Page 1

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Junij 2013 • letnik VI • številka 5

NA MLADIH SVET STOJI: »Morate verjeti v svoje sanje, saj se prej ko slej uresničijo« REPORTAŽA: Nepozaben pogled na Ljubljano

PORTRETI IZSELJENCEV: Usoda povratniške družine SLOVENSKA KUHINJA: Sladki sirovi štruklji narejeni z ljubeznijo WWW.MOJASLOVENIJA.NET

intervju:

SONJA AVGUŠTIN ČAMPA »Cilj je, da bi se Slovenci po svetu čutili kot narodna, slovenska skupnost«


KORISTNI NASLOVI I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: 00386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: 00386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: tomislav.malnaric@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: 00386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: 00386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: 00386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: 00386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

MOJASLOVENIJA

2

junij 2013


UVODNIK

Postopno vse bolj enakopravni, tudi v institucijah Zelo daleč je od začetka 20. stoletja, ko je bil Trst največje slovensko mesto. Zgodovinarji trdijo, da je leta 1900 v Trstu živelo več Slovencev kot v Ljubljani. Cela večnost se je nato zvrstila do današnjih dni, od temačnega in nasilnega črnega dvajsetletja do povojnih časov, od padca Berlinskega zidu do skupnega evropskega prostora in preseganja meja. Dvajseto stoletje je bilo Slovencem v Italiji povečini nenaklonjeno. Najprej so bili naši dedje zatirani s krvjo, v mirnejših povojnih časih pa smo bili le na obrobju dogajanja. Do Slovencev v Italiji je bilo tudi v povojnem času čutiti nemalo predsodkov, za mnoge smo predstavljali nekaj neznanega, za druge pa strah pred »vzhodnim svetom«. Nov veter je postopno zapihal konec šestdesetih in v sedemdesetih letih. Dežela Furlanija Julijska krajina je bila ustanovljena s posebnim statutom ravno zaradi prisotnosti Slovencev na njenem ozemlju. Posamezni Slovenci so tudi bili izvoljeni v nekatere institucije. Toda pravico do uporabe jezika, do slovenskih napisov in do vidne dvojezičnosti si je bilo treba šele trmasto in vztrajno priboriti, kar je trajalo dolga desetletja. Do pravega preporoda v odnosu do Slovencev je prišlo, ko je postala Slovenija samostojna in še posebej v zadnjem desetletju po padcu meddržavne meje ter po tržaškem srečanju treh predsednikov leta 2010. V večini sodržavljanov se je naenkrat pojavila čudežna iskrica, da je Slovenija lepa država in da so Slovenci prijazen in razgledan narod. Spoznavanje Slovenije in Slovencev, učenje slovenskega jezika in kulture pa je odtlej doživljalo močan razmah, z viškom v zadnjih letih, ko se italijansko govoreči otroci celo vpisujejo v slovenske šole. Odtlej se je odprla nekoliko lažja pot tudi za predstavništvo Slovencev v najpomembnejših tržaških in goriških ter deželnih institucijah, ki ravnokar doživlja svojo najvišjo dosedanjo stopnjo. Na tržaški občini imamo med drugim odbornika ter predsednika občinskega sveta, na tržaški pokrajini predsednika pokrajinskega sveta, na tržaški in goriški pokrajini tudi podpredsednika in podpredsednico pokrajinskega odbora, odbornico ter veliko slovenskih svetnikov. Temu je treba dodati bogato slovensko predstavništvo z župani vred v tržaških in goriških slovenskih okoliških občinah, podžupana v občini Dreka v Benečiji in posamezne predstavnike na Videmskem. Češnja na torti je bila v deželni upravi, kjer imamo dva svetnika, izvolitev deželnega svetnika Igorja Gabrovca za podpredsednika deželnega sveta Furlanije Julijske krajine. To pomembno institucionalno-reprezentančno funkcijo je doslej opravljal le en Slovenec, Miloš Budin, v devetdesetih letih preteklega stoletja. Časi se torej vendarle spreminjajo. Popolne enakopravnosti Slovenci v Italiji sicer še nismo dočakali, vendar vse več je znakov, ki kažejo, da se vendarle stvari postopno pomikajo v pravo smer in da med tu živečima narodoma ni več pregrad. Darko Bradassi, odgovorni urednik Slomedia.it junij 2013

3

MOJASLOVENIJA


KAZALO 8 12 16 20 20 21 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 38 40 42 44 46 47

Zgodba z naslovnice Predsednik republike Borut Pahor je ameriški astronavtki slovenskega rodu Suniti Williams podelil odlikovanje - Medalja za zasluge. Dogodek se je zgodil v ponedeljek, 20. maja 2013, v Uradu predsednika Republike Slovenije. Foto: Stanko Gruden/STA

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik Lektorica: Loti Kos Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

12

INTERVJU Globalna Slovenija REPORTAŽA Povratniki Na obisku PRI ROJAKIH Novice iz sveta in domovine VSESLOVENSKO SREČANJE svetovni slovenski kongres slovenska izseljenska matica slovenija v svetu rafaelova družba urad VLADE rs za slovence SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA HrvaškEM SLOVENCI V italijI IZ ŽIVLJENJA CerkVE JEZIKOVNI TEČAJI Knjižna polica naučimo se slovenščine NA MladiH SVET STOJI Veliki Slovenci Slovenska kuhinja ŠPORT upravni postopki križanka

TEMA MESECA SNG Opera in balet Ljubljana Letošnja sezona je bila za SNG Opera in balet Ljubljana nekaj posebnega. Bila je namreč prva sezona, ki so jo umetniški ansambli po dolgoletni prenovi hiše znova v celoti preživeli pod svojo streho. Poleg tega je nacionalna operno baletna hiša v letu 2012 praznovala svojo 120-letnico. Delo v prenovljenem poslopju je zdaj že utečeno in v znamenju priprav na novo sezono.

TOPIC OF THE MONTH Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana This year's season was something special for the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana: it was the first time after the several-year renovation of the opera house that its ensembles could practice and perform under its roof throughout the season. In addition, the national opera and ballet theatre celebrated its 120th anniversary in 2012. The work in the renovated building is now running smoothly and preparations for the new season are underway.

TEMA DEL MES SNG – Teatro Nacional Esloveno Opera y Balet Ljubljana Esta temporada ha sido para el SNG Opera y Balet Ljubljana algo especial, ya que después de muchos años de trabajos de refacción llevados a cabo, todos los eventos pudieron ser realizados en el teatro. Además, en 2012, el teatro cumplió su 120 aniversario. El trabajo artístico fue realizado de manera impecable, preparándose ya para la nueva temporada.

4

junij 2013


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS INTERVJU: SONJA AVGUŠTIN ČAMPA, GENERALNA SEKRETARKA SSK »Cilj SSK je, da bi se Slovenci po svetu čutili kot narodna, slovenska skupnost« Sonja Avguštin Čampa se je rodila in odraščala v Argentini, a je bila Slovenija od nekdaj njena domovina, čeprav jo je prvič obiskala na maturitetnem izletu. V Buenos Airesu je bila v slovensko skupnost vpeta do te mere, da se ji ob prvem stiku domovina ni zdela nič drugačna od njenih predstav. Deset let po prvem obisku se je za stalno preselila čez lužo in po spletu okoliščin danes opravlja vodstveno nalogo na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani.

