopa mladih na trg dela preučila

program neformalnega izobraževanja, ki bi

možnost uvedbe:

vpliva na razvoj delovnih mest – s strateškim razvojem novih panog, odpiranjem priložnosti in posredno podporo gospodarstvu je mogoče pospešiti gospodarsko rast in mladim

obravnaval sledeča področja: dolgoročen razvoj kariere, pisanje življenjepisa, priprave

olajšav za podjetja z 20 % mladimi

na razgovor za delo, razvoj osebne znamke,

zaposlenimi (npr. oprostitev plačila nadome-

veščine iskanja zaposlitev, delovno pravo,

stila za uporabo stavbnega zemljišča);

informiranje o pripravništvih in praksah …

Redna srečanja bi bila namenjana dijakom,

finančne podpore deficitarnih storitev

študentom in iskalcem zaposlitev. Posebno

(turizem), ki zaposlujejo mlade;

pozornost bi bilo potrebno nameniti pozicioniranju programa, ki ne bi smelo biti zadnje

nepovratnih sredstev

zatočišče (neuspešnih) iskalcev zaposlitev,

za socialno podjetništvo mladih.

temveč integralni del osebnostnega razvoja vseh mladih, ne glede na status na trgu dela.

Pri načrtovanju programa bi morala biti posebna pozornost namenjena vključevanju in usklajevanju z ukrepi Jamstva za mlade, ki ga je sprejela Vlada RS januarja 2014.

V okviru programa bi lahko bil razvit tudi portal ali podstran za obveščanje o prostih delovnih mestih, pripravništvih, štipendijah in prostovoljskih priložnostih.

30

DOM Kar 58,2 % mladih v občini Idrija živi pri starših,

6. Oblikovanje stanovanjskih

le 13,6 % pa samostojno oziroma s partnerjem

skupnosti/prehodnih stanovanj za mlade

v lastniškem ali najemniškem stanovanju.

V želji po iskanju novih, inovativnih rešitev za

56,7 % mladih tudi meni, da so stanovanja v

bivanjsko problematiko mladih, bo Občina

občini Idrija (popolnoma) nedostopna; 34,7 %

Idrija spremljala aktivnosti Stanovanjskega

pa jih ne ve, kako dostopna so (najverjetneje,

sklada RS; predvsem oblikovanje stano-

ker se s problematiko še niso soočili). Velik

vanjskih skupnosti za mlade (oz. prehodnih

delež, 40,1 %, mladih zato meni, da bi občina

stanovanj za sobivanje mladih). Predlog

morala nameniti največjo pozornost bivanjski

Nacionalnega stanovanjskega programa RS

problematiki.

opredeljuje stanovanjske skupnosti za mlade kot »skupnosti, ki so namenjene mladim, ki

Statična narava stanovanjske ponudbe,

končajo študijsko pot in ne izpolnjujejo več

ki se le počasi prilagaja spremenjenemu

pogojev za bivanje v študentskih domovih

povpraševanju, otežuje opravljanje treh

ter za mlade, ki ne študirajo in si vseeno želijo

ključnih funkcij stanovanj: kapitalske

osamosvojiti. Predlagana oblika bivanja ni

(stanovanje kot nosilec in potencialni

namenjena dolgoročni stanovanjski oskrbi

generator vrednosti), potrošne (stanovanje

temveč kot prva pomoč pri zagotavljanju

kot del življenjsko-stilskih izbir) ter socialne

bivalne osamosvojitve mladih.« Občina Idrija

funkcije (stanovanje omogoča posameznikov

bo preučila možnost oblikovanja stanovanjske

razvoj v družbi). Da bi Občine Idrija lahko s

skupnosti za mlade v objektu Nikolaja Pirnata

svojimi politikami bolje usklajevala ponudbo

(ali na drugi primerni lokaciji) ter pridobivanja

s povpraševanjem ter odpravljala anomalije

dolgoročnih posojil oz. soinvestitorstva Stano-

na trgu, ki vodijo v otežen dostop ranljivih

vanjskega sklada RS.

2.

družbenih skupin do stanovanj, bo okrepila svojo vlogo z naslednjimi ukrepi:

5. Usmeritev občinskega stanovanjskega

7. Informiranje mladih o podpornih

8. Nadaljevanje obstoječih

programa k povečevanju javnega

ukrepih občine in prvem reševanju

ukrepov stanovanjske

najemniškega fonda

stanovanjskega vprašanja

politike

Z namenom olajševanja prvega reševanja

Med mladimi zaznavamo slabo poznavanje

Občina Idrija bo nadaljevala z obstoječimi

stanovanjskega vprašanja in zagotavljanja

razmer na trgu nepremičnin in najemniškem

ukrepi s področja stanovanjskih politik, in sicer

dostopa do stanovanj ranljivim družbenim

trgu, predvsem pa so regulative in dosedanji

uvrščanjem mladih kot posebne kategorije

skupinam bo Občina Idrija povečevala javni

ukrepi občine, ki so namenjeni tudi mla-

upravičencev v razpisu za podelitev nepro-

najemniški fond. Z raznovrstnim fondom bo

dim, prav tem slabo poznani. Z namenom

fitnih najemniških stanovanj ter zagotavlja-

omogočala dostojno bivanje vsem družbenim

pomoči mladim pri reševanju stanovanjskega

njem nižjih obrestnih mer za mlade, ki rešujejo

skupinam, spodbujala hitrejše osamosvajanje

vprašanja bo Občina Idrija iskala možnosti za

prvo stanovanjsko vprašanje.

mladih in preprečevala prostorsko segregacijo.

pripravo programa informiranj o iskanju stano-

Večji javni najemniški fond bo omogočal večjo

vanj ter arhitekturnih svetovanj.

frekvenco objav razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (ki se zdaj izvaja le na 2-3 leta), zmanjšal potrebo po dodeljevanju subvencij za tržne najemnine ter oživil stanovanjsko mobilnost.

31

3.

VKLJUČENOST

11. Mladinski svet in mladinski

15. Ohranjanje in razvoj mreže

svetniški termin

mladinske infrastrukture

V občini Idrija je bila v zadnjih štirih letih

Občina Idrija bo ohranjala in razvijala mrežo

vzpostavljen relativno uspešen neformalni

mladinske infrastrukture – predvsem s podpo-

sistem obveščanja in sodelovanja med mladin-

ro razvoja ključnih mladinskih zbirališč v večjih

skimi organizacijami in občinsko upravo. V želji

naseljih.

po krepitvi stikov in sodelovanj ter hitrejšemu reševanju vprašanj bodo Občina Idrija in

16. Razvoj festivalskih politik

mladinske organizacije v prihodnjem obdobju

Z namenom razvoja festivalske ponudba in po-

iz ad hoc neformalnega sistema medsebojne-

nudbe dogodkov na prostem bo Občina Idrija

Več kot polovica mladih, 52,4 %, se strinja

ga obveščanja prešla v bolj sistematizirano, a

pričela z oblikovanjem festivalskih politik, ki

s trditvijo, da »mladi v naši družbi stalno

kljub temu fleksibilno, obliko. Slednji prehod

bodo usmerjeno spodbujale razvoj tovrstnih

doživljajo nezaupanje in to negativno vpliva

bomo dosegli z:

večjih dogodkov. Pri slednjem bo posebna

le 32,8 % mladih. Temu navkljub so rezultati

oblikovanjem mladinskega sveta,

nega prostora za dogodke na prostem (ter de-

pro-aktivnega delovanja občine v zadnjih letih

ki bo zastopnik vseh mladinskih organizacij s

finiranje omejitev pri rabi), oblikovanju sistema

že vidni – delež mladih, ki menijo, da imajo

primarno nalogo prenosa informacij od pred-

finančne podpore ter načinu preprečevanja

mladi velik vpliv na spremembe v lokalnem

stavnikov Občine Idrija do mladinskih

negativnih učinkov na okolico.

okolju, se je v zadnjih letih podvojil (z 8,2 %

organizacij in obratno (ukrep izvedejo

na 17,5 %), medtem ko sta deleža mladih,

mladinska društva avtonomno);

na njih«. Leta 2010 se je s to izjavo strinjalo

pozornost namenjena definiranju prireditve-

ki ocenjujejo svoj vpliv kot majhen in zelo

17. Sofinanciranje zaposlitve v Mladinskem centru Idrija

majhen, upadla.

mladinskimi svetniškimi termini, v okviru

Občina Idrija bo podpirala zaposlovanje v

Občina Idrija želi nadaljevati z vključevanjem

katerih bodo zainteresirani občinski svetniki

Mladinskem centru Idrija, ki igra osrednjo

mladih v lokalno skupnost ter mladim

na voljo za pogovor z mladimi.

vlogo v podpori in razvoju mladinskega

omogočati so-oblikovanje razvoja občine. To želi storiti z naslednjimi ukrepi:

sektorja v občini. Z delnim sofinanciranjem 12. Vključevanje mladih in mladinskih

zaposlitev bo spodbujala mladinske aktiviste

društev v načrtovanje in izvajanje

k razvoju novih projektov in iskanju novih

občinskih prireditev

virov financiranja. Pri tem bo Občina Idrija v

Občina Idrija bo še bolj intenzivno vključevala

sodelovanju s predstavniki Mladinskega centra

mlade in mladinske organizacije v načrtovanje

Idrija preučila možnost oblikovanja inovativne

9. Ukrepi za deperiferizacijo

in izvedbo občinskih prireditev. Občina bo

sheme začasne finančne podpore, v kateri bi

Odmaknjena geografska lega in omejene

prepoznavala kompetence in znanja mladih

bila prva zaposlitev delno sofinancirana le prva

(javne) prometne povezave znotraj občine in

ter jim omogočala nadgrajevanje le-teh.

tri leta, nato pa bi se sredstva namenila del-

med občinskim središčem ter drugimi večjimi

nemu sofinanciranju druge zaposlitve. S tem

kraji predstavljajo tveganje periferizacije, ki ga

13. Reorganizacija občinskega razpisa

bi občina podpirala razvoj in rast, a sočasno

bo Občina Idrija zmanjševala z nadaljevanjem

za mladinske projekte

preprečevala odvisnost mladinskega sektorja

zagotavljanja prevoza mladih na prostočasne

Z namenom spodbujanja uresničevanja te

le od občinskih finančnih virov.

aktivnosti v primeru, da prevoz v okviru obsto-

strategije bo občinski razpis za mladinske pro-

ječih programov javnega prevoza ne obstaja.

jekte v obdobju 2016-2020 razdeljen na odprt

Poleg tega bo Občina Idrija nadaljevala z

razpis (2/3 sredstev) ter strukturiran razpis (1/3

iskanjem rešitev za izgradnjo širokopasovnega

sredstev). V sklopu odprtega razpisa se bo za

STRATEGIJA NI LE SEZNAM UKREPOV

omrežja na območju belih lis.

sofinanciranje izbiralo projekte iz najširšega

Zgoraj navedeni ukrepi še zdaleč niso vsi

področja mladinske ustvarjalnosti, medtem

ukrepi, ki bodo prispevali k doseganju

10. Vključevanje v interurbana omrežja

ko bo sklop strukturiranega razpisa namenjen

vizije te strategije – gre za nabor ukrepov,

Globalizacija in povečevanje tekmovalnosti

sofinanciranju vnaprej predlaganih projektov,

ki naslavljajo strateško najbolj pomembna

med mesti zahteva tudi od Občine Idrije

ki uresničujejo in podpirajo ukrepe te mladin-

področja. Poleg le-teh bo Občina Idrija v

prehod od strategij posnemanja k strategijam

ske strategije s poudarkom na sofinanciranju

okviru drugih politik in aktivnosti na drugih

razločljivosti – zato se bo Občina Idrija vklju-

programov mladinskega turizma (poletne šole

področjih izvajala ukrepe, ki se posredno

čevala v specializirana omrežja mest in občin

v občini), podjetništva in pametnih tehnologij.

dotikajo mladinskega sektorja. V okviru politik razvoja turizma bo naslavljala

(onkraj logike geografske bližine ali velikosti) ter tako razvijala lokacijsko individualnost, ki

14. Vodenje statistik o mladih

vprašanja razvoja mladinskega turizma in

omogoča razvoj konkurenčne prednosti pri

uporabnikih v javni upravi

pospeševanja mladinskega podjetništva

upravljanju in vključevanju v cirkulacijo tokov.

in občinskih zavodih in podjetjih

v turizmu, v sklopu podpore športnim in

Mladi (in mladinske organizacije) so pri tem

Z namenom boljšega spremljanja dela in eval-

rekreativnim dejavnostim bo zagotavljala

ena ključnih družbenih skupin, ki bo vključena

vacije ukrepov, bodo javna uprava, občinski za-

dostop mladih do športnih dejavnosti …

v programe mednarodne mobilnosti, prenosa

vodi in podjetja pričela voditi statistike tudi po

Občina Idrija bo nadaljevala aktivnosti na

znanj ter mreženj. Občina Idrija bo nadaljevala

petletnih starostnih skupinah. V duhu razvoja

področju zagotavljanja zdravega in varne-

sodelovanja s pobratenimi občinami in mesti

pametne skupnosti bodo evidence vodene

ga okolja ter spodbujanja zdravega

ter mlade še bolj vključevala v načrtovanje in

na način primeren za statistično obdelavo ter

načina življenja.

izvedbo programov.

redno predstavljane zainteresirani javnosti.

32

KULTURA

Kje je kulturna vizija?

Meseca maja sem se na pobudo nekaterih kulturno-umetniških društev udeležila javne razprave o sestavi Lokalnega kulturnega programa 2015–2020, ki jo je odprla Občina Idrija v želji pridobitve komentarjev in predlogov zainteresirane javnosti na ta pomembni občinski dokument.

Pred udeležbo sem organizatorjem poslala seznam predlogov in pobud ter od dogodka pričakovala konstruktivno razpravo o kulturnem razvoju. A sem se vrnila razočarana – sita »pojasnil«, kako se ničesar ne da spremeniti.

Besedilo: Neža Pavšič

Lokalni kulturni program Občine Idrija za ob-

da se v naši kotlini mlademu neodvisnemu

domačem kraju. V Idriji marsikdo vidi potenci-

dobje 2015–2020 izpostavlja in popisuje pred-

kulturniku hitro zazdi, da ga lokalne podporne

al, predvsem pa možnosti vidimo tisti, ki smo

vsem dejavnosti lokalnih kulturnih ustanov, ki

institucije ne razumejo in da se njegova vizija

izkušnje nabirali izven mesta. Zato še toliko

krojijo kulturno dogajanje v občini – Mestni

ne zrcali v viziji celotne občine.

bolj želimo postati del kulturnega dogajanja in prinašati nov, svež veter. Neštete priložnosti

muzej Idrija bo svojo dejavnost varovanja in predstavljanja tehniške in kulturne dediščine

Gimnazija Jurija Vege pogreša izobraževanja

inovativnih kulturnih gibanj, tehnologij in

nadaljeval po ustaljenih tirih, z že videnimi

na kulturnem področju, društva želijo večjo

trendovskih dogodkov pa tako žal ne dosežejo

programi; Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

vključenost in besedo pri razvoju kulturne

našega prostora. Ali je to zaradi oddaljenosti

svoj program pohvalno dopolnjuje z obuditvi-

krajine, neodvisni kulturniki, ki želimo v

mesta, nezainteresiranosti javnosti ali konzer-

jo Filmskega gledališča; Javni sklad Republike

Unescovem mestu ustvarjati, pa želimo več

vativne drže meščanstva?

Slovenije za kulturne dejavnosti pa bo sledil

institucionalne podpore – žal pa nas mesto ob

vzorcu podpore ljubiteljske kulture iz prete-

prostovoljnem trudu za spremembe na bolje,

Osnova lokalnega kulturnega programa bi

klih let. Četrti steber kulturnega dogajanja,

na modernejše in inovativnejše le potreplja

po mojem morala biti v angažiranju – angaži-

ljubiteljska kulturna društva, ki so po večini

po ramenu (če sploh) in nas pozdravi v slovo.

ranju javnih institucij in ljubiteljskih kultur-

iz podeželskih krajevnih skupnosti, dobi v

To – ta neskončni vir grenkih priokusov – ubija

nih društev za doseganje skupnih ciljev na

programu še najmanj pozornosti.

vsakršno veselje do ustvarjanja.

področju kulture. Idrija bi navsezadnje lahko

Problematični del dokumenta pa ni v popisu

Vizija, ki bi jo kulturni program po mojem

živahno poletno sezono na grajskem dvorišču,

dejavnosti in aktivnostih posameznih institucij

mnenju moral ponuditi, bi zato morala biti

spodbujala kulturo v tudi najmanjših krajevnih

– problem je v viziji. Ne gre torej toliko za

bolj očitna in namerna, bolj ambiciozna in

skupnostih, podpirala neodvisne ustvarjalce,

vsebino kulturnega programa, temveč za

vizionarska, bolj povezovalna in izobraževalna.

navdihovala umetnike in druge kulturnike, jih

odsotnost angažiranega, dolgoročnega in cilj-

Mesto bi moralo raznolike ideje mladih ustvar-

celo gostila in vabila ter nasploh bila pravo

nega pristopa, v katerem bi svoje mesto dobila

jalcev pozdravljati in spodbujati ter pokazati

Unescovo mesto kulture.

tudi kulturna društva in posamezniki s svojimi

hvaležnost, da se nekdo na svoji ambiciozni

ustvarjalnimi idejami. Tako ni presenetljivo,

življenjski poti želi ustaliti in ustvarjati prav v

gostila vrhunske mednarodne razstave, imela

Neža Pavšič je univ. dipl. antropologinja in kulturologinja, ki jo zanimajo predvsem uprizoritvene umetnosti – med njimi sodobno gledališče in ples. Poleg mednarodnih kulturnih izkušenj v Italiji se je leto in pol izpopolnjevala in urila v kulturni produkciji sodobno-plesnih predstav in glasbenih dogodkov Zavoda Emanat, produkcijskega, izobraževalnega in založniškega zavoda v Sloveniji. Je idejni vodja Kulturnega MCIkla Mladinskega centra Idrija.

33

Šundrama ži 20 lit Ko so se pred 20 leti študenti prvič zbrali v Idrijski Beli, si niso predstavljali, kaj šele načrtovali, da bo Čipkarija postala največji glasbeno-kulturni dogodek v občini. Takratno skromno dvodnevno srečanje je imelo drugačne ambicije, ki pa so jih generacije študentov v naslednjih desetletjih preoblikovale, zapeljale v druge smeri. Čipkarija je sočasno spreminjala lokacije, a je bila vedno zvesta Idriji in zadnjim tednom poletnih počitnic. Danes, ko je na vrhuncu, se oziramo nazaj in zahvaljujemo generacijam, ki so jo do sem pripeljale.

Besedilo: Matevž Straus in Sabina Carli Foto: Marko Čuk

34

RETROSPEKTIVA

1995 Zadnji avgustovski konec tedna se v Idrijski Beli prvič odvija »dvodnevno športno-spoznavno srečanje študentskih klubov Slovenije«, zametek Čipkarije.

1997 V poznih devetdesetih številni študentski klubi ustanavljajo lastne festivale, KIŠ sledi s Čipkarijo. Festival svoj prostor pod soncem najde v do zadnjega kotička napolnjenem novoodprtem klubu Swenak.

1999 Nenavadno, a megleni spomini in nepopolni arhivi pravijo, da sta leta 1999 festival Čipkarija in festival Alternativa potekala sočasno. Celo glasbene skupine so bile skorajda identične.

2001 Čipkarija se skupaj z Leeloojamais, Dan D in Tinkaro Kovač seli nazaj v Swenak.

Festivala se udeleži 700 obiskovalcev.

2002 Ni podatka.

2004 V Mejci nastopajo Big Foot Mama – ker je koncertni oder ob prihodu skupine premajhen, ga organizatorji v zadnjem trenutku podaljšajo.

Na Čipkariji debitirajo igre brez meja.

2006 Čipkarija prekosi sama sebe – Dan D, Zablujena Generacija in Zmelkoow popolnoma napolnijo Mejco, razvidno je, da se festival razvija in raste.

2008 Čipkarija se širi na tri dni, ko ji organizatorji dodajo okroglo mizo o mladih, na kateri se obudi ideja mladinskega sveta in mladinskega centra v Idriji. Sobotni koncertni večer v Mejci zaradi neurja odpade.

2010 Prava punk Čipkarija z zasedbami Zablujena generacija, beNUTS (München), MlaDe KuZle, Banditi, HEX, Noordung, Dog Dryer, Roxy Venom in Šundr.

2012 Čipkarija si na koledarju prisvoji teden dni. Dogajanje se razdeli na programske sklope. Poudarek ostaja na glasbenih dogodkih, dopolnjujejo pa jih tudi športni, kulturni in izobraževalni ter prireditve za najmlajše. Vzpostavi se sodelovanje z Varstveno-delovnim centrom Idrija. Kot uvod v festivalsko dogajanje v Swenaku prvič zadonijo ritmi bobna in basa z Obzorja št. 15.

Po desetletju se na program vrne tek iz klavnice v Swenak.

2014 Reggae večer postreže z živo glasbo s kar dvema zasedbama.

Uvedena sta vstopnina na večer elektronike in sobotni koncert.

Poskus kljub dežju uspe.

1996 Avgustovsko druženje študentov iz cele Slovenije se prvič uradno imenuje Čipkarija. Program obsega ogled Antonijevega rova in šotorjenje s koncerti v Idrijski Beli. Študentje se zberejo na Ahac placu, si ogledajo Antonijev rov ter se odpravijo v Idrijsko Belo, kjer se namestijo v šotorih in poslušajo nastop Iztoka Bevka, študenta moskovske akademije za gledališče. Naslednji dan se pomerijo v plavanju, kolesarjenju, košarki in odbojki ter dan zaključijo s koncertom Zablujene generacije in Ane Pupedan.

1998 Festival se prične s koncertom Mira Božiča na orglicah in nadaljuje na parkirišču pri baru 013. Študenti prvič organizirajo tek iz klavnice v Swenak, ali kot je leta kasneje dejal eden izmed organizatorjev: »Študentje smo želeli pokazati, da je materialističen proces rejenja prašičev lahko tudi reverzibilen.

Za tekom je humanistična ideja, da ni edini smisel življenja rejenje in zakol.«

2000 Čipkarija prvič v Mejci!

Nastopajo Zablujena generacija, Elvis Jackson in Zaklonišče prepeva.

2003

Na festivalu prvič zadoni elektronska glasba. Čipkarija ima prvič elektronski večer.

2005 Čipkarija in »Plehmuska« združita moči na Mestnem trgu.

Skupina Nude pozabi bas kitaro, ki jo morajo organizatorji priskrbeti nekaj ur pred nastopom.

2007 Težave z lokacijo v Mejci potisnejo Čipkarijo pred supermarket TUŠ pri Likarci. Čipkarija pa je prvič po letu 2003 brez elektronskega večera.

2009 Elektronika – takrat drum’n’bass večer – prvič zamenja Swenak za Mejco.

Programu so dodani filmski večer v filmskem gledališču, državno prvenstvo v akrobatskem rolanju v Mejci in turnir v odbojki v Spodnji Idriji. »Festival Čipkarija je odraz hotenj in potreb mladih, je korak k urbanosti in njeni heterogenosti. Hočemo, 'da se nekaj dogaja', in Čipkarija nam to daje,« zapišejo organizatorji.

2011 Čipkarija raste z novimi vsebinami – v letu 2011 v programu svoje mesto prvič dobijo reggae večer, poker turnir in turnir v namiznem tenisu.

2013 Priprave na Čipkarijo zaznamuje peticija s 23 podpisi občanov, ki nasprotujejo Čipkariji v Mejci. Elektronski večer se v izogib nevšečnostim preseli v Klub Kaos, sobotni koncert z Dubiozo Kolektivom, HELP – Beatles Tribute Band in The Sexual Band pa še danes nosi lovoriko najbolje obiskanega dogodka v zgodovini festivala.

2015

Čipkarija, ki je dosegla častitljivo 20. obletnico, se s koncertnim delom preseli na višje ležečo lokacijo v Park Kajzer. Z logistično izvedbo so zadovoljni tako obiskovalci kot tudi krajani in Občina Idrija.

Čipkarijin proračun je največji v vseh 20 letih, število prostovoljcev in aktivnosti pa prav tako.

35

ŠU

N

2005

LI

T

DRAM

A

ŽI 20

2011

2014 2004

2013

36

RETROSPEKTIVA

Tjaša Pervanja, organizatorka leta 2015 Organizacija tako velikega festivala je vedno in vedno bo izziv, letošnje leto pa smo ob preštevanju obiskovalcev presenetili sami sebe. Kar je bila prej naša velika želja, je postala meni kot vodji velika skrb. Ko imaš na prizorišču več kot 1.600 ljudi, si tudi odgovoren, da vseh 1.600 uživa in da se jim nič ne zgodi. Mislim, da smo se z ekipo v obeh primerih dobro odrezali. Tvegali smo z novo lokacijo in dobrim programom, a nam je sodeč po odzivih več kot uspelo.