INTERVIEW: SONJA AVGUŠTIN ČAMPA, THE SSK SECRETARY GENERAL »The goal of SSK is to make Slovenians around the world feel like a national, Slovenian community« Sonja Avguštin Čampa was born and raised in Argentina but Slovenia has always been her motherland, even though she first visited it during her high school graduation trip. In Buenos Aires, she was so closely connected to the Slovenian community that, when she first experienced her motherland, it was exactly what she had imagined it to be. Ten years after her first visit, she moved across the pond permanently and now, in an interesting turn of events, she is in charge of the Slovenian World Congress (Svetovni slovenski kongres – SSK) in Ljubljana.

8

ENTREVISTA: SONJA AVGUŠTIN ČAMPA, SEKRETARIA GENERAL del SSK »El objetivo del SSK es que los eslovenos por el mundo se sientan como una comunidad nacional« Sonja Avguštin Čampa nació y creció en la Argentina, pero Eslovenia fue siempre su patria, pese a haberla visitado por primera vez recién al terminar su bachillerato. Viviendo en Buenos Aires estaba tan arraigada en la colectividad eslovena que al llegar a Eslovenia todo le resultó familiar. Diez años después de su primera visita, se trasladó a Eslovenia de manera permanente, cumpliendo ahora una tarea dirigente en el Congreso Mundial Esloveno, con sede en Ljubljana.

REPORTAŽA Nepozaben pogled na Ljubljano V Ljubljani je poleg nekaterih visokih stolpnic in drugih nebotičnikov še nekaj razglednih točk, s katerih lahko opazujemo mesto pod seboj. Rožnik in Šišenski vrh, Ljubljanski grad in Golovec so le tiste, ki omogočajo pogled na strehe mestnih hiš, ulice in trge. A pogled iz sodobne letalne naprave je veliko očarljivejši. Zbirka fotografij iz zraka tako celovito in slikovito predstavlja Ljubljano ter bogato prispeva k celostni podobi slovenskega glavnega mesta in njegovega zaledja.

REPORTAGE Unforgettable view of Ljubljana Apart from several tall buildings and skyscrapers, there are also a few other spots in Ljubljana that offer a view of the city below. From the peaks of Rožnik and Šišenski Vrh, Ljubljana Castle and Golovec you can see rooftops of city houses, streets and squares. However, the view from a modern aircraft is much more charming. The collection of aerial photographs provides a thorough and beautiful presentation of Ljubljana and it contributes greatly to the overall image of the Slovenian capital and its outskirts.

REPORTAJE Una vista inolvidable de Ljubljana

16

En Ljubljana, además de algunos altos edificios y rascacielos, se encuentran algunos miradores, desde los cuales podemos observar la ciudad a nuestros pies: Rožnik y Šišenski vrh, Ljubljanski grad y Golovec son los que permiten observar los techos de las casas de la ciudad, las calles y las plazas. Pero la vista desde una moderna avioneta es sencillamente fascinante. La colección de fotografías sacadas desde el aire muestra a Ljubljana, capital de Eslovenia, y sus alrededores de una manera, rica, completa y pintoresca.

junij 2013

5

MOJASLOVENIJA


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS SLOVENCI V ITALIJI Letošnja Majenca lepo uspela Drugo nedeljo v maju je bila v Dolini pri Trstu na sporedu tradicionalna Majenca. Gre za stari vaški obred, praznik pomladi in mladosti, ki velja za eno izmed najpomembnejših tradicionalnih etnološko-turističnih prireditev v tržaškem Bregu in v tržaški pokrajini nasploh in vsako leto privablja številne goste iz celotne tržaške pokrajine in sosednjih držav. Na dolinski Gorici so fantje v soboto pozno ponoči, letos ob vztrajnem dežju, postavili maj, po katerem se prireditev tudi imenuje in pod katerim poteka glavnina dogajanja.

SLOVENIANS IN ITALY This year's Majenca festival was a success The second Sunday in May, the traditional Majenca festival was held in the town of Dolina near Trieste. It is an old village ritual, a celebration of spring and youth that is considered one of the most important traditional ethnological and tourist events in the Trieste area of Breg and in the Trieste region in general. It attracts numerous visitors from the entire Trieste region and from the neighboring countries. Dolina's Gorica is where, late on Saturday night and despite the constant rain, the boys erected the maj – a maypole that has given the name to the festival and below which the majority of events take place.

32

ESLOVENOS EN ITALIA Majenca – un éxito El segundo domingo de mayo se llevó a cabo en Dolina junto a Trieste la tradicional Majenca, una antigua costumbre popular. La fiesta de la primavera y de la juventud, una de las tradicionales fiestas etnológico-turísticas más importantes en Breg y la región triestina, convocó un gran número de turistas de toda la región y países vecinos. A altas horas del sábado por la noche, bajo una copiosa lluvia, los jóvenes colocaron el »maj« en Gorica – de allí el nombre de la fiesta – que albergó el acontecimiento.

NA MLADIH SVET STOJI: NENAD BILBIJA »Morate verjeti v svoje sanje, saj se prej ko slej uresničijo« Na mladih svet stoji, pravijo, in res je tako. Mlade je treba spodbujati, da sledijo svoji sanjam, da delajo tisto, kar jih veseli. Nenad Bilbija, reprezentant slovenske rokometne reprezentance, prav tako sledi svojim sanjam. Kot otrok je prejel veliko motivacije s strani staršev in starejšega brata Gorana. Pred osmimi leti pa je odpotoval preko meja Slovenije na tuje, kjer je igral za različne rokometne prvoligaše. Povprašali smo ga, kako je živeti v tujini in kaj iz domovine najbolj pogreša.

YOUNG PEOPLE ARE OUR FUTURE: NENAD BILBIJA »You have to believe in your dreams because, sooner or later, they will come true« It is said that young people are our future and it is true. Young people have to be encouraged to follow their dreams and do what makes them happy. Nenad Bilbija, member of the Slovenian national handball team, is also following his dream. When he was a child, his parents and older brother Goran offered him great support. Eight years ago he left Slovenia and travelled abroad where he has played for various first division handball teams. We asked him what it is like to live in a foreign country and what he misses the most about Slovenia.

38

EL MUNDO EN MANOS DE LOS JÓVENES: NENAD BILBIJA »Debéis creer en vuestros sueños pues tarde o temprano se vuelven realidad« El mundo depende de los jóvens, dicen, y tienen razón. Hay que alentar a los jóvenes a dar cabida a sus sueños y hacer lo que les apasiona. Nenad Bilbija, jugador del equipo de balonmano sigue la estela de sus sueños. De niño, tanto sus padres como su hermano mayor Goran lo alentaron mucho. Hace ocho años que traspasó la frontera de Eslovenia, jugando en el exterior para diferentes selecciones de balonmano de primera división. Nos cuenta cómo es vivir en el extranjero y qué es lo que extraña de su patria.

MOJASLOVENIJA

6

junij 2013


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS VELIKI SLOVENEC: JANEZ TRDINA Kdo ne pozna Bajke in povesti o Gorjancih Slovenski pisatelj Janez Trdina je bil rojen 29. maja 1830 v Mengšu v kmečki družini, umrl pa 14. julija 1905 v Novem mestu. Pisatelj in etnolog Janez Trdina je ustvaril slovensko umetno pripovedko na osnovi ljudskega slovstva. Kjer je samo zapisoval ljudsko blago, ima njegovo delo predvsem narodopisni pomen. Ivan Cankar ga je označil za najboljšega stilista svoje dobe, ker je po njegovem mnenju pisal lep ljudski jezik.