Matevž Straus, organizator v letih 2008, 2009 in 2010

Sabina Carli, organizatorka v letih 2011, 2012 in 2013

Kam zapeljati klubski festival, smo se nenehno

Festival sem z navdušenjem spremljala pri nje-

spraševali z ekipo. Po skoraj desetletju ponav-

govi rasti, že preden sem postala aktivna v Klubu

ljajočega se vzorca – petkova elektronika in

idrijskih študentov. V dijaških letih je bil to za nas

sobotni rock koncert – je bil čas za osveženo

praktično vrhunec poletja – najprej Čipkarija,

vizijo festivala. Naj sledimo drugim študentskim

potem se pa lahko vrnemo nazaj med knjige,

festivalom in ustvarimo festivalsko prizorišče,

prej ne! Ko sem s prehodom v študijska leta pres-

katerega obiskovalcem ni treba zapustiti cel ko-

topila tudi v organizacijsko ekipo, sem projekt

nec tedna, ali naj festivalski program prepletemo

spoznala še v drugačni luči. Poleg vsega, kar gre

z mestom, vzpostavimo različna prizorišča in

lahko narobe, kar bi lahko naredili drugače in

gradimo urbani festival? Odločili smo se za sled-

česar pač ni moč spremeniti, sem spoznala, kako

nje, pričeli z večanjem števila festivalskih dni in

veliko lahko angažirana skupina mladih ljudi

dodajanjem novih programskih sklopov. A naše

naredi v tistih nekaj mesecih med novim letom

nastavke so nadgradile in do popolnosti razvile

in avgustom. Nekje konec decembra 2011 smo

šele prihodnje generacije.

sedeli v sedaj že bivših prostorih Kluba in kovali načrte za naprej. In takrat sta se zgodili dve stvari – prva je bila moja želja, da popredalčkamo programske sklope. Ko smo začeli naštevati, kaj vse želimo vmestiti v program, je postalo jasno, da niti slučajno ne moremo ostati pri štirih, petih dneh. In takrat je Čipkarija začela vzhajati najprej v tedenski, kasneje pa v 10-dnevni projekt. Druga stvar pa so bile besede: »Ti, kwa pa čeb mil

Matic Vogrič, organizator leta 2014

Džeksone?« No, zgodba od tu naprej je znana, kajne?

Idrija in njeni prebivalci so še iz časa rudnika navajeni, da so glasbeni dogodki in družbeno dogajanje v mestu brezplačni. Tudi Čipkarija je bila vsa leta brez vstopnine, a v želji po dvigu kakovosti programa in nadaljevanju rasti smo leta 2014 zanjo potrebovali več sredstev. Uvedba vstopnine na glavna glasbena dogodka je bila prelomna točka za festival, saj je bil s tem prebit »idrijski led« in omogočena nadaljnja rast festivala. Druga dilema, s katero smo se soočali, je bila glasnost prireditve, ali kot so nekateri trdili: živalsko razbijanje idrijske mladine. Takrat že nekaj let stari očitki okoliških prebivalcev, da festival presega dovoljene omejitve glasnosti, so se izkazali za neupravičene – po dolgih letih obljubljanja so bile vendarle opravljene meritve hrupa, ki so pokazale, da je živalsko razbijanje v mejah dovoljenega.

Danes lahko tako rečem: Ulet, ne bit čipka.

37

Žalostno, kako podcenjena je čipka Pogled dvigam v odkritem čudenju: svetleči črni usnjeni škornji z masivnim podplatom se dvigajo do kolen, bele nogavice nadaljujejo pot do točke, v kateri se prične krilo enodelne vetrovke v pastelni roza barvi. Dve umetelno pleteni blond kiti se izpod črne baretke spuščata na vsako stran ramen, na katerih visi nahrbtnik v stilu Miss Kitty. To lahko vidim, ker je dežnik prozoren. Prizor, ki bi prej spadal v kulten sci-fi film Iztrebljevalec kot pa na pločnik pred mestno hišo v Idriji. Vsaj tako se mi zdaj, tedne kasneje, v spominu riše kontrastna podoba Elene Kanagy-Loux, tega impresivnega dekleta, ki je s svojo zgodbo očaralo tudi našega župana. Kako torej ne bi tudi vas?

Z Eleno sta se pogovarjala Tilen Božič in Tjaša Gnezda.

Besedilo: Tilen Božič in Tjaša Gnezda Foto: Tjaša Gnezda 38

INTERVJU

Elena, dober mesec po tvojem obisku

Yorku enostavno ni ljudi, ki bi te lahko naučili

Sem sredi raziskovanja že četrtega stila, in le

Idrije sva te ujela na Skypu.

teh spretnosti. Je le nekaj ljudi, ki jih čipke

dva sta klekljana. Tak, kakršnega imate v Idriji,

Kje se trenutno nahajaš?

zanimajo, tako kot mene, ampak so, podobno

je malce nenavaden, saj kleklji visijo z bule, ki

kot jaz, popolni začetniki. Čipke tam enostav-

je cilindrična. Tukaj, v Le Puy en Velay, pa imajo

Trenutno sem v Franciji, v prekrasni srednjeve-

no nimajo tradicije. Obstajala je tradicija v Novi

ploščato blazino z vrtljivim podstavkom, tako

ški vasici Le Puy En Velay, zgrajeni v notranjosti

Angliji, ki pa je izginila. Potovanje iz New Yorka

da vrtijo vzorec med izdelovanjem, kleklji pa

vulkana, z ogromno katedralo in kipom Marije

v Novo Anglijo je bilo zame popolnoma isto,

so položeni na blazino. V Luxeuill-les-baines pa

vrh hriba. Prizor deluje, kakor da bi prišel

kakor če bi odpotovala v Evropo. Tako sem

imajo povsem edinstven stil, ki ga ni moč najti

naravnost iz Disneyjeve risanke, z lepo izjemo

pred nekaj leti na spletu našla čipkarski festival

nikjer drugje, kolikor mi je do sedaj znano. V

ogromnih zalog čipk. V stoletja stari sirarni,

v Idriji in se ga odločila obiskati, ne da bi kar-

podložen ris vtikajo zanke z iglami, tehnika

opremljeni s pisanim cvetjem in starinskim

koli vedela o mestu in njegovi zgodovini. Prvič

pa je mešanica med klekljanim načinom in

steklom, celo izdelujejo lasten plemeniti sir, ki

sem prišla sem leta 2012, vrnila sem se šele

načinom izdelave, ki je tipičen za Benetke, kjer

gre odlično z belim vinom, solato, francosko

letos. Varčevala sem sicer denar za ponoven

podobno kot pri vezenju uporabljajo igle za

štruco in črno baretko (smeh). Kakor sem do

obisk Slovenije, Italije in predvsem Nemčije, a

vtikanje. Tam, v Luxeillu, se jim je zdelo nadvse

sedaj uspela dognati, je bila prej omenjena

sem se vmes odločila vrniti v šolo za tekstilni

zabavno, ko sem jim povedala, da vi rečete

katedrala v tej regiji postavljena z namenom

dizajn v New Yorku, saj siželim graditi kariero v

„klekljati“, saj jim je zvenelo podobno zvokom,

oskrbe žensk, ki se niso ukvarjale s prostitucijo,

tej smeri. Ob koncu študija sem dobila štipen-

ki jih kleklji spuščajo med izdelovanjem čipke.

bile pa so na pragu revščine in so zato pričele

dijo na oddelku za umetnostno zgodovino za

z izdelovanjem čipk. Njihovo delo so plačevali

obdobje štirih mesecev, in sicer za študij čipke

Kako je z odnosom do njihove uporabe? So še

menihi in nune. Sprva je bila žena Ludvika XIV.

v EU. Dejansko je bil to moj projekt, sama sem

vedno trdno umeščene v tradicijo ali skušajo

odločno proti njihovi nameri, saj naj bi bilo

ga spisala, ga raziskala s pomočjo Googla in ga

čipke modernizirati?

to nespodobno, toda duhovniki so se obrnili

na koncu predložila.

neposredno na Ludvika XIV. in izprosili dovo-

Podobnosti so v obeh primerih. Ko sem recimo

ljenje za izdelavo čipk, ki jih od takrat dalje

Koliko krajev imaš namen obiskati in kako si

prvič prišla v Idrijo, sem opazila, da pogosto

izdelujejo že skoraj 500 let.

sploh sestavila tak seznam?

uporabljate vzorce rož ali živali ter enostav-

Si na daljšem potovanju po EU, namen tvojega

Težko je natančno določiti, predvsem ker med

saj se jim je tako veliko bolj zanimivo učiti.

potovanja pa je raziskovanje avtohtonih praks

potovanjem znova in znova naletim na nove

No, tega prej nisem videla še nikjer, kasneje

izdelovanja čipk. Kako si se znašla tukaj, kam

kraje, nove predloge. Pogosto najdem kraje,

pa sem to opazila povsod. Seveda se stili

potuješ, predvsem pa, kako financiraš svojo

kjer si mislim „oh, pa tako blizu sem bila!“,

razlikujejo, toda motivi, ki se uporabljajo,

raziskavo?

nisem pa prej vedela zanje. Recimo, veste,

so lahko, podobno kot pri vas, modernejši,

da obstaja čipkarska šola v (stari) Gorici? Tam

enostavnejši, večinoma za lažje učenje otrok,

Tekstilstvo je nekaj, kar me je že od nekdaj za-

lahko celo pridobiš diplomo, nimajo pa svoje

ali pa za enostavno darilo, ki ga lahko nekomu

nimalo, v prvi vrsti fine, ročne obrti. Osnov ve-

spletne strani, tako da jih kljub raziskavi na

podariš. Načeloma pa je toliko podobnosti,

zenja in tkanja sem se naučila že zelo zgodaj,

spletu nisem našla. Pogosto sem tudi pošiljala

kolikor je razlik.

znanje sta name prenesli babica in mati, torej

e-maile ljudem, na primer v Benetke, kjer sicer

je bila naklonjenost tekstilstvu v moji družini

za razliko od Idrije nimajo čipkarske šole, v

Kako je z mehansko izdelavo čipk v teh čipkar-

prisotna že več generacij. Zato je bilo nekako

izdelovanju čipk pa so veliko bolj turistično

skih središčih?

tudi logično, da sem se odločila za študij

usmerjeni, predvsem na kitajski trg. Tam sem

umetnosti. V tistem obdobju sem ustvarjala za-

našla neko trgovino, ki organizira predstavitve

V Firencah sem spoznala izjemno gospo iz Švi-

res čudaške in slabe kreacije (smeh), po študiju

izdelovalcev čipk iz regije Burano v okolici

ce, modno zgodovinarko, ki je specializirana za

pa sem nadaljevala svojo pot v New York in

Benetk. Kot rečeno, poslala sem jim e-mail in

prepoznavo in izdelavo čipk in ki me je podučila

svet mode. Mogoče se sliši čudovito, a je bila

vprašala eno izmed „non“, če me lahko nauči

o mehanskem izdelovanju čipk. Sicer pa ne

ta scena zares stresna in brezdušna. Zaslužek

njihovih spretnosti. Na koncu sem tam ostala

poznam drugih tehnik, razen mogoče tehnike

je bil sicer dober in na zunaj je vse delovalo kul

dva dneva in se učila od njih.

čipkarskih trakov, ki se uporablja v Luxeuillu.

nejše vzorce za otroke, ki se še učijo klekljanja,

in glamurozno, toda vsakič, ko sem se vrnila

Mislim, da bom več tega srečala v Calaisu na

domov, sem se počutila prazno. Izdelovanje

Pojasni nama in bralcem, kakšne so sploh raz-

severu Francije. Sem pa močno snobovsko

čipk me po drugi strani izpopolnjuje. Hitro

like med izdelovanjem čipk v različnih regijah,

usmerjena v tradicijo. (smeh) V svetu mode v

sem se naučila osnov klekljanja, težje pa je bilo

kako se te čipke razlikujejo.

New Yorku danes vse počnejo preko računalni-

napredovati, se naučiti nekaj več, saj v New

kov, kar bi lahko storila tudi sama, čipko pa bi 39

potem izdelali na Kitajskem. A tega nočem. Sem

čipk prinaša podjetju dobiček. Obstajajo pa

dvotedenski svetovni čipkarski kongres, kar

pa uporabila čipko v umetniški inštalaciji, ki je

tudi primeri uspešnih modnih ustvarjalcev, ki

pomeni, da bo tudi Idrijo obiskalo ogromno

vključevala manjši performans. Všeč mi je ideja

v svoje kreacije vključujejo čipko, na primer

ljudi. Najbrž ni mogoče narediti obsežnega

umestitve čipke v okolje na nenavaden način,

ruska modna oblikovalka Ulyana Sergeenko, ki

programa prav vsako leto, a zdi se mi, da bi

denimo, da jo razrežeš in skušaš z njo doseči

zadnjih pet let deluje v Franciji in je pri svojem

bila večja modna prireditev velik korak naprej.

vizualni kontrast, ali pa da jo prekomerno pove-

poslu zelo uspešna. Svoja oblačila dopolnjuje z

Pa čeprav bi na njej predstavili zgolj eno samo

čaš, kakor so to nekateri že počeli. S pravilnim

izjemnimi, tradicionalno ročno izdelanimi kosi

obleko – s tem ni popolnoma nič narobe.

pristopom te lahko čipka vizualno povsem

čipk iz Rusije, kar bi moralo početi več modnih

Prav tako je za festival ključna vizija starega

presune. Osebno pa mi je najbližje ideja, da

oblikovalcev. Čeprav ji največ denarja prinese

in novega, tradicionalnega in modernega.

tradicionalno čipko predstavim skozi vsakdanji

oblikovanje čevljev, je zame zelo pomembno,

Ta vizija mora ostati del festivala, sama pa bi

dizajn na popolnoma nov način.

da pri svojem delu uporablja tradicionalne

jo dodatno nadgradila s kakšno umetniško

izdelovalce čipk.

inštalacijo, morda s kakšno zares ogromno

Pa klekljaš tudi sama?

Imela sem že nekaj lekcij, ki pa so bile zelo

čipko iz vrvi. To bi bilo nekaj posebnega.

Pa obstaja potencialno tržišče

Uporaba različnih materialov in pristopov je

za čipke v New Yorku?

zmeraj dobra poteza, da čipki vdihnemo novo

osnovne. Nadaljevati je bilo težje. V Idriji mi je

in zanimivo življenje.

bila Maja Svetlik zelo v pomoč, zelo je prijazna,

Obstaja določeno tržišče, ki pa najbrž ni

dala mi je celo nekaj kontaktov za moje na-

veliko. Upam, da se motim. Ljudje v ZDA so

Prišepnili so nam, da si se na obeh obiskih

daljnje potovanje. Pri njej sem tudi dokončala

vse preveč dolgočasni in praktični. Nosijo

Idrije srečala z našim županom ...

svojo prvo čipko metulja.

športna oblačila na modnih dogodkih. Mislim pa, da bi čipka lahko bila popularen hobi. V

Veste, kako sva se spoznala? Sedela sem pred

Ne glede na našo ljubezen do čipke si moramo

zadnjem času se je povečalo povpraševanje

gostilno z ogromnim klekljem pred vrati in v

priznati, da je ročno klekljana čipka svojo

za vezenje, tkanje in podobne tehnike. V New

samoti prebirala knjigo, ko se naenkrat približata

vrednost skozi stoletja izgubljala.

Yorku delujem tudi v sklopu skupnostnega

dva gospoda izza sosednje mize z vprašanjem,

centra z imenom The Textile Art Center, ki nudi

če se lahko slikam z njima. Rekla sem OK, in ko

Res je. Čipke naravnost obožujem, saj so

široko paleto znanja o tovrstnih tehnikah ter

smo opravili, se mi je eden izmed njiju predstavil

zares ženstven, ročno izdelan modni dodatek,

različna orodja in naprave, organizirajo pa tudi

kot župan Občine Idrija. Nato smo se pogovarjali

a obenem tudi zelo podcenjen. Če recimo

različne delavnice in podobno. Toda za čipko

o tem, kaj počnem tukaj, in moram reči, da je

pogledamo v arhive modne zgodovine od

so organizirali le eno samo delavnico in še to

res zabaven in prijazen gospod. Povabil me je

renesanse dalje, lahko vidimo, da je bila čipka

na popolnoma osnovnem nivoju. Mislim, da bi

na sestanek pozneje v svojo pisarno. Ker sem

skozi stoletja med najbolj cenjenimi modnimi

jih moralo biti več in poznam dovolj ljudi znot-

že zamujala, sem hitela po stopnicah navzdol v

dodatki plemstva. Bila je res izjemno cenjena

raj te skupnosti, ki bi jih tovrstne delavnice

čevljih z zares debelim podplatom, neprimernim

in spoštovana, včasih je po vrednosti prekašala

zanimale, a zanje enostavno ni učiteljev. Moja

za alpsko okolje, in seveda prav dramatično grdo

celo slike. Imela je res posebno mesto. Danes

globoka želja je, da bi organizirala skupino

padla in zamudila na sestanek. (smeh)

je njeno mesto v modni zgodbi razvrednote-

umetniških čudakov iz te scene, ki bi jih pri-

no, zvedeno na zgolj ženstveni dodatek. Celo

peljala v Idrijo na posebni tečaj izdelave čipk!

v muzeju MET v New Yorku, ki ima sicer velik

V ZDA bi ljudje le kupovali nekaj na hitro in

arhiv čipk, so ob priložnosti razstavljali čipke v

poceni. Takšne je težko prepričati, da začnejo

O, ja, oba imava zelo rada čipke in si želiva, da

neki zakotni sobici v kleti. Žalostno, kako pod-

ceniti vrednost nečesa, kar je ročno izdelano.

bi v Idriji preživele tudi v prihodnje.

cenjena je. Meni osebno pa pomeni zelo veliko

Bilo pa bi res zanimivo tržišče za ljudi, ki se

in rada bi, da jo vzljubijo tudi drugi.

hočejo nečesa naučiti sami, obenem pa bi tudi

Nisi pa govorila z njim v japonščini?

potovali. Ljudje imajo to radi.

Naš župan je karateist, pa tudi japonski

Je v visoki modi kaj drugače?

Sta našla kakšne skupne točke?

obiski v Idriji niso redki.

Kako bi sama čipki dodala

Čipka je znotraj modne industrije še vedno

presežno tržno vrednost?

Ah, ne, sem pozabila.

„couture“ oblačil prav vsako sezono, kar pome-

Najprej je treba ceniti ročno delo, ki je vloženo

Poleg poglobljenega zanimanja za čipke te

ni, da izdelovanje prestižnih modnih dodatkov

v izdelavo čipke. Le tako lahko ta obdrži svojo

navdušujejo tudi druga področja mode. Delala

ni prav vzdržen poslovni model. Trenutno

presežno vrednost. Obenem pa je ključno, da

si denimo tudi s Courtney Love.

stvari v modni industriji delujejo tako, da večja

je v manjših kosih dostopna turistom, da jo

modna znamka, na primer Chanel, predstavi

odnesejo s seboj domov. Večji kosi, ki prina-

Res je. Dve leti sem bila njena osebna po-

večjo „couture“ kolekcijo oblačil, ki vključujejo

šajo pravi zaslužek, pa naj ciljajo na zbiratelje,

močnica. Pred tem sem izdelovala posebne

prestižne kose čipk, a le na modni pisti. Ta

galerije ali muzeje.

kreacije, ki so se nosile na različnih družabnih

stvar prestiža. Niti v Parizu dame ne kupujejo

oblačila si večje zvezde praviloma le sposodijo,

dogodkih v sklopu specifične newyorške

ko gre pa za dejansko prodajo, so na oblačilih

Obiskala si Festival idrijske čipke v Idriji. Kako

scene, ki je močan del moje osebnosti. Ta del

mnogo cenejši kosi čipk. To je še najboljši

vidiš njegovo prihodnost? Bi mu kaj dodala?

mojega življenja je najbrž težko razložiti ne-

način uporabe čipke v modi, ki ji v svetu

40

komu, ki ni iz New Yorka, še posebno mogoče

mode podeli edinstven, prestižen položaj, po

Naslednje leto bo za čipkarski festival v Idriji

starejšim gospem, ki me učijo svojih spret-

drugi strani pa prodaja cenejših in manjših

zelo pomembno, saj se bo v Ljubljani odvijal

nosti. A kot sem rekla, to je del tega, kar sem.

INTERVJU

(smeh) Tudi če vam izgleda povsem čudno in

med intervjujem na veliko začudenje sogovor-

problem bo nastal, ko bom skušala vse to strni-

na prvi pogled nima nobenega smisla. Vse te

nika vzamem pisalo z motivom Hello Kitty in

ti v eno knjigo. Načrtujem, da bo glavnina dela

konce skušam povezati v edinstveno kariero in

začnem pisati. (smeh)

opravljenega do naslednje spomladi, kar pa se

zame se vse prične v ljubezni do ženstvenega,

najbrž ne bo zgodilo ... (smeh) Zato se vračam

ki jo peljem proti visoki modni umetnosti.

V osnovi gre torej za trk

naslednje leto, malce bom še potovala naokoli

To mi v New Yorku prinaša denar, s katerim

dveh popolnoma različnih kultur.

in raziskovala. Mislim, da bo knjigo po večini

si lahko privoščim potovanja. Rada imam to čudaškost in norost v modi, ampak resnici na

sestavljalo ... Res je težko reči. Trenutno imam Natanko tako. To je moja estetika.

ljubo je New York na splošno zelo komercialno

res toliko informacij, da ne vem, kje se bo vse to končalo. Nedvomno pa bosta osrednja dela

naravnan, ni kakor Pariz, ki ima do „couture“

Kakšni so tvoji plani za prihodnost,

knjige dva: intervjuji in moja osebna zgodba

mode kreativen odnos. New York je pravzaprav

z znanjem, ki ga boš dobila skozi to raziskavo?

potovanja. Poleg bom skušala vključiti še

dokaj konservativen, vsi nosijo nek lagodni

zgodbe različnih izdelovalcev čipk, ki sem jih

športni stil ali pa črno barvo, zaradi česar

Med potovanjem delam tudi intervjuje z

spoznala med potovanjem, kako so se naučili

sem se navsezadnje tudi naveličala njegovih

izdelovalci čipk. Če poenostavim, lahko namen

svojih veščin in podobno.

modnih krogov.

svojega potovanja strnem v tri točke. Prva je osebni študij izdelovanja čipk. Druga so

Se v bližnji prihodnosti vračaš v Idrijo?

Tvoja estetika je res drugačna od tega, nadvse

intervjuji z izdelovalci čipk. In tretja, ob vrnitvi

specifična. Po eni strani je zelo punčkasta, a

v New York želim razširiti osvojeno znanje

Prijavila sem se na konferenco za mlade

z izrazitimi fetišističnimi elementi, po malem

in ljubezen do čipk v skupnosti tekstilnih

ustvarjalce čipk, ki bo naslednje leto spomladi

tudi „pin-up“ in s pridihom Alice v čudežni

umetnikov, ki jih poznam. Zelo rada bi vodila

v Gandinu v Italiji. Teden pred tem je pri vas

deželi. Kako si razvila ta stil?

čipkarske delavnice, ko bom seveda znala

čipkarski festival, po konferenci pa grem na

dovolj, da bom lahko poučevala. Zaenkrat se

mednarodni kongres čipke v Ljubljano.

Zame je to popolnoma naravno. Je pač to, kar

bom omejila predvsem na predavanja in delje-

mi je všeč. Če vam malce razložim svoje ozad-

nje izkušenj. Po diplomi pa hočem nadaljevati

Super. Bi še kaj dodala,

je, vam bo malce bolj jasno. Moji stari starši so

študij, in sicer magisterij iz tekstilstva in modne

ti kaj pade na pamet ali iz srca?

namreč amiši. Moja babica iz Pennsylvanije, ki

zgodovine, kjer bi se osredotočila na čipko

šteje že devetdeset let, si ni nikoli strigla las,

in čipki podobne ročno izdelane ženstvene

To potovanje je zame resnično prelomno.

vedno jih je nosila tradicionalno zvite v bunko.

modne dodatke.

Zelo sem hvaležna, da imam to možnost, da

To je en vpliv. Je pa bila tudi misijonarka na

enostavno grem in počnem nekaj takega,

Japonskem, podobno kot moja mati in kasneje

Za konec se vrnimo k intervjujem in pisanju

česar brez štipendije ne bi nikoli mogla. Nekaj

tudi jaz sama. Odraščala sem torej v Tokiu, ki je

knjige. Kako bo knjiga izgledala in kdaj jo

mest se me je zares dotaknilo. Definitivno se

nasprotno hiperfeminilen in estetiziran. Tam

bomo lahko videli?

še vrnem v Idrijo, z veseljem pa čakam, kaj mi

ni nič nenavadnega, če ima neka policijska

potovanje še prinese, želim si, da bi to lahko

postaja svoj lasten, nadvse ljubek stripovski lik

To je kot snežna kepa, ki se kotali. Več kot

počela v nedogled in da ne bi nikoli imela

kot maskoto. Tega je v Tokiu vsepovsod polno.

se pogovarjam, več kot raziskujem, bolj mi

resne službe. (smeh)

Zato je zame nekaj povsem normalnega, če

postaja jasno, kako velik projekt je to in kakšen 41

Kje si, 탑ivo srebrna dolina?