GREAT SLOVENIANS: JANEZ TRDINA Who has not heard about Myths and Tales about the Gorjanci Slovenian writer Janez Trdina was born into a farming family on 29 May, 1830, in Mengeš and died on 14 July, 1905, in Novo Mesto. Janez Trdina was a writer and an ethnologist who created a Slovene tale on the basis of oral literature. When he only wrote down folk literature, his work has a predominantly ethnographic meaning. Ivan Cankar described him as the best stylist of his time because, according to him, Trdina used beautiful folk language.

GRANDES ESLOVENOS: JANEZ TRDINA Quién no conoce las Fábulas y Cuentos de los Gorjanci

40

Es escritoe esloveno Janez Trdina nació el 29 de mayo de 1830 en Mengeš, en el seno de una familia de campesinos, y falleció el 14 de julio de 1905 en Novo mesto. Escritor y etnólogo, Janez Trdina dio forma al cuento artístico, basándose en la literatura popular. Tomando nota de la riqueza popular, le dio a su obra una importancia sobre todo etnográfica. Ivan Cankar lo considera como el mejor estilista de su época, debido al bello lenguaje popular que utilizó en sus obras.

SLOVENSKA KUHINJA Sladki sirovi štruklji narejeni z ljubeznijo Med tradicionalne slovenske jedi vsekakor sodijo tudi štruklji z različnimi nadevi. Najbolj znani so skutini, ajdovi, pehtranovi, orehovi in še kakšni bi se našli. Tokrat smo izbrali takšne s skutinim nadevom, ki so najpogostejši. Pripravili smo postrežene na krožniku skupaj z borovničevo marmelado na krhlju jabolka. Gospodinja pravi, da so za slastne štruklje pomembne domače sestavine, gnetenje na roke in ljubezen do hrane in bližnjega.

SLOVENIAN CUISINE Sweet cottage cheese štruklji made with love One of the traditional Slovenian dishes is certainly also štruklji – boiled or baked dough roll that can have various fillings. The most known ones are made with cottage cheese, buckwheat, tarragon or walnuts but there are others too. This time, we chose those with cottage cheese filling that are eaten most often. We served them on a plate together with blueberry jam on an apple slice. The cook says that, to make delicious štruklji, you have to use homegrown ingredients, knead dough by hand and cook with love for food and people around you.

COCINA ESLOVENA Arrollados de requesón dulce - hechos con amor

42

Entre las comidas tradicionales eslovenas no pueden faltar los »štruklji« – arrollados con diferentes rellenos. Los más populares son los de requesón, »ajda« (trigo sarraceno), »pehtran« (estragón), nuez y otros. Este mes elegimos los de requesón, ya que son los más populares. Los preparamos con mermelada de arándanos y trozos de manzana. Para unos deliciosos »štruklje« es indispensable utilizar ingredientes caseros, amasar con las manos y un gran amor a la comida y a los comensales, dice la cocinera.

junij 2013

7

MOJASLOVENIJA


»Delo z rojaki po svetu mi še posebej leži, saj sem sama Slovenka iz sveta. Pri tem pa imam tudi zanesljivo podporo sodelavcev.«

MOJASLOVENIJA

8

junij 2013


INTERVJU: SONJA AVGUŠTIN ČAMPA, GENERALNA SEKRETARKA SSK

»Cilj Svetovnega slovenskega kongresa je, da bi se Slovenci po svetu čutili kot narodna, slovenska skupnost« Naša tokratna sogovornica se je rodila in odraščala v Argentini, a je bila Slovenija od nekdaj njena domovina, čeprav jo je prvič obiskala na maturitetnem izletu. V Buenos Airesu je bila v slovensko skupnost vpeta do te mere, da se ji ob prvem stiku domovina ni zdela nič drugačna od njenih predstav. Deset let po prvem obisku se je za stalno preselila čez lužo in po spletu okoliščin danes opravlja vodstveno nalogo na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani. Gospa Sonja Avguštin Čampa (mimogrede, ker gre tudi za predstavitev nje osebno, zagotovo smemo zapisati, da se je poročila ravno pred nekaj tedni) pravi, da je v Sloveniji v srečanjih z ljudmi doživela same pozitivne trenutke. Razlike med eno in drugo domovino pa opaža v vsakdanjih situacijah. Za začetek bi bilo morda dobro, če bi malo osvežili spomin na ustanovitev SSK in na njegovo vlogo. Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen v času osamosvajanja Slovenije s prvotnim ciljem, da bi ob teh procesih pomagali tudi

Slovenci po svetu in se s tem tudi spet počutili kot del slovenske narodne skupnosti. Obenem je bil namen ustvariti prostor srečevanja Slovencev na različnih področjih, kar še posebej udejanjamo od leta 1998, ko smo uvedli strokovne konference. Postale so rdeča nit Kongresa, po njih smo prepoznavni, doslej smo jih pripravili že 26. Najbolj smo znani po konferencah zdravnikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov. Zdravniki se bodo spet srečali te dni, znanstveniki pa oktobra. Kaj je ključno, da so vaše konference tako dobro obiskane?

»Svetovni slovenski kongres je vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje in združuje Slovence doma in po svetu. Slovenija je na temelju Ustave RS zavezana, da skrbi za Slovenke in Slovence, ter njihove potomke in potomce po svetu, ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike. Osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa je doseči, da se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu čutimo kot posebna, svojska skupnost. Njegovo delovanje naj slehernemu Slovencu, naj prebiva kjerkoli že, prebudi občutje za slovenstvo v njegovem okolju. SSK s tem, da povezuje matične, zamejske, zdomske in Slovence po svetu, izpolnjuje zgodovinsko izročilo naših dedov iz leta 1848, to je program o Zedinjeni Sloveniji. Tako si Kongres prizadeva povezovati slovenstvo z namenom, da ohranimo in obranimo čut za slovenski jezik in kulturno izročilo, slovenski duh in narodno samozavest, ter da okrepimo in utrdimo čut za slovensko državnost.« Vir: www.slokongres.com

junij 2013

9

Zagotovo pozitivne izkušnje, ki jih udeleženci prenesejo naprej. Tako so se pod našim okriljem srečali tudi arhitekti in gradbeniki, pa glasbeniki, planinci, pravniki. Lani prvič tudi mladi raziskovalci ter novinarji. Obe konferenci sta bili izjemno dobro obiskani, mladih raziskovalcev je bilo celo toliko, da so presegli vse naše načrte. Trudimo se, da med predavatelji dosežemo enak delež tistih iz Slovenije in iz sveta. Tako so dogodki odličen način za mreženje, za povezovanje stroke, seznanjanje z novostmi in za pretok znanja. Udeležba kaže, da si strokovnjaki želijo izmenjave znanja. Najbrž je ekipa, ki pripravlja tako zahtevne projekte, kar številčna. Niti ne. Konference pripravljamo trije – poleg drugega rednega dela. Lahko pa vedno računamo tudi na pomoč vodstva, ki svoje delo opravlja prostovoljno. To je res malo in kolikor vem, konference sploh niso vaš edini projekt. Ne, niso. Obsežen in zahteven projekt je tudi tabor slovenskih otrok po svetu. Letos že sedemnajstič pripravljamo ta izobraževalno-počitniški teden za otroke med 10. in 15. letom starosti. Letno se jih zvrsti od 40 do 60, poteka pa vsakič v drugem kraju Slovenije. Projekt je MOJASLOVENIJA