42

PODJETNIŠTVO

Idrija, to malo mesto v kotlini sredi gričev, je bila navkljub geografski zaprtosti skozi svojo zgodovino odprta v svet. Njena odprtost ter posledična rast in napredek sta bila v preteklih obdobjih zgrajena predvsem na plečih velikih in uspešnih podjetij – nekoč Rudnika živega srebra, v zadnjem obdobju pa dveh velikih multinacionalnih podjetij, ki prebivalstvu zagotavljata visoko raven udobja, osnovno varnost in s svojim družbenim delovanjem podpirata tudi druge segmente življenja. A tu ne gre pozabiti na dejstvo – glavnina gospodarske rasti v Evropi se ustvari v malih in srednje velikih podjetjih, zato je pomembno, da se razvoj novih tovrstnih podjetij spodbuja tudi v sicer varnih in stabilnih okoljih, kakršno je idrijsko.

Besedilo: Žan Menart

43

Pri vsem skupaj pogosto slišimo pomisleke

ekonomiji niti uspeh našega soseda ne pomeni

ne zadostuje. Potrebne so napredne podporne

in izjave, da je Idrija premajhno mesto, da

našega neuspeha, temveč potencial za razvoj

storitve, ki segajo preko pomoči pri ustanovi-

bi se v njem lahko razvijala inovativna nova

in napredek celotnega okolja. A kako ustvariti

tvi. Vzpostavljen mora biti podporni ekosistem,

podjetja in da bi tak ekosistem lahko preživel.

pogoje za tako gospodarstvo? V prvi vrsti je

ki se stalno prilagaja potrebam podjetij, ki v

A podporni poslovni ekosistem je dobrodošel

napredek potreben pri poslovnem okolju, ki

njem delujejo. Težko sicer govorimo o eno-

povsod, ne glede na velikost – odlične poslov-

že ima zgrajeno osnovno podporno strukturo,

tnem modelu tovrstnih ekosistemov, vsekakor

ne ideje se rojevajo tudi v majhnih mestih in

a je končnim uporabnikom slabo poznana.

pa lahko izpostavimo nekaj posameznih kora-

tudi te ideje lahko prerastejo v uspešno pod-

Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija (ICRA)

kov, ki pripomorejo k vzpostavitvi živahnega in

jetje, ki daje delovna mesta z visoko dodano

in Območna obrtno-podjetniška zbornica

delujočega poslovnega okolja

vrednostjo. V današnjem času informacijsko-

Idrija (OOZ Idrija) novim podjetjem ponujata

-komunikacijskih tehnologij tudi geografska

najosnovnejša svetovanja ter podporo pri

oddaljenost ne more biti več izgovor. V tej novi

začetku podjetja, kar pa v današnjem modelu

4343

A ne razumite me narobe – ne trdim, da brez razvitega podpornega sistema in spodbudnega ekosistema razvoj ne bi bil

1. Neformalna skupnost in povezovanje

mogoč. Daleč od tega. Tudi – oziroma še posebej – v najtežjih poslovnih pogojih se rojevajo vrhunska podjetja. A razvita

Temelj vsakega uspešnega gospodarskega

podporna struktura lahko pomaga pri

in zagonskega ekosistema so posamezniki,

hitrejšem razvoju podjetij in njihovem hitrejšem vključevanju v lokalno,

ki se med seboj povezujejo in gradijo

nacionalno ali globalno poslovanje, ki je

podporno skupnost. Z izmenjevanjem

nujno zaradi hitrega napredka in velike

idej, skupnim možganskim viharjenjem ter

globalne konkurence.

deljenjem izkušenj omogočajo ter spodbujajo napredek in drug drugemu dajejo zagon.

Dobra, močna in povezana skupnost je

4. Poslovno svetovanje

predpogoj za vsakršno grajenje ekosistemov Niti ne želim trditi, da mora Idrija postati

ter infrastrukturno podpiranje razvoja. Pri

Dejstvo je, da se ob začetku poslovne poti

tem velja izpostaviti, da je zelo dobrodošlo

prav vsi srečajo s številnimi vprašanji in da

»nova Silicijeva dolina«. Idriji ni treba

mešanje različnih profilov posameznikov – za

iskanje (pravih) odgovorov vzame veliko časa

biti mesto, po katerem se vozijo samo

uspešno delovanje je nujno, da so v skupnosti

in energije, ki bi ju bilo bolje posvetiti razvoju

posamezniki z različnimi znanji, spretnostmi in

samega produkta oziroma storitve. Dober

kompetencami.

ekosistem mora novim podjetjem pomagati prav pri teh stvareh: davčno in pravno

2. Gospodarski peskovnik

električne Tesle Model S ter Googlovi samovozeči avtomobili. Povsem dovolj bo, če začne delati v smeri vzpostavljanja ugodnega gospodarskega okolja za

svetovanje, pomoč pri računovodskih poslih,

nastanek in razvoj novih (!) podjetij in

pomoč pri iskanju in upravljanju s človeškimi

delovnih mest. Povsem dovolj bo, če Idrija

Vsaka še tako dobra ideja potrebuje vsaj

viri, zavarovanju tveganj in intelektualnih

določeno mero testiranja. Idrija s svojo

pravic ter mentorstvom izkušenih poslovnežev

majhnostjo in zgoščenostjo predstavlja dober

in strokovnjakov. Idrija z dvema velikima

začetni poligon, na katerem se lahko brez

podjetjema zagotovo poseduje znanja s

prevelikega tveganja preizkusi delovanje

številnih področij, veliko skritega potenciala

ideje v realnosti. Visoka stopnja tehnološkega

pa se skriva prav v izmenjavi teh izkušenj z

razvoja in številna velika in mala podjetja s

ostalimi. Nova, mlada podjetja se v dobrih

tega področja omogočajo preizkus inovativnih

okoljih lahko obračajo na različne uspešne

rešitev na tehničnem področju, medtem ko

poslovneže, ki postanejo njihovi mentorji.

so storitvene dejavnosti še v začetni stopnji in

Zakaj ne bi tudi v Idriji vzpostavili dvosmerne

kot take še bolj odprte za inovacije. Inovativni

komunikacije med potencialom in že

pristopi k turizmu, ekološkemu kmetovanju

obstoječim znanjem?

(p)ostane Živosrebrna dolina.

ter drugih storitvah sodobnega časa so veliko lažje preverjeni v takem okolju kakor v okoljih

5. Infrastruktura

z že ustaljenim delovanjem teh podsistemov.

Infrastruktura je kljub svojemu velikemu

3. Povezovanje z izobraževanjem

pomenu med omenjenimi predpogoji še najmanj ključna, a je kljub temu treba

Ustvarjalnik tudi v mladinskem centru

Izobraževanje, kakor je med drugim v svojem

zagotoviti odlično pokritost s hitro internetno

znanem TED-govoru dejal Sir Ken Robinson,

povezavo ter prostorom, kjer lahko mlada

ukalupi posameznike in jim odvzame del

podjetja delujejo. V Idriji primanjkuje

Prav v teh mesecih v sklopu idrijskega

njihove ustvarjalnosti, zato je še posebej

dostopnih praznih poslovnih prostorov –

mladinskega centra nastaja tudi ustvarjal-

pomembno, da se ustvarjalnost spodbuja že v

mlada zagonska podjetja namreč ob samem

nik – s pridobitvijo novih prostorov, ki bodo

izobraževalnem procesu, tudi s spodbujanjem

začetku ne želijo vlagati finančnih sredstev

namenjeni ustvarjalnim in podjetnim mladim,

k bolj poslovnemu razmišljanju in reševanju

v visoke najemnine, poleg tega pa pogosto

širi Mladinski center Idrija svoje aktivnosti na

problemov s poslovnimi rešitvami. Vsaka

delujejo na različnih lokacijah, v različnih

novo področje. Aktivnosti, ki so jih do zdaj

skupnost se najbolje obnavlja preko

mestih, zaradi česar je stalna pisarna v

mladi izvajali drugje, se tako združujejo pod

sodelovanja z izobraževalnim sistemom.

majhnem kraju nesmiselna. Dobra rešitev

eno streho – tečaji računalništva in robotike,

Gimnazija Jurija Vege Idrija zadnji dve leti že

se ponuja v konceptu prostorov za sodelo

podjetniški krožek, tečaji Photoshopa, Excela

ponuja podjetniški krožek, a obstaja še mnogo

(coworking), pri katerem si različna podjetja

in Illustratorja ter predavanja na temo zaposlji-

drugih možnosti za spodbujanje mladinskega

delijo prostor za delo in njegove stroške, hkrati

vosti in karierna svetovanja bodo v ustvar-

podjetništva. Zglede lahko iščemo v številnih

pa tudi mnoge ideje in poslovne priložnosti.

jalniku dobila svoje mesto ob novi tehnični

mestih onkraj oceana, kjer so programiranje in

Že sam prostor, čeprav ni najpomembnejši

opremi, ki jo mladi pridobivajo s pomočjo

računalništvo uvedli kot obvezen šolski

predpogoj, lahko koga spodbudi, da se loti

lokalnega gospodarstva.

predmet v vseh letnikih.

novega izziva in lastne poslovne poti.

44

PODJETNIŠTVO

Idrija s svojo tehnološko tradicijo in obilico

Za zagonska podjetja ki se že dalj časa zavestno skuša lotiti turizma,

Zagonska podjetja koristijo tudi velikim igralcem!

znanja že poseduje glavne predpogoje za ra-

a ji to z izjemo številnih nazivov bolj počasi us-

Morda se sprašujete – zakaj bi veliki igralci

zvoj novih in inovativnih tehnoloških podjetij.

peva, potrebuje na tem področju inovativne

sploh pospeševali in podpirali manjša za-

Škoda bi bilo, da do tega preboja ne bi prišlo

rešitve. Vsebinsko trženje tradicije in turistične

gonska podjetja? V zagonskih ter malih in

zaradi pregovorne skromnosti in udobja, ki ga

ponudbe, edinstvene in butične (a ne nujno

srednje velikih podjetjih iščejo veliki igralci

ponujajo redna in stabilna delovna mesta v

drage!) rešitve s strani zasebnega gospodar-

predvsem tisto, česar sami nimajo. Zagonska

lokalnih podjetjih. Idrija, ki se poteguje za to,

stva pa lahko poskrbijo za prepotrebni zagon

podjetja namreč veljajo za zgodnje prevzemni-

da postane ‘testno’ pametno mesto za razvoj

turizma v Idriji. In nenazadnje, turistične ino-

ke novih tehnologij in so bolj okretna, inovativ-

novih tehnologij, je idealna za nastanek novih

vacije se pojavljajo po vsej Sloveniji, tudi tam,

na in prilagodljiva. Prav na račun takih podjetij

podjetij, ki bodo razvijala rešitve za sodobni

kjer ni takšne tradicije, kakršno ima Idrija. Zakaj

tudi zelo stabilna podjetja čez noč izgubljajo

čas in vedno številnejše prebivalstvo v urbanih

ne bi izkoristili tega edinstvenega potenciala

svoj posel. Pri vlaganju v zagonska podjetja

okoljih po celem svetu. Znanje se skriva v lju-

in morda s podporo drugih inovativnih sloven-

torej ne zasledujejo le kratkoročnih finančnih

deh, številne nagrade, ki jih inovatorji idrijskih

skih zagonskih podjetij, kakršno je TravelStar-

ciljev (to bi bilo preveč tvegano), temveč išče-

in spodnjeidrijskih podjetij prejemajo vsako

ter (različica Kickstarterja za turistične projekte

jo sinergijske učinke, ki jih pridobijo z novimi

leto, pa pričajo, da tega nikakor ne primanjkuje.

po vsem svetu) poskrbeli za resničen in edini

inovativnimi rešitvami. V svetu smo tako priča

smiselni razvoj turizma v Idriji – ta, ki pride od

ustanavljanju različnih pospeševalnikov, ki jih

ljudi, ki bodo s turizmom živeli.

podpirajo velika podjetja – Deutsche Telekom

Za storitvena podjetja Trendi kažejo, da se bodo enostavnejše delov-

ima pospeševalnik, ki sprejema in podpira za-

ne funkcije v prihodnosti avtomatizirale, The

Seveda pa ne gre pozabiti niti storitev, poveza-

gonska podjetja s področja telekomunikacij,

Economist pa se je obširno razpisal o delovnih

nih z zdravim in ekološkim življenjem. Na tem

storitev v oblaku in povezljivosti naprav. Svoje

mestih, ki jih v prihodnosti preprosto ne bomo

področju se na podeželju že odvijajo nekateri

pospeševalnike imata med drugimi tudi Disney

več potrebovali. A dejstvo je, da bodo števil-

uspešni projekti, zagotovo pa je s ciljem po čim

in Nike, številna druga velika podjetja pa z že

ne storitvene dejavnosti obstale, krepile pa se

večji prehrambeni samozadostnosti z naravni-

uveljavljenimi pospeševalniki sodelujejo kot

bodo predvsem tiste, ki odgovarjajo na izzive

mi produkti smiselno razmisliti o povezovanju

investitorji (Cisco, Google Ventures, navsezad-

starajočega se prebivalstva. Pomoč in storitve

lokalnih ponudnikov s potrošnikom. Do dolo-

nje pa tudi IBM in BTC v Sloveniji). In čeprav sta

na domu ipd. bodo v prihodnosti postale ved-

čene mere to že poteka preko Pokrite tržnice,

organski razvoj in rast najbolj zaželena modela

no bolj razširjene. Gre za globalna vprašanja, ki

velik potencial pa obstaja pri celostnem oskr-

rasti in razvoja, se vodstva ne morejo otresti

pa jih rešujemo lokalno. Pri storitvenih dejav-

bovanju lokalnega okolja z domačimi produkti,

vprašanja: Ali si v tem hitrem svetu sploh lahko

nostih ne gre pozabiti niti turizma, ki že leta be-

tudi z možnostjo dostave sveže hrane na dom.

privoščijo počasnejši razvoj »znotraj hiše«?.

»Idrijska čipka v vsej svoji popolnosti«

»Smart up your vision!«

»Izhajajte iz sebe«

The Idria Lace je ekipa klekljaric, oblikovalk

Matic Vogrič, Matic Ozebek ter Žan Menart

Ročno kvačkana viseča zibelka za dojenčke,

in ljubiteljev čipke, ki želi svetu predstaviti

so ustanovitelji idrijskega start-upa Smart

skvačkana iz starih rjuh njene babice – to

magični svet ročno izdelane idrijske čipke.

Optometry, ki razvija aplikacije za pametne

je izvirna ideja Anite Česnik Mažgon, ki jo

Ekipa raziskuje možnosti uporabe idrijske

telefone in tablice s sistemom iOS. Aplikacije

je razvila sama ter nato na start-up vikendu

čipke v novih izdelkih in z izpopolnjenim

so namenjene pregledom vida in terapiji

dopolnila z novima sodelavcema. Trenutno

oblikovanjem dviguje vrednost klekljane čipke.

določenih očesnih anomalij. Skrb za zdravje

ekipa išče investitorja, ki jim bo omogočil

Projekt je dokaz, da je interes za čipko tudi med

oči in dober vid je glavno vodilo podjetja, ki je

resno proizvodnjo in prodajo, spogledujejo

mladimi ter da je mogoče iz tradicije ustvariti

s svojimi lokaliziranimi aplikacijami že prisotno

pa se tudi z množičnim financiranjem na

nekaj zelo sodobnega. Izdelki so že na voljo v

na več evropskih trgih. Za potrebe hitrejšega

platformi Kickstarter.

slovenski in angleški spletni trgovini, v muzejskih

prodora na še več trgov so v fazi iskanja

trgovinah v Idriji ter v trgovinah v stari Ljubljani.

investicije.

leži visoko rast in ne kaže znakov pešanja. Idrija,

AllLittleRockstars The Idria Lace – www.theidrialace.com

45

Smart Optometry – www.smart-optometry.com

– www.etsy.com/shop/AllLittleRockstars

45

Bežijo ali krožijo?

Vse več jih odhaja. V Veliko Britanijo. V Združene države.

V Nemčijo. Skratka, izven »živosrebrne doline«, čez mejo. Se bodo vrnili? So izgubljeni? Ali pa so prav oni naša priložnost? O izkušnjah študija v tujini smo se pogovarjali s trinajstimi mladimi Idrijčani in Idrijčankami.

Besedilo: Dijana Čataković

Vse prehitro razumemo študij v tujini kot beg

študente morala boriti, saj so ravno oni tisti, ki

možganov. A ni vse tako enoznačno. Veliko

lahko prinesejo boljšo prihodnost domačim

študentov se v tujino odpravi nabirat nove

krajem. Vrnitev v Slovenijo mora biti preprosta

izkušnje in znanja, razširjat svoje poglede in se

in tudi študentje z zunanjimi izkušnjami bi

soočat s situacijami, ki jim doma zaradi razno-

morali biti na trgu delovne sile zaželeni. V tujini

likosti kultur ne bi bili priča, četudi bi to želeli.

navsezadnje dobijo veliko idej, ki jih veliko lažje

Tujina ponuja drugačna znanja in izkušnje, ki

uresničijo v okolju, ki jim je bližje – doma, v

jih lahko zelo dobro uporabiš doma. Tega se

Idriji. Zato bi Idrija s podporo inovativnih idej,

zavedajo tudi mladi Idrijčani v tujini, saj pravijo,

ki jih imajo mladi z mednarodnimi izkušnjami,

da ravno zaradi izkušenj, ki jih pridobivajo, lažje

lahko v relativno kratkem času stopila v korak z

sodijo, kaj se v Sloveniji dela boljše kot drugod

vodilnimi v svetu.

in katere prakse bi Slovenija lahko prevzela.

Nina Troha, ki študira v San Franciscu, denimo

Ti mladi so neizkoriščen potencial. Ne le da

pravi, »da ne gre le za beg možganov iz Sloveni-

poznajo tujino in tuje prakse, bolj se zanimajo

je drugam, pač pa za kroženje možganov, ki se

tudi za dom in bolj cenijo pozitivne lastnosti

večji in bolj iznajdljivi vračajo domov.«

Slovenije. Ne nergajo. V problemih vidijo izzive, ki jih je mogoče rešiti. Radi imajo Idrijo, ker

46

Idrija bi zato morala bolj podpirati izobraževa-

imajo nanjo lepe spomine in vedo, da je všeč

nje v tujini, saj so takšne izkušnje neprimerljivo

tudi drugim. Kot pravi Katjuša Koler, ki študira v

pomembnejše od slovenskih. Idrijska podjetja

Sheffieldu: »Vedno je lepo priti domov v Idrijo

bi mlade, ki si želijo izpopolnjevanja v tujini,

in moram reči, da mi vsi zavidajo, ko rečem:

morala še bolj spodbujati. Idrija bi se za takšne

'Slovenija je moj dom.'«

TUJINA

Mitja Lapajne, Edinburgh, Univerza v Edinburghu (računalništvo)

Andrej Fink, Würzburg, Univerza v Würzburgu (informatika)

»Za študij v tujini sem se odločil tako zaradi

»V tujini študiram med drugim zaradi nasled-

nekoliko višje kakovosti kot tudi zaradi želje

njih razlogov: kvaliteta šolstva in odlični pogoji

po pridobitvi nekaj izkušenj v mednarodnem

za študij v Nemčiji, predvsem na Bavarskem,

okolju. Če primerjam s študijem v Sloveniji, je

širše zaposlitvene možnosti, tudi drugje po sve-

bil študij v tujini bolj intenziven in je zahteval

tu, ter spontano učenje tujega jezika. Verjamem

več sprotnega dela. Vsaj toliko kot akademski

sicer, da so slovenske naravoslovne fakultete

del pa se mi zdi pomembno tudi samo doži-

prav tako dobre oziroma so bile v preteklosti,

vetje življenja v tujem mestu ter poznanstva in

vendar se gotovo poznajo organizacijske

prijateljstva, ki jih dobiš z ljudmi od vsepovsod.

napake, s čimer se nemškim šolam ni treba

Vsekakor je odlična izkušnja, ki jo lahko vsako-

ukvarjati.«

mur le priporočam.«

47

Peter Ferjančič, Madison, Univerza v Wisconsinu – Madison (medicinska fizika)

Jernej Albreht, London, Kraljeva akademija za glasbo v Londonu (glasba)

Špela Flajšaker, Celovec, Koroški deželni konservatorij za glasbo in gledališče Klagenfurt (glasbena pedagogika in koncertna smer)

»Univerza v Wisconsinu – Madison je ena usta-

»Priti v nov kraj kot tujec ni lahko – treba se je

novnih inštitucij medicinske fizike, kar se pozna

vedno znova dokazovati, jasno predstaviti svo-

»Za študij v tujini sem se odločila predvsem

na utečenosti procesov, vrhunski opremljenosti

jo osebnost ter svoje cilje in nenehno sklepati

zaradi moje profesorice za flavto mag. Adèl

in kvaliteti raziskovalnega dela. Američani

nova poznanstva. Le tako se je mogoče aktivno

Oborzil. Že v času gimnazije sem obiskovala ure

cenijo vlaganje v znanost in univerza ima dobre

vključiti in sodelovati v tokovih kulture, saj

flavte pri njej. Je odlična flavtistka in pedago-

povezave z industrijo. To po eni strani omogoča

zaledja domovine tam žal ni. Vendar te stvari, ki

ginja, zato sem želela ostati pri njej in sem tako

dostop do najnovejše opreme, po drugi strani

se zdijo sprva prepreka, kmalu postanejo velika

leta 2012 po uspešno opravljenih sprejemnih

pa proizvajalci medicinskih aparatur na ta

motivacija in so vsaj zame osebno glavni motor,

izpitih pričela s študijem. Tukaj se počutim

način dobijo kvalitetne razvojne raziskave. Za

ki me žene naprej do uspehov. Predanost delu

odlično. Ljudje so zelo odprti in prijazni in tudi

študente to pomeni, da imamo možnost dela

in nenehna želja po napredovanju pa nista

samo mesto mi je zelo všeč, predvsem zaradi

na najnovejši opremi in raziskovanje resnično

potrebna samo v tujini, ampak tudi v domačem

pestre ponudbe klasičnih koncertov (kar je

novih stvari.«

okolju, pa naj si bo to študij glasbe ali kaj

za nas, študente glasbe, velik plus) ter ostalih

drugega.«

kulturnih dogodkov.« 47

Matic Vogrič, Brandford/Leeds in Zagreb, Metropolitanska univerza v Leedsu (optometrija in menedžment) in Veleučilište Velika Gorica (optometrija)

Mateja Ogrič, Aarhus, Univerza v Aarhusu (geologija)

Sabina Carli, Bruselj, Univerza v Kentu – Bruseljska šola za mednarodne študije (mednarodni odnosi)

»Prvič sem se odločila za študijsko izmenjavo v letu 2011, ker sem želela preizkusiti

»Za študij v tujini sem se odločila tako zaradi

»Nove možnosti, nova obzorja, nove povezave

sebe in odkriti, ali sem se sposobna povsem

želje po mednarodni izkušnji kot tudi zaradi

in seveda kontakti, ki jih pridobiš, so vredni

sama odpraviti v nepoznano deželo in tam

same narave moje stroke. Zame je izjemnega

več kot kakršnokoli predavanje na fakulteti.

živeti, študirati in pridobiti nove prijatelje brez

pomena razumevanje različnih pristopov

Življenje v Angliji je razgibano, multikulturno

vnaprejšnjih poznanstev. Po vrnitvi v Slovenijo

držav in drugih akterjev, znanje tujih jezikov,

in polno možnosti, če jih znaš obrniti v svojo

in uspešno opravljeni diplomi sem kaj hitro

kritičnost, a prilagodljivost, natančnost, a spo-

korist. Vložena energija in pridobljene izkušnje

sprejela odločitev za nadaljevanje magistrskega

sobnost sklepanja kompromisov. Prednost (bri-

prinesejo mnoge prednosti, ki so v poklicu

študija na Danskem. Študij v tujini te dnevno

tanske) univerze, ki sem jo izbrala, je definitivno

ključne za doseganje ciljev. Samostojnost in

postavi pred nove izzive in situacije, na katere

v pristopu, ki je povsem drugačen od študija

samoodločanje prineseta odločitve, ki jih moraš

nisi pripravljen, pa si jih vseeno vsakič znova

v Sloveniji – tukaj je ključen lasten razmislek,

zagovarjati in stati za njimi.«

sposoben rešiti.«

ogromno je samostojnega dela, kritičnega ocenjevanja, grajenja na samem sebi, manj oziroma praktično nič je učenja na pamet.«

Nina Nagode, Miami, Mednarodna univerza na Floridi (nutricionistika in dietetika) »Za študij v tujini sem se odločila, ker mi omogoča združitev športa (tenis)