pomemben tudi zato, ker nekateri od njih pozneje prav zaradi te izkušnje pridejo študirat v Slovenijo. Prav tako organiziramo enodnevni simpozij Ko ni več meja, Slovensko obrobje, ter druge projekte, kot sta denimo galerijska dejavnost in Večeri izza Kongresa. Vam pride izvrstno znanje španščine ob tem prav? Več komuniciram v slovenščini in angleščini, španščina pride prav bolj redko. Kaj pomeni vaše delo glavne tajnice oziroma generalne sekretarke? Sem koordinatorka vseh aktivnosti na SSK, katere zastavimo v dogovoru z vodstvom. Delujemo kot družina, kar je velika prednost mojega dela. Sicer pa delo zajema vse – od zamisli do prijave, izvedbe in spremljanja poteka projektov in dogodkov. Pri konferencah organiziramo odbor, ki je zastopan s strani predstavnikov stroke, in tudi ta del je treba koordinirati, tako da pri nas delamo vsi vse po malem. Prav tako urejam zbornike, ki ob tem izhajajo. Seveda je tukaj tudi veliko administrativnega dela. Delo z rojaki po svetu mi še posebej leži, saj sem sama »Slovenka iz sveta«. Pri tem pa imam tudi zanesljivo podporo sodelavcev. Kakšne so smernice delovanja SSK za vnaprej? Organizacijo strokovnih konferenc bomo vsekakor nadaljevali, načrte za to področje ob vsaki konferenci nadgrajujemo in dopolnjujemo. Odzivamo se sproti, glede na potrebe. Vsekakor bomo nadaljevali tudi delo z mladimi, SSK pa bo tudi v prihodnje ostal prostor, kjer se lahko razvije pripadnost naših ljudi. To je naš cilj; da se Slovenci po svetu čutijo Slovenci – ne glede na politično in versko usmerjenost. Kakšne vrste storitev ali informacij pa največkrat iščejo? Pred leti je bilo te pomoči več. Slovenci po svetu velikokrat želijo pomoč Kongresa za informacije glede vrnitve in na različnih področjih, saj zakonodaje dobro ne poznajo. Sedaj se obračajo na nas pri pomoči za kontakte društev, zanimajo se za konference vnaprej, prihajajo pa tudi pobude za skupne projekte. Prav tako je veliko Slovencev pri SSK dobilo pomoč pri postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva. Kako pogosto pa se vračate v Argentino? Koliko imate stikov s sorodniki? Prekooceanski leti so dragi, zato obiščem domače približno na leto in pol. Sestra, ki je zdravnica, se je v Slovenijo preselila malo za menoj, en brat živi v ZDA, drugi pa so v Argentini. Vesela sem, da so starši toliko pri močeh, da še lahko potujejo. Nedavno so bili v Sloveniji več tednov, kar je bila zame posebno lepa izkušnja, ko se je zaradi mene v Sloveniji zbrala vsa naša družina. Starši se sicer čutijo Slovenci, imajo samo slovensko državljanstvo, a bodo, kot kaže, ostali v Argentini. Zato so trenutki, ko smo lahko dolgo skupaj, toliko bolj dragoceni in ganljivi. Besedilo in foto: Karolina Vrtačnik MOJASLOVENIJA

10

junij 2013


INTERVJU: SONJA AVGUŠTIN ČAMPA, GENERALNA SEKRETARKA SSK »Vesela sem, da so moji starši toliko pri močeh, da še lahko potujejo. Nedavno so bili v Sloveniji več tednov. To je bila zame posebno lepa izkušnja, ko se je zaradi mene v Sloveniji zbrala vsa naša družina.«

junij 2013

11

MOJASLOVENIJA


PORTRETI IZSELJENCEV

Usoda povratniške družine Gospa Vanda Seitz Dermitz se je skupaj s sinom in hčerko po enajstih letih bivanja v Veliki Britaniji leta 1997 vrnila v Slovenijo. V London oziroma točneje v Windsor so se preselili leta 1986, in sicer zato, ker je bil mož kot pilot in direktor takratnega letalskega prevoznika poslan na delo v Anglijo. Žal se je leta 1991, star komaj 42 let, smrtno ponesrečil na vožnji z avtomobilom proti Dolenjski. Žena je z otrokoma Žigom in Tino vztrajala v Angliji še nadaljnjih šest let. Otroka sta ves ta čas pridno obiskovala osnovno šolo, vrhu tega pa še glasbeno šolo, Žiga za kitaro in Tina za violončelo. Ob sobotah sta bila redna obiskovalca tudi v slovenski šoli v Londonu, kjer je njuna mama nekaj časa tudi sama poučevala. Da bi preživela družino, je morala, hočeš nočeš, poprijeti še za marsikatero drugo delo od prodajalke in natakarice do čistilke. Zgodba o iskanju dela oziroma zaposlitve Prav iskanje dela je mamo Vando pripravilo do tega, da je slovenski priimek Zajc pogermanila v Seitz, kot so se pisali že tudi njeni daljni predniki. Kot Vanda Zajc namreč dela nikakor ni mogla najti, ko pa je postala Vanda Seitz je bilo dela kar naenkrat dovolj ali celo preveč. V zvezi s tem je zanimivo, da se je zgodba seveda v obratni smeri nekako ponovila po vrnitvi v Slovenijo. Otroka in tudi njuna mama, sta se želela še naprej izpopolnjevati v glasbi, in sicer na javni glasbeni šoli, saj se je družina medtem naselila v Sloveniji. Ravnatelj Glasbene šole jim je po

MOJASLOVENIJA

njenih besedah z izgovorom, da so zamudili rok, preprečil vpis v šolo, hkrati pa je bil pripravljen otroke poučevati zasebno. Mama je na to tudi pristala, ne glede na to, da je bil to zanjo kot vdovo in samohranilko velik finančni zalogaj. Ob tem se nikakor ne more znebiti občutka, da bi bilo težav mnogo manj, če bi se otroka pisala Dernič in ne Dermitz, kot se je pisal njun oče. Skoraj logično je, da so se težave vlekle še naprej, skozi ves čas šolanja in se na novo pojavile, ko se je Žiga želel vpisati na šolo za oblikovanje. Nihče ni hotel biti odgovoren za število točk, ki jih je Žiga potreboval za to šolo. Končalo se je tako, da je mama napisala obširno pismo ministru za šolstvo (Slavku Gabru), v katerem je zelo podrobno opisala težave, na katere je naletela pri šolanju svojih otrok, pa tudi nezdrave razmere v slovenskem šolstvu nasploh. Menda je Žigi to pomagalo odpreti vrata te šole, saj je na njej tudi diplomiral. Starša, Vanda in otroka Gospa Vanda je po rodu iz Jesenic, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo in gimnazijo in kjer