Matevž Straus, Bruselj/Dunaj/Kopenhagen/Madrid, Vrije Universiteit Brussel/Universite Libre de Bruxelles/Univerza na Dunaju/Univerza v Kopenhagnu/Avtonomna univerza v Madridu/Univerza Complutense v Madridu (urbane študije)

in pol ter študijskih obiskih okrog 10 držav lahko rečem, da ima vsako mesto in vsaka država svoje dobre plati, izjemne lastnosti, a tudi probleme in svoje 'falerje'. Sošolci se mi čudijo, ko pripovedujem, kaj vse izvira iz te majhne Slovenije, in

in študija. V Sloveniji bi morala dati prioriteto

48

riti, da je v tujini vedno bolje kot doma. Po letu

športu ali študiju, tukaj pa športu dajo veliko

»Življenje in študij v tujini – v mojem primeru

si po malem želijo ponovnega obiska. Sloveniji

več pozornosti in si posledično mnogo bolj

v štirih državah – sta zagotovo drugačna kot v

in Idriji manjka le še pogum – pogum povedati

cenjen kot pri nas. Pomagajo ti uskladiti tako

Sloveniji. So si pa med sabo zelo različne tudi te

in pokazati svetu, da nismo kar tako, ter pogum

študij kot tudi šport.«

države, zato je nesmiselno in kratkovidno govo-

preglasiti domače nergače, ki nas 'žlajfajo'.«

TUJINA

Ana Vehar, Berlin, Tehniška univerza v Berlinu (urbana in prostorska sociologija)

Katjuša Koler, Sheffield, Univerza v Sheffieldu (medicinska genetika)

Nina Troha, San Francisco, Univerza v Stanfordu (kvantitativne finance)

»Pri odločanju za podiplomski študij se nisem

»Življenje v tujini odpre številna vrata za

»Izven meja Slovenije so me gnale mladost,

odločala med Slovenijo in Nemčijo, temveč

prihodnost in je kvalitetna odskočna deska

energija, vedoželjnost in želja po spoznavanju

med Ljubljano in Berlinom. Atraktivnost večjih

za nadaljnji študij in življenje v tujini. Največji

sveta. Možnost, da lahko odidem na študij v

mest, ki nam jo je pred kratkim s konceptom

plus so številna mednarodna prijateljstva, ki ti

tujino, se mi je vselej zdela privilegij. Hvaležna

»Weltreichweitenvergrößerung« (širjenje sve-

razvijejo in odprejo pogled na svet, ter seveda

sem, da sem bila vzgojena v družini, kjer je

tovljanske perspektive) pojasnjeval dr. Hartmut

omogočijo cenejša potovanja po vsem svetu.

delo pomembna vrednota. Prav trdo delo in

Rosa z Univerze v Jeni, neizbežno spremljajo

V časih, ko se zbudi domotožje, ta poznanstva

mnogokatero odrekanje je obrodilo sadove in

grozote metropol. Barvitost berlinskih četrti

postanejo nova začasna družina. S časom se

prislužila sem si štipendijo, ki mi je omogočila

mi v primerjavi z Ljubljano žal res omogoča

navadiš, da namesto avtobusa ujameš domov

tudi finančno neodvisnost in s tem svobodo pri

dostop do številčnejših svetov. Na vseh pod-

letalo in namesto z navadnim klicem pokličeš

odločanju. Na vse skupaj sem vedno gledala kot

ročjih vsakdanjega življenja mi namreč opira

rajši po Skypu. Ker živim vsak dan v angleščini,

na priložnost, da se lahko zares osamosvojim,

raznolike možnosti. Istočasno pa me evropska

slovenščina postaja vse težja, nekatere besede

se posvetim študiju, si izboljšam zaposlitvene

in vse bolj globalna priljubljenost Berlina mori

se zgubijo, ampak ne glede na vse še vedno

možnosti, izpopolnim znanje tujih jezikov in

z utrujajočimi selitvami in neskončnimi iskanji

znam 'zawit pa idrsku.' Vedno je lepo priti do-

nenazadnje bolje spoznam tudi samo sebe.

stanovanj.«

mov v Idrijo in moram reči, da mi vsi zavidajo,

Izkušnja mi je odprla mnogo možnosti za

ko rečem: 'Slovenija je moj dom.'«

naprej in me obogatila. Pot ni bila vselej lahka in je ponujala mnogo izzivov, a hkrati mi je pomagala rasti in spoznavati, kaj je v življenju zares pomembno.«

49

49

Knapi in knapovšna Anekdote, vici, rudarske lumparije, pa tudi trpke zgodbe in pripovedi o surovih razmerah globoko pod površjem so neločljiv del idrijske Unescove svetovne dediščine. Spoznajte življenje idrijskega rudarja skozi nekaj kratkih zgodb.

ZAJEBAN OBERGUTMAN Ena izmed stvari, ki so se razlikovale od jaška do jaška, je bila strogost nadzornikov – v jašku Frančiške (jašek Borba) so bili ti namreč »bel zajebani« kot v Kajzerju (jašek Delo). Tako je imel obergutman v Frančiškah pisarno na vrhu stopnic, od koder se je videlo do vrat kopalnice, ki pa nikoli niso bila namazana. Ko je zaslišal škripanje, je zagledal knapa, ki je predčasno prišel s šihta, – in stekel za njim. Konec meseca, ko se je rudarje ponovno razporejalo na delovišča, pa jih je kaznoval s slabšim delovnim mestom.

Obergutman: rudarski nadzornik

MLADI IN STARI KNAPI NE SEDIJO SKUPAJ Mladi knapi so v prvih letih dela pri rudniku precej »nasrkal« – najprej so morali v topilnici »žukat šuta«, nato »laufat«, šele kasneje so lahko delali kot kopači, nakladači … A starejši rudarji so jih tudi kasneje le stežka sprejeli medse – ni jim namreč bilo povšeči, da imajo mladi fantje višjo izobrazbo in bolje plačano delo kot »stari knapi«. V jami je celo veljalo nenapisano pravilo, da mladi knapi ne smejo sedeti v družbi starih knapov – lahko bi namreč slišali, kaj govorijo. Žukat šuta: drezati rudo v pečeh, pri čemer se sproščajo strupeni plini

Laufati: teči; laufarji so v teku porivali vozičke z rudo 50

KNAPI POLENTA JE! Rudarji so med vojno pogosto malicali polento. Nekega dne so v času malice sedeli na klopci in vpili: »Palinta je, palinta je!« ravno takrat, ko je mimo pritekel na novo zaposleni laufar. Ta je v prepričanju, da rudarji s polento zmerjajo njega, odgovoril: »Pačakte, pačakte par dni, sm now, se bam že naučiw, de bam bel naglu šaw.«

Palinta: idrijski narečni izraz za polento Laufar: tekač; rudar, ki v teku poriva vozičke z rudo

NAMEST ZA DLESNI JE ŠLU ZA ZABI Posledice zastrupitve z živim srebrom so občutili predvsem tisti rudarji, ki so delali na izrazito srebrnih območjih. Prej kot v enem tednu so se pojavili značilni simptomi – utrujenost, žeja, nespečnost, tresavica in »sladka usta«. Take rudarje so najprej premestili na manj srebrna območja, dokler se simptomi niso unesli, kasneje pa so rudarjem, zaposlenim na srebrnem in v topilnici, začeli deliti špeh, ki je nase vezal živo srebro in omilil simptome. Rudarji naj bi ta špeh zataknili nad dlesni in ga žvečili med delom, a ga je večina raje odnesla domov, kjer so z njim zabelili polento ali pa so žene spekle ocvirkovco. »Ta towsta pušta sm prnisu,« so knapi dejali svojim ženam.

Na srebrnem: območja z visoko vsebnostjo samorodnega živega srebra Špeh: mast Acwirkawca: pogača z ocvirkovim nadevom

LJUDJE IN KNAPI Rudarji so pogosto hodili pit k Didiču v Kanun. Nekega dne sta se tam srečala dva znanca. Eden se je ravno namenil v gostilno, drugi pa je odhajal.

Pa je prišlek vprašal odhajajočega: »A je nutr kej ldi?« »Neč,« je odgovoril, »le niki knapaw je!«

Pri Didiču: nekdanji idrijski hotel Kanun: rudarski bar v kletnih prostorih bivšega hotela pri Didiču Knap: idrijski narečni izraz za rudarja

KDO JE COPATA? Rudarji so svojo moškost izkazovali na različne načine. Nikakor se na primer ni smelo vedeti, da kdo doma kakorkoli pomaga ženi, četudi so pomagali vsi. Nekega petka sta se po koncu šihta pogovarjala dva rudarja. Pa pravi eden izmed njiju: »Krucefiks, jutr je sabuta, bam spet ribaw!« V tistem trenutku se je zavedel svojega priznanja, obmolknil in osramočeno pogledal tovariša.

Ta je razočarano pripomnil: »A, ti tud!«

Knapi in knapowšna: Povej mi eno po rudarsko

Projekt »Povej mi eno po rudarsko« oživlja živo dediščino rudarjenja v

Izvedba: Idrija 2020, Center za idrijsko dediščino, Rudnik živega srebra Idrija

Idriji – s pripovedovanjem, zapisom in spletno predstavitvijo zgodb in

Besedila: Katja Miklavčič, Drejc Kokošar, Matevž Straus, Marko Serafimovič

spominov rudarjev in drugih rudniških delavcev želimo ohraniti tiste

Intervjuji z rudarji: Matevž Straus, Urban Šlabnik, Martina Peljhan

elemente bogate idrijske dediščine živega srebra, ki počasi, a vztrajno

Ilustracije: Jana Kocjan

izginjajo v pozabo.

51

Kdo je ona?

Nekaj je moč pojasniti z negacijo. Tako, da povemo, kaj Nekaj ni. Še več, ta lastna negacija Nečesa, ta njegov antipod, Nekaj pogosto določa ekvivalentno z intenziteto svoje raznolikosti od tega istega Nečesa. Antipod je platforma, na podlagi katere Nekaj zasije v vseh svojih dimenzijah. Tako kot na povsem banalni ravni sončno vreme definiramo v relaciji do oblačnega, lahko zarišemo tudi preteklo podobo Idrijčanke v odnosu do splošnsprejete družbeno skonstruirane(zgodovinske) vloge ženske.

Besedilo: Katja Miklavčič

52

IZPOSTAVLJENA

A preden se posvetimo idrijski ženski, če želite

jena zasebni, tu sta svoboda in samostojnost

je preko opravljanja vršil nadzor skupnosti.

knapovi ženi, skočimo za hip v Anglijo. H

po zgledu svete družine zagotovljeni samo

Ker so vse vedele vse, so vsi vedeli vse. Niso

gospodinji, kot jo je v kontekst zgodovinskega

moškim.

klekljale samo čipk, marveč so vzporedno

časa in prostora umestila Ann Oakley. Ključna

tkale tudi socialni zemljevid ulice, soseske,

predpostavka Oakleyjeve je ta, da sta se vlogi

Iz prostrane Slovenije pa končno v Idrijo. Ker

mesta, okolice. Ali prej omenjeni ponižnost in

spolov na novo definirali v dobi industrializa-

namen članka ni primerjanje neprimerljivega,

umirjenost sodita k pravkar zapisanemu? Kdo

cije. Ta je s svojim pričetkom sredi 18. stoletja

pač pa svojeglavo iskanje višje resnice iz per-

bi vedel ...

družini odvzela primarno proizvodno funkcijo

spektive manj konvencionalnih zornih kotov,

in postopoma ženske izrinila iz novega, tovar-

naj kar takoj opozorimo, da idrijske ženske ne

Nadalje je tako kot ashtonska tudi idrijska

niškega procesa dela. Moški je tako prevzel

bomo umeščali v model, ki ga opiše Oakleyje-

ženska pogosto razporejala z družinskim de-

vlogo tistega, ki družino preživlja, ženski pa je

va. Zato, ker idrijska ženska izven doma, torej

narjem ali pa o njegovi porabi vsaj soodločala.

bila dodeljena vloga vzgoje otrok. Povedano

v rudniku, ki je bil v svoji petstoletni zgodovini

Posredni dokaz za to najdemo v tej kratki

drugače, ženski polje javne sfere spolzi iz rok

edini množični zaposlovalec v mestu, ni delala.

šaljivi anekdoti:

kot pesek med prsti, potisnjena je v objem

Torej, ker se idrijska ženska ni imela priložnosti

domačnosti in zasebnosti. V času, ko se ne po-

zares zaposliti in ker se zaradi specifičnosti

Dve knapovski ženski se pogovarjata. »Onega

sveča gospodinjenju, ji preostane zgolj to, da

monopola rudnika industrializacija Idrije prak-

v jami je ubilo. A veš, koliko je dobila po njem!«

sloni na oknu ob pogledu na ograjo, ki posest

tično ni dotaknila, o domestifikaciji idrijske

»Verjamem. Saj mojega ni pa nikoli zraven,

njene družine ločuje od sosedove.