20

še vedno živi njena mama. Oče je moral zaradi težav z zdravjem v dom za ostarele. Pred odhodom v Anglijo je bila nekaj časa zaposlena pri Avtotehni in nekaj časa pri JAT-u. Po vrnitvi v Slovenijo se je za krajši čas zaposlila pri svoji sestri na Rodici, ki ima Prevajalski servis, za tem pa pri telekomunikacijski firmi v Dobu, ki se ukvarja s posredovanjem satelitskih slik različnim interesentom. Zaradi zmanjševanja števila zaposlenih se je znašla na Zavodu za zaposlovanje, kjer čaka na izpolnitev pogojev za pokojnino. Sestra, ki z družino že dalj časa živi na Rodici pri Domžalah, je tudi Vando napeljala, da je začela iskati stanovanje na domžalskem koncu; odločila se je za montažno hišo v Radomljah, ki je bila tedaj naprodaj. V njej danes živi s sinom Žigo, ki je med tem že tudi ustanovil svojo firmo Planet Artist – industrijsko oblikovanje (ukvarja se tudi z glasbo) in s hčerko Tino, ki kot veterinarski in zdravstveni tehnik do tega trenutka še ni uspela najti ustrezne zaposlitve. Besedilo in foto: Tomaž Štefe

junij 2013


Novice

Novice iz sveta in domovine Planinsko-medkulturni tabor na Planini pri Sevnici

predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Branko Lenart, namestnik predsednice Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša ter Ana Blatnik, podpredsednica ZSO in članica Zveznega sveta. Pogovora se je udeležil tudi predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec. Predsednik Veber je predstavnikom izrekel dobrodošlico na tradicionalnem srečanju, s katerim matična država izkazuje svojo skrb glede položaja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predstavniki organizacij narodnih skupnosti so se predsedniku Državnega zbora zahvalili za povabilo in ocenili, da se njihov položaj izboljšuje, kar dokazuje tudi znaten porast vpisa v dvojezične šole, saj dvojezičnost tudi na Koroškem postaja prednost. Menili so, da je bil v zadnjih letih v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo dosežen napredek, kljub temu pa ostaja nekaj vprašanj še nerešenih (npr. financiranje glasbene šole, raba slovenščine v državnih organih in drugo). Predstavniki narodnih skupnosti so ob tem med drugim posebej izrazili željo tudi po tesnejšem sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki, predvsem na področju izobraževanja. Letošnje marčevske volitve prinašajo v Avstriji in tudi na Koroškem ter Štajerskem precejšnje spremembe, so si bili edini predstavniki narodnih skupnosti, saj je tokratna vlada, kot so ocenili, resnično naklonjena manjšinam in pripravljena sodelovati pri iskanju rešitev za izboljšanje njihovega položaja. Poudarili so, da so glede urejanja razmer na Koroškem in Štajerskem optimistični, želijo pa si tudi čim boljših odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter čim hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva, saj je ugled matične države najboljše priporočilo za popularizacijo učenja slovenskega jezika. Besedilo: D.Z. Foto: V.E.

V nedeljo, 28. aprila, smo odšli k učencem z OŠ Planina pri Sevnici. Pričakali so nas s pesmijo Slovenskega naroda sin in s kolački, na katerih so bila napisana naša imena.

Učiteljica Nina Gradič Planko je dve leti poučevala v Banja Luki, zato se je razveselila srečanja z nami. Tudi učenci s Planine so z zanimanjem pričakovali, kdo pride. Pozdravila nas je gospa ravnateljica Mateja Zendzianowksy. Otroci so odšli h gostiteljem na kosilo, popoldan pa smo se družili na šolskem igrišču. Podali smo se na orientacijski pohod po Planini. Zvečer so gostitelji odpeljali otroke na svoje domove. V ponedeljek smo odšli na Lovrenc, kjer smo videli rastišče clusijevega svišča – encijana po domače. Dan je bil sončen in hoja po gozdu je minila, kot bi mignil. Po pohodu smo se odpeljali na Lisco. Tam smo se družili ob različnih športnih in družabnih igrah. Ena izmed njih se imenuje Pokrajinski igraraj, ob njej smo spoznavali Slovenijo in njene pokrajine. Otroci so se učili streljati z lokom in nekateri so pokazali res veliko spretnosti. Mojstri ob žaru so poskrbeli, da se v dolino nismo vrnili lačni. Drugo noč so učenci prenočili v šolski telovadnici in že zjutraj so se na igrišču razgibali ob različnih igrah. Dopoldan so ustvarjali v učilnicah – pripravili so lutkovno predstavo Petelinček in čudežni mlinček, barvali so markacije, izdelovali so plakate s srbskimi in slovenskimi besedami, ki so jih v teh dneh spoznali, plakate s poimenovanji družinskih članov v obeh jezikih in plakate o Sloveniji in o Bosni in Hercegovini. Kuharica je v šolski kuhinji skuhala kosilo in že je bil čas za odhod. Ob zanimivih igrah in pestrih dejavnostih, ki sta jih pripravili učiteljici Nina in Tanja, so se otroci iz Banjaluke in Teslića naučili marsikaj novega. Spoznali so svoje vrstnike, ki obiskujejo šolo na Planini pri Sevnici, in preživeli tri prelepe dni v naravi. Besedilo in foto: Barbara Hanuš

Koncert »Šopek nageljnov in bosiljka prepleten sevdahom«

Predsednik Državnega zbora sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji

Društvo Slovencev »Triglav« je v mestnem gledališču »Jazavac« 17. maja 2013 priredilo koncert z naslovom »Šopek nageljnov in bosiljka prepleten sevdahom«. Na koncertu so nastopile štiri pevske skupine.

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je v sredo, 15. maja 2013, sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Pevska skupina slovenskega društva »Planika« iz Zrenjanina je tokrat prvič nastopila v Banja Luki. Ostali dve pevski skupini iz Slovenije, LPZ Medvode in Un's Trboul, sta že večkrat gostovali v našem mestu. Ansambel Zdravka Ćosića ni potrebno posebej predstavljati, saj ga Ba-

S strani narodne skupnosti so se pogovora udeležili dr. Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO), Nanti Olip, podjunij 2013

21

MOJASLOVENIJA


Novice Strokovna ekskurzija učencev dopolnilnega pouka slovenščine iz Buzeta, z Reke in iz Pulja v Posočje

njalučani dobro poznajo. Pesmi, ki jih pojejo pevci te skupine skupaj z instrumentalno spremljavo, polnijo dvorane Banskega dvora. Voditelj koncerta Nebojša Kuštrinović je v veznem tekstu predstavil nastopajoče pevske skupine in skupaj z intrerpretatorji spletal šopek slovenskih narodnih pesmi, starogradskih pesmi in sevdalink. Koncerta se je udeležilo veliko število poslušalcev, med katerimi sta bila poleg pomembnih ljudi iz Slovenije in mesta Zrenjanina iz Republike Srbije tudi bivši ambasador BiH in današnji svetovalec za mednarodne odnose Mesta Banjaluke, gospod Milan Balaban ter konzul konzularne pisarne Republike Slovenije v Banjaluki Branko Zupanc. Sodeč po aplavzu, s katerim so poslušalci nagradili nastopajoče, je potrditev, da nas pesem združuje, oživlja in osrečuje. Pesem je odraz kulture naroda in ohranitev njegovega obstoja.

Dopolnilni pouk slovenščine v Istri in Kvarnerju obiskujejo predšolski, osnovnošolski, srednješolski učenci oz. dijaki ter odrasli ljudje, zaposleni in tudi upokojenci. Vsi vključeni v pouk izražajo željo, da bi ohranjali in se poglabljali v kulturo svojih prednikov, spoznavali Slovenijo, njene naravne in geografske značilnosti. Zanimajo se tudi za podrobnosti, ki so vezane na lokalno okolje porekla njihovih staršev in starih staršev. Nič manj jim ni pomembno, da bi to poznavanje povezali z celovitim poznavanjem ali bolje aktivnim raziskovanjem Slovenije. To možnost so zaznali pri dopolnilnem pouku slovenščine. Povedo, da jim takšen pouk pomeni veliko, ker so spodbujeni k sodelovanju. Radi raziskujejo posamezna področja slovenske kulture, najprej kraja porekla svojih prednikov in tudi širše. Med ponujenimi vsebinami se lahko odločajo za tisto, kar jih bolj zanima. Nekateri zelo radi berejo slovensko leposlovje, ki ga spoznajo pri pouku. Seveda, spodbujanje k branju poteka na različne načine in ravneh, ki so primerne starosti in posameznikovi stopnji znanja slovenščine. Na enak način je potekalo tudi spodbujanje za aktivno sodelovanje učencev na strokovni ekskurziji v Posočje, kamor smo se podali v 11. maja 2013.