ženske, o njenem premiku iz javne v izključno

kjer se denar deli.«1

zasebno sfero, sploh ne moremo govoriti. In Oakleyjeva kot primer spolne diferenciacije, ki

morda gre ravno pri umanjkanju procesa do-

V kolikor na klekljanje torej ne pogledamo

strukturira zasebno sfero, navaja model Ash-

mestifikacije za platformo, botro vsem karakte-

zgolj z vidika ponujene možnosti za klepet na

tona, opisan v delu Premog je naše življenje.

ristikam idrijske ženske, ki so se izoblikovale v

ulici (za katerega smo ugotovili, da nikakor ni

Oakleyjeva povzema, da je v Ashtonu moški

odnosih polj javnega in zasebnega v mestu in

bil »samo« klepet), marveč tudi z vidika doda-

zaposlen v rudniku, ženska pa dela doma.

jih bomo navajali v nadaljevanju.

tnega zaslužka, lahko to aktivnost predstavimo

Nadalje piše, da je ženska tista, ki poskrbi,

v smislu dvojnega vsaj delnega nadzora. A

da je dom zavetje moškemu po delu. Od nje

Smiselno je, da se torej za začetek posvetimo

o tem nadzoru, ki bi mu najverjetneje brez

se pričakuje, da je bivališče urejeno, da je

vprašanju, kje se v mestu konča zasebno in

težav dodali pridevnik panoptičen, morda celo

kosilo nared in da je pripravljena ustreči vsaki

prične javno. Kje se konča javno in prične za-

orwellovski, nekoliko več pozneje.

njegovi želji. Prav tako je ona tista, ki razporeja

sebno, če vam je ljubše. V kolikor se spomnimo

z denarjem, ki ga zasluži mož, ta pa jo stalno

na skupinsko klekljanje na ulici, ki je bilo po

opominja, da opravlja težko delo.

pričevanju naših babic in dedkov stalnica na

Ona je ženska, ona je š…..

meniju mestnega dogajanja, hitro ugotovimo,

Že v ashtonskem modelu je nakazano, da

da se knapova žena za razliko od ashtonske

je vloga ženske nasprotna moževi. Zasebna

gospodinje ne dokazuje samo z gospodinje-

sfera, ki jo koordinira ženska, je delovala kot

Iz Anglije nazaj v Slovenijo in slovenski tisk

njem, marveč drži v rokah tudi vajeti socialne

dopolnjevalna javni sferi v domeni moških .

devetnajstega stoletja, v čas, ko je industri-

plati in komunikacije družine, ki se je navadno

Podobno kot ashtonska je tudi idrijska ženska

alizacija dosegla tudi našo deželo. Slično s

odvijala prav med klekljanjem na ulici. Sodeč

opravljala kompenzacijsko funkcijo. Po pripo-

situacijo v Angliji so se tudi na slovenskem izo-

po spominih vdov knapov so ženske med

vedovanju vdov knapov so te vedno poskrbele

blikovali prenekateri mehanizmi, ki so utrjevali

klekljanjem govorile o vzgoji otrok, so pa tudi

za svoje može, ko so se vrnili z dela. Njihova

moško dominacijo. Maca Jogan v svojem delu

opravljale. V rokah so imele svojevrstno moč,

primarna skrb je bila torej toplina doma, kna-

Seksizem v vsakdanjem življenju zapiše, da

moč besed, ki jo ženskam pripisuje tudi Jogan.

pova žena je po anekdoti nesrečnemu možu

Ponižna, nerazsodna, čustvena

je tisk 19. stoletja kot tipične ženske lastnosti poudarjal »ponižnost, potrpežljivost, umerje-

celo priskrbela vino, konzumacije katerega Čipka na čipko na čipko na čipko …

nost, nerazsodnost, čustvenost, rahločutnost,

knapovske žene navadno niso podpirale, kar je očitno tudi iz drugega zapisa.

milobo«. Jasno je tudi razlikovanje med javnim

Klekljanje na ulici je torej idrijski ženski pred-

in zasebnim, kjer je javno, kot smo že omenili,

stavljalo legitimen umik (v dejanski funkciji

Janki Polžev, tudi Kardelj imenovan, je imel

ženski nedostopno. Javna sfera je torej nadre-

premika) iz zasebne v javno sfero, kjer se

črn dan. Ves zbit in nesrečen je pritaval s šihta 53

domov, tiho je sedel v kot in zgolj molčal.

gledišča zagotovo ugodneje, če mož pije

potiho, ljubko. Tudi tako, da ga med drugim z

Ženi se je tak kot je bil le zasmilil in naročila je

doma. Kjer ga lahko, ponovno, nadzoruje. Kjer

opravljanjem gospodinjskih opravil pripravi

pobu: »Pejt fotru pa pau litra ipauca.« Baje so

ji z vinjenim besedičenjem ne povzroča preg-

do aktivnega delovanja v zasebni sferi, ki je v

se možakarju v lepem razjasnila obzorja in s

lavic in kjer ne more neomejeno zapravljati.

njeni domeni. Seveda se o tem ni govorilo. Šlo

svojim baritonom je povedal: »Trkaj na blaga srca in nebeška vrata se ti bodo odprla.«2

je za skrivnost. Priznanja, kot je sledeče, je najti Knap iz drugega zapisa se na pobudo žene

skoraj tako težko kot iglo v senu:

celo odloči priti domov trezen. Velika verV Idriji je bilo 36 gostiln. Zdaj si pa zamislite,

jetnost je, da se je zbal ženinega svarila, da

Rudarji so svojo moškost izkazovali na različne

koliko se ga je pilo. Možakar je bil že skoraj

bosta v primeru nadaljevanja alkoholizma

načine. Nikakor se na primer ni smelo vedeti,

kronik. Žena mu je rekla: »Če ne boš nehal piti,

nekaj ukrenila skupaj. V kolikor to prevedemo

da kdo doma kakorkoli pomaga ženi,

bova midva morala nekaj ukreniti!«Je rekel:

v jezik knapa, midva zagotovo pomeni težave.

četudi so pomagali vsi.

»Žena, danes bom prišel čisto trezen.«In res.

Pomeni ženino vtikanje v njegovo odvisnost, ki

Ko je hodil mimo gostiln, je bil čisto moker

v javni sferi služi kot sredstvo za dokazovanje

Nekega petka sta se po koncu šihta pogovarja-

od napora. Že gor je hodil, mimo Nebes, pa je

njegove moškosti.

la dva rudarja. Pa pravi eden izmed njiju: »Kru-

le še komaj zdržal. Ko je prišel pred hišo, si je

cefiks, jutr je sabuta, bam spet ribaw!« V tistem

oddahnil in si rekel: »Polde, zdržal si! Tokrat si

V kolikor naš argument stopnjujemo, lahko

trenutku se je zavedel svojega priznanja,

ga zaslužil dva deci. Hajd nazaj!«3

zapišemo, da se je avtoriteta domnevno

obmolknil in osramočeno pogledal tovariša.

nerazsodne (idrijske) ženske vzpostavila ob

Ta je razočarano pripomnil: »A, ti tud!«4

Iz obeh zapisov je očitno, da sta soprogi

brzdanju knapove nezmernosti, samostalnika,

knapov skrbeli za njuna stanja, dejanja in

ki se v rudniških aktih uporablja predvsem za

V začetnih odstavkih je bilo zapisano, da se

delovanja ter da sta ubirali pot za uravnavanje

opis njegovega odnosa do alkohola. V kolikor

ključ o vlogi idrijske ženske skriva v razkrinka-

njunih težav. S skrbnostjo sta kompenzirali,

prej omenjeno stereotipno lastnost ženske,

nju odnosa javne in zasebne sfere v Idriji. In

dopolnjevali, popravljali, iskali točko ravno-

nerazsodnost, opredelimo kot negacijo razso-

ker smo omenili tako posege Idrijčanke v polje

težja moža, ki mu je zagotavljala udobje na

dnosti, je ženska veljala za nezmožno razum-

javnega in zaznali zamajanje avtoritete knapa

presečišču javne in zasebne sfere. V prvem

nega razmišljanja in premišljenega delovanja.

v polju zasebnega, lahko zapišemo, da idrijska

zapisu v šaljivem stavku knap celo uporabi

In če nezmernost opredelimo kot nasprotno

ženska skupaj z moškim ustvarja mesto.

besedo blaga srca, ki potrjuje prej omenjeno

zmernosti, potem se nezmerna oseba ne

Verjetno je bilo to védenje vedno prisotno, a

domnevno tipično žensko karakteristiko. A na

zmore držati prave mere in pretirava. In kdor

gotovo nikoli artikulirano, kaj šele analizirano.

(ne)zavedni ravni je idrijska ženska dodeljeno

pretirava, četudi zgolj na določenem področju,

Zato tudi zapisov o javnih priznanjih, kot je

družbeno vlogo obrnila sebi v prid.

(tam) ni zmožen razumnega in premišljenega

sledeči, ni veliko.

delovanja. Knap se z nezmernostjo torej pribIn tako zamajala dominacijo knapa, moškega.

ližuje domnevni ženski nerazsodnosti. Moški

So bili knapi zbrani v Šelštvi, v Antonijevem

Če smo predhodno tezo o moški dominaciji

pa se po Freudu boji okužbe z ženskostjo, saj

rovu. Obergutman je stanoval v zgornjih

rušili zgolj posredno, preko omembe dvojnega

bi se v tem primeru pred drugimi izkazal za

prostorih. Zjutraj je imel berilo za gornjo jamo.

nadzora in tako potiho, da besedne zveze mo-

nespodobnega.

Knapi so bili zbrani, čebljali so kot kakšne

ška dominacija v kontekstu Idrije niti zapisali nismo, ta dva zapisa njene temelje zamajeta v

babe. Obergutman je opravljal berilo, seveda Zdaj vemo, kdo je čipka?

celoti. Brez nežnosti in usmiljenja. Dejstvo je,

se ga ni nič razumelo. Je vzrojil, udaril po mizi in rekel: »Tiho, tukaj govorim jaz!«

da ženi knapoma nista podrejeni v klasičnem

Četudi svojeglavo in morda za bolj izbrane

smislu pomena besede, prav nasprotno. Mož

okuse prenagljeno, celo površno, smo doka-

Nastane tišine v tisti mali dvoranici, oglasi se

prve je navdušen nad dejstvom, da bo domov

zali, da idrijska ženska ne skrbi samo za repro-

eden od zadaj: »Na vrh pa Katra!«5

dobil vino na željo svoje soproge. Zadovoljen

dukcijo vlog knapa in klekljarice, marveč ima

je, saj se mu je pripetilo nekaj povsem neob-

preko različnih, že omenjenih vzvodov, moč

ičajnega, na prvi pogled povsem skreganega

posegati vsaj posredno, če ne že neposredno

z zdravorazumsko logiko. Nebeška vrata, ki jih

v polje javne sfere, za katero je veljalo, da je

lahko interpretiramo tudi kot vrata gostišča

povsem v moški domeni. S posrednim pose-

Nebesa, se mu bodo namreč tokrat izjemoma

ganjem v javno sfero ne priznava družbene ne-

odprla, ne da bi stopil iz zasebne sfere. A v

moči, ki je sicer pripisana njeni družbeni vlogi.

kolikor pogledamo preko tančice empatične

V kolikor pogledamo na realnost s kančkom

Idrijska ženska v vzorce čipke zavija rudo.

skrbi, ne uidemo preračunljivosti njenega akta.

dramatičnosti, morda lahko celo zapišemo,

S prekrivanjem prikriva njeno surovo formo,

V kolikor je presodila, da nesreče moža ne bo

da si je idrijska ženska do določene mere

ji daje toplino, vsebino. S tem jo nadzoruje.

pregnalo nič drugega kot alkohol, je z njenega

podredila lastnega moža, knapa. Prefinjeno,

Zavedno ali nezavedno. Bolj ali manj očitno.

1Povzeto po zapiskih Rafaela Trpina (po pripovedovanju Marjana Bončine) 2Povzeto po zapiskih Rafaela Trpina.3Povzeto po: Kleindienst, L. et al. 1995. Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela: idrijske anekdote in smešnice. Ljubljana: Kmečki glas.4Povzeto po: Straus, M. (ur.) 2014. Knapi in knapowšna: Povej mi eno po rudarsko. Dostopno na: http://www.antonijevrov.si/rudarska/index.html (4. april 2015).5Povzeto po: Kleindienst, L. et al. 1995. Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela: idrijske anekdote in smešnice. Ljubljana: Kmečki glas.

54

300 let tradicije, 1 leto ustvarjalnosti.

Inovativni izdelki iz idrijske Ä?ipke po avtorskih vzorcih mladih oblikovalk.

Klekljano v Idriji.

www.theidrialace.com

»Revija TBI je primer odlične prakse, kakšne naj bi bile urbane, mestne revije.

Spodbudno je, da to profesionalcem in političnim veljakom lahko pokažejo mladi.« - Strokovna žirija Nagrad POMP, nagrad za vsebinski marketing

56