Besedilo in foto: Ana Kunjadič

Namen strokovne ekskurzije izhaja iz ciljev dopolnilnega pouka slovenščine v tujini Učenci so pri pouku raziskovali Primorsko, še podrobneje Posočje. Ogledali so si nekatere filme, npr. Smaragdna reka, dokumentarni film o aleksandrinkah, brali novele Cirila Kosmača in pesmi Simona Gregorčiča in spoznavali legende, povezane s Posočjem. Brali so legendo o Zlatorogu, Ajdovski deklici, Zlateniku – pritoku Soče in še druge zgodbe, ki so jih usmerjale in popeljale k naravi, vodi, h goram in k ljudem ter njihovi povezanosti z naravo. Spoznavali so slikarja Toneta Kralja in njegove poslikave po cerkvah na Primorskem. Prebrali so kar nekaj novel pisatelja Cirila Kosmača in si ogledali prvi slovenski film Na svoji zemlji in še mnogo drugega. Pri pouku smo sledili ciljem, h katerim nas usmerja Učni načrt . Pokrajino smo spoznavali celostno. Pri vsem tem so se učenci in odrasli udeleženci dopolnilnega pouka učili slovenščino ob vsebinah, povezanih z ekskurzijo. Ja, sledili ciljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. Če so temeljni cilji dopolnilnega pouka slovenščine v tujini pridobivanje osnovnega besedišča za sporazumevanje v slovenskem jeziku v vsakdanjih situacijah, bogatenje in utrjevanje besedišča ter razvijanje in poglabljanje sporazumevalnih zmožnosti, pridobivanje osnov slovenskega knjižnega jezika in spoznavanje avtorjev umetnostnih besedil v slovenščini, smo za te cilje pripravili primeren operativni načrt za skupine učencev in posameznike glede na njihovo starost in sporazumevalno zmožnost v slovenščini. Upoštevanje zapisanega pa pelje k višjim ciljem, ti pa so spodbujanje zavesti, želje in potrebe po ohranjanju jezikovnega in kulturnega porekla ter stikov s Slovenijo, k spoznavanju prvin slovenskega kulturnega izročila v besedi, sliki, glasbi, plesnem gibu, k pozitivnemu vrednotenju slovenskega jezika in kulture v družbi drugih jezikov in kultur, k ozaveščanju potrebe po ohranjanju lastne samobitnosti, druženju s Slovenci na Hrvaškem in iskanju stikov z njimi, ustvarjanju trajnejših vezi s pripadniki druge ali tretje generacije in spodbujanju medkulturnih stikov med pripadniki različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti na Hrvaškem.

Obisk ministrice Tine Komel v Sarajevu 18. aprila nas je v prostorih društva obiskala Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. Spremljala sta jo vodja kabineta ministrice Sandi Bonaca in višji svetovalec na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleš Selan. Omenjeni skupini sta se pridružila tudi gospoda iz Veleposlaništva RS v BIH in sicer veleposlanik Nj. Eksc. Andej Grasselli in III. sekretar Matija Bučar. Celotna skupina se je srečala z Upravnim odborom SKD Cankar. Srečanje je potekalo v dokaj sproščenem vzdušju. Naši člani so najprej ministrici razkazali prostore društva, potem pa opisali društvo, njegove sekcije in aktivnosti v zadnjih dvajsetih letih, načrtovane aktivnosti za letošnje leto, sodelovanje z drugimi slovenskimi društvi v BIH in Sloveniji ter regiji nasploh, sodelovanje našega društva z inštitucijami v BIH in Sloveniji ter položaj Slovencev kot narodnostne manjšine v BIH. Ministrica je dobila veliko informacij na enem mestu. Po dobri uri smo se poslovili, ampak ne za dolgo, kajti zvečer smo se ponovno srečali na svečani obeležitvi 20. obletnice obnove društva v Grand Hotelu Sarajevo. Besedilo in foto: Č. S.

Za strokovno ekskurzijo smo pripravili izvedbeni načrt Učenci so bili aktivni pri pripravi, izvedbi in vrednotenju strokovne ekskurzije Skupaj smo izdelali natančen scenarij spoznavanja pokrajine. Morali smo predvideti vse dejavnosti, ob katerih bo možno optimalno spoznavanje. MOJASLOVENIJA

22

junij 2013


Novice ščine, k poglabljanju spoznavanja in ohranitvi slovenstva v okolju, v katerih živijo. Vse to pa pomaga pri identifikaciji s slovenstvom, slovenskim jezikom in slovensko kulturo. To pa je tudi ključni cilj dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. Gradivo, ki so ga učenci zbrali in pripravili na ekskurziji, bomo uporabili tudi na zaključni šolski prireditvi junija 2013 v Buzetu. Besedilo: Dragica Motik, prof. učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Buzetu, Čabru, Pulju in na Reki Foto: Mirjana Brumnjak

Tradicionalni šahovski turnir 27.04.2013 se je v Franjevačkom međunarodnom studentskom centru Sarajevo odvil tradicionalni šahovski turnir v organizaciji SKD Cankar kot drugi dogodek Cankarjevih dnevov 2013.

Na fotografiji so učenke in učenci ter odrasle udeleženke in udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine v Buzetu, Pulju in na Reki. Prva konkretna naloga za bila motivacija udeležencev za sodelovanje. Drugi korak pa je bil dejavno sodelovanje pri pouku in doma. Začeli so zbirati različne informacije in vsebine, jih pri pouku predstavljali drug drugemu, risati skice, ustvarjati zemljevide in vanje vnašati pridobljene podatke in se tako pripravljali tudi na vodenje po krajih, ki smo jih predvideli obiskati. Z zanimanjem so raziskovali naravne značilnosti pokrajine, se poglabljali v preteklost in sedanjost Posočja, iskali razloge in razlage za spoznana dejstva. Zanimali so se za poslikave v cerkvah, njihovih avtorjih in za življenje ljudi v Posočju nekoč in danes. Hoteli so se podrobneje seznaniti tudi z literarnimi ustvarjalci v Posočju ter kakšna je njihova vloga danes in še in še. Nekaj učencev se je dokopalo tudi do zelo zanimivih zgodb v svojem družinskem drevesu. Njihove zgodbe nam pripovedujejo o družbenem, socialnem, kulturnem dogajanju v Posočju in obmejnih regijah nekoč. Ob gledanju dokumentarnega filma o aleksandrinkah in spoznavanju vzrokov za izseljevanje od avstro-ogrskih časov naprej, smo spoznali ganljive in pretresljive pripovedi. Pomembna dejavnost pri pripravi na ekskurzijo je bila primerjava zgodovinskega dogajanja v Posočju, z zgodovinskim dogajanjem v Istri in Kvarnerju. Učenci so ugotavljali podobnosti in razlike, ozaveščali močno povezanost zahodnega dela Slovenije z zahodnim delom Hrvaške oz. Istre in Kvarnerja, še zlasti Reke, nekoč in danes. Obenem je bila to priložnost za iskanje poti za povezovanje med slovensko skupnostjo na Reki, v Pulju in Buzetu s Posočjem. To spoznanje je prispevalo k doživljanju navdušenja za učenje slovenščine, spoznavanju in ohranjanju slovenstva v krajih, v katerih živijo. Učenci oz. odrasli udeleženci dopolnilnega pouka so na ekskurziji bili vodniki po krajih, po katerih smo potovali. Pripovedovali so o zgodovinskih dogodkih, oživljali zgodbe in legende, opisovali spomenike, naravne pojave, značilnosti krajev ter pokrajine, po kateri so se peljali. Na poti so videli Tolmin in ob tem »oživeli« tolminski upor ter ga povezali s praznovanjem 300 obletnice upora in vedeli, da ta jubilej spremlja izdaja trievrskega zlatnika in podobno. Obiskali smo tudi Vrsno in rojstno hišo pesnika Simona Gregorčiča, Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, cerkev sv. Jožefa v Soči, spoznavali in doživljali porečje smaragdne reke in prišli do njenega izvira. V avtobusu smo prepevali slovenske otroške in ljudske pesmi in tudi na ta način ozaveščali pomen videnega, spoznanega, doživetega za ohranitev slovenstva v okolju, v katerem živijo.

Točno ob 14 uri je tajnik SKD Cankar Samo Čolak otvoril turnir. Potem je sodnica Mirjana Barbić seznanila navzoče s pravili turnirja, igral se je hitro potezni šah po švicarskem sistemu, 7 krogov. Prijavljeni igralci so bili iz štirih društev: Šahovski klub Željezničar, Šahovski klub Napredak, Šahovski klub Sarajevo in Šahovska sekcija iz SKD Cankar. Nekaj minut zatem pa se je začel pravi boj, najbolj med večnimi prej omenjenimi sarajevskimi rivali. Tudi naši igralci so marsikatero točko izmaknili profesionalcem. Čeprav je vsak igral z vsakim, so bili razdeljeni v dve skupini: profesionalci in amaterji. Po dveh urah smo prišli do zmagovalcev turnirja. V A (profesionalni) skupini so bili najboljši: 1. mesto: Mehmedović Mirza, 2. mesto: Konjičanin Muris, 3. mesto: Kamberović Senad. V B ( amaterski ) skupini pa so se najbolje pokazali: 1. mesto: Modic Neven, 2. mesto: Gliha Goran in 3. mesto: Bučar Uroš. Nato je predsednik SKD Cankar Asim Kulenović svečano podelil diplome in praktične nagrade najboljšim in zahvale vsem sodelujočim na turnirju ter pohvalil „fair play“ igro. Sledile so ustne zahvale predsednikov klubov, ki so sodelovali na turnirju v upanju, da se ponovno vidimo drugo leto ter pohvale organizatorju. Na koncu smo nadaljevali druženje ob skromni zakuski. Besedilo in foto: Samo Čolak

Uspeli so in začutili navdušenje Slovenščina je bila ves čas v ospredju, uporabljali smo jo v različnih situacijah in tako urili in utrjevali jezikovno zmožnost v slovenščini. Ozaveščali smo pomen dejavnega sodelovanja pri pouku. Z navdušenjem so učenci govorili, kako veliko jim pomeni, da so Posočje doživeli na tako aktiven način, da so videli toliko tega, kar so se prej pri pouku učili. Nedvomno bo to navdušenje prispevalo k temu, da bodo vztrajali pri učenju slovenjunij 2013

23

MOJASLOVENIJA


napoved: Vseslovensko srečanje

XIII. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Srečanje z naslovom »Odslikave slovenstva« bo v četrtek, 4. julija 2013, v veliki dvorani Državnega zbora RS, od 10. do 19. ure.

O predloženi tematiki bodo razpravljali trije vabljeni govorci iz tujine in Slovenije, v drugem delu pa ste vabljeni, da srečanje sooblikujete tudi vi. V obliki desetminutnega prispevka (2-3 tipkane strani) lahko predstavite svoj pogled na dani naslov, svoj prispevek pa lahko oblikujete tudi na podlagi ene izmed spodaj danih smernic: • predstavitev področja delovanja, kjer so Slovenke in Slovenci v preteklosti pustili svojo sled; • predstavitev področja, kjer so danes Slovenke in Slovenci pomembni dejavniki; • predstavitev tematik, kjer življenje v dveh ali več kulturah in identitetah lahko spodbudi sodelovanje ali poglobi vezi med državami; • predstavitev načinov za spodbujanje slovenskega kulturnega in znanstvenega prostora; • razpravljate o tem, kako je lahko pripadnost slovenski identiteti element za spodbujanje sodelovanja med strokovnjaki; • predstavite področja sodelovanja, kjer pripadnost slovenski skupnosti lahko spodbudi srečevanje različnih generacij in s tem prenos znanj, kulture, veščin in vrednot; • razpravljate o tem, kako se elementi slovenske identitete in kulture odražajo med pripadniki mlajše generacije; • kako lahko dosežki pripadnikov slovenske skupnosti zunaj meja RS pozitivno vplivajo na stanje v državi matičnega naroda in na njeno prepoznavnost. MOJASLOVENIJA

Prepričani smo, da bo izbrani naslov XIII. Vseslovenskega srečanja spodbudil veliko zanimivih razmišljanj, zato vas vabimo, da nam jih predstavite. Ker vemo, da je včasih potovanje v Slovenijo v točno določenem terminu lahko težavno, vam nudimo možnost, da vaš desetminutni prispevek pošljete v obliki video prispevka, ki ga bomo med srečanjem tudi predvajali. Vljudno vVas prosimo, da do 25. junija 2013 sporočite naslov prispevka ali pošljete video posnetek, ki naj ne presega 10 minut, sekretarki Komisije dr. Katji Jerman (katja.jerman@

24

dz-rs.si), svojo prisotnost pa predhodno sporočite višji referentki Komisije Nevenki Pirnat (tel: +386 1 478 9922, faks: + 386 1 478 9882 ali na nevenka.pirnat@dz-rs.si). Z velikim zadovoljstvom sporočamo tudi, da bo XIII. Vseslovensko srečanje spremljal kulturni program Glasbene šole na Koroškem. Srečanje organizirata Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Državni zbor. Danijel Krivec, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

junij 2013


svetovni slovenski kongres

Ustanovljena literarna sekcija »slovenska beseda« Novoustanovljena sekcija Slovenske konference SSK vabi medse nove člane – ljubitelje slovenske besede. Na pobudo pesnika Andreja Ranta, člana Sveta SK SSK, je bil 5. februarja 2013 kot prispevek k obstoju in razvoju slovenstva in za ohranjanje slovenske besede, na seji sveta Slovenske konference sprejet njegov predlog, da se ustanovi Literarna sekcija »Slovenska beseda«. Sledilo je vabilo slovenskim literarnim ustvarjalcem in ustanovni sestanek sekcije, ki je bil 5. aprila 2013. Na sestanku so za predsednika izvolili Andreja Ranta, izvolili pa so tudi tajnika in člane Izvršilnega odbora sekcije. Hkrati so sestavili program dela za tekoče leto in pravilnik sekcije. Njeno delovanje je omejeno na literaturo s poudarkom na literarno ustvarjanje v slovenskem jeziku, na uveljavljanje slovenske literature ter na zaščito slovenščine v javni rabi. 22. aprila je sekcija že pripravila prvi kulturni večer z vipavsko pesnico Alenko Skupek z naslovom »Na krilih burje in soneta«. 27. maja bo potekal literarni večer z Velimirjem Vulikičem, 3. junija pa predstavitev knjige Marije Krajnik. Vljudno vabimo literate in ljubitelje slovenske besede, da se nam pridružijo, da skupaj obogatimo našo slovensko literaturo in jezik. Ostale informacije ali morebitna vprašanja v povezavi s sekcijo preko e-pošte: andrej. rant@yahoo.com. Besedilo: prim. dr. Velimir Vulikić, dr. stom., za Izvršilni odbor Literarne sekcije SK SSK »Slovenska Beseda« Foto: arhiv SSK

Za predsednika Literarne sekcije so izvolili Andreja Ranta

VIII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Ljubljana, 6. in 7. junij 2013

VABILO Svetovni slovenski kongres letos pripravlja že VIII. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 6. in 7. junija 2013 v Ljubljani, v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. Častno pokroviteljstvo nad konferenco je sprejel predsednik države RS, gospod Borut Pahor. Glavni namen tovrstnih dogodkov je, da bi čim širšemu krogu slovenskih zdravnikov omogočili seznanitev z najnovejšimi dosežki na področju različnih vej medicine in preko slovenskih vrhunskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, omogočili čim hitrejši pretok znanja v slovenski prostor. Na dvodnevni konferenci bodo podrobneje predstavljene naslednje teme: • Uvodna predavanja uglednih strokovnjakov • Teme o nefrologiji in urologiji • Teme o nevrologiji nevrologija • Predstavitev raziskovalnih del medicinskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije • Okrogla miza: Slovenski zdravstveni sistem v primežu gospodarske krize in vizija prihodnosti Prijave na konferenco preko spletne prijavnice na naši spletni strani www.slokongres. com. Za dodatne informacije smo na voljo na tel.: +386 1 242 85 50 ali na e-naslovu: info@slokongres.com.

junij 2013

25

MOJASLOVENIJA


slovenska izseljenska matica

20 let Združenja Slovencev v Tuzli in obnove Slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu V sredo, 17. 4. 2013, je Združenje Slovencev iz Tuzle s slavnostno akademijo obeležila 20. obletnico delovanja. Program se je odvijal v Kristalni dvorani Hotela Tuzla. Pred slavnostno akademijo so se na slikarski razstavi predstavili člani likovne sekcije, med katerimi so tudi Vlatko Zimmer, Nada Dobnik in Borka Jokić, katere je SIM gostila v svojih slikarskih kolonijah. Razstavo je odprla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki je kasneje na slavnostni akademiji pozdravila delo društva in predsednici predala priznanje Urada.

Asim Kulenović, predsednik SKD Cankar

Slikarji Združenja Slovencev Tuzla

Pozdravni nagovor je imel tudi veleposlanik Republike Slovenije v Sarajevu Andrej Grasselli. Priznanje za 20 let dela je društvu podelila tudi glavna tajnica Slovenske izseljenske matice Vesna Vukšinič Zmaić. V okviru programa svečane akademije je nastopil društveni ženski pevski zbor Slovenčice, dekliški pevski zbora iz Novega mesta, učenci šole slovenskega jezika iz Tuzle, ter KUD Bosna, ki so zaplesali tudi venček slovenskih narodnih plesov. Priznanje Asimu Kulenoviću in Stanetu Koblarju Naslednji dan je 20 let obnove delovanja obeležilo Slovensko kulturno društvo Cankar iz Sarajeva. SKD Cankar ima zanimivo zgodovino, saj seže v leto 1934. Obletnico obnove društva so obeležili s slavnostno akademijo, na kateri so se predstavili pevski zbor društva Camerata Slovenica in otroci dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Delovanje društva je predstavila članica upravnega odbora Dina Maksumić in bivši predsednik društva Stane Koblar. Slavnostne akademije se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki je aktualnemu predsedniku društva Asimu Kulenoviću, podelila priznanja za dvajsetletno delovanje društva Cankar, za preteklo delo pa je priznanje prejel tudi bivši predsednik društva Stane Koblar. SKD Cankar je podelilo zahvale za pomoč pri izvedbi projektov Slovenski izseljenski matici, Slovenskemu društvu iz Tuzle in Banje Luke, vodji pevskega zbora Meliti Čičić in učiteljici Slovenskega jezika Meliti Osmanagić. Glavna tajnica Slovenske izseljenske matice je društvu Cankar zaželela uspešno nadaljnje delo in jim predala izbor knjig na temo izseljevanja, ki jih je SIM izdala v preteklih letih.

Ubrano petje dekliškega pevskega zbora iz Novega mesta

Slovenčice, Ženski pevski zbor Društva Slovencev Tuzla je nastopil na prireditvi

Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić, uni. dipl. nov. MOJASLOVENIJA

26

junij 2013


slovenija v svetu

20. Tabor Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava Izseljensko društvo Slovenija v svetu deluje vsa leta kot povezovalni člen med slovenskimi izseljenci in matično domovino. Naš namen je približati Slovenijo vsem generacijam Slovencev po svetu, posebno še mladim druge in tretje generacije, ki še niso imeli priložnosti osebnega izkustva Slovenije. Osrednja prireditev društva je že tradicionalni vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, ki poteka na prvo nedeljo v juliju, na nedeljo Slovencev po svetu, ko je v Sloveniji največ slovenskih izseljencev na obisku. Lansko leto smo se na Veliki planini zbrali v zelo velikem številu Slovenci iz Slovenije, Francije, Argentine, Kanade, Avstrije, Italije, Nemčije, ZDA in zamejstva; prisotni so bili tudi ministrica za Slovence po svetu, župani in poslanci ter veliko nastopajočih. Skupaj smo doživeli velik slovenski praznik. Tudi letos bo na nedeljo Slovencev po svetu v Šentvidu pri Ljubljani potekal 20. tabor Slovencev po svetu. Po maši, ki jo bo daroval škof dr. Anton Jamnik, bo okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali mladi Slovenci, ki delajo po svetu. Po okrogli mizi sledi še pester kulturni program. Tema okrogle mize bo: Zakaj ostati v Sloveniji? Mladi Slovenci razpeti med Slovenijo in izseljenstvom. Na okrogli mizi bodo mladi Slovenci, ki delujejo na različnih področjih v tujini, predstavili svoj vsakdan, svoje doživljanje dvojnosti, ko so razpeti med tujino in domovino ter vsa pozitivna čustva, ki jih ob tem tudi morda doživljajo. Tudi z letošnjo okroglo mizo želimo ovrednotiti osebna prizadevanja za ohranjanje slovenske identitete daleč od doma. Poslušalce pa želimo spodbuditi k razmišljanju o čutu pripadnosti Sloveniji in slovenstvu. Hkrati pa je Tabor Slovencev po svetu tudi priložnost za druženje vseh generacij, za izmenjavo mnenj in javno diskusijo ter priložnost za medsebojna spoznavanja in utrjevanje identitete Slovencev po svetu. V Sloveniji v svetu smo prepričani, da preko programov, ki omogočajo neposreden stik Slovencev po svetu z matično domovino, lahko pospešujemo zanimanje naših rojakov za Slovenijo in za njeno usodo. 20. tabor Slovencev po svetu bo, tako kot vsako leto, vseslovenska tribuna za povezovanje Slovencev, razseljenih po svetu.

Sv. maša s kardinalom Rodetom in izseljenskimi duhovniki (David Taljat iz Švice, msgr. Janez Pucelj iz Muenchna, kardinal Franc Rode, Janez Rihar iz RD, Stanislav Cikanek iz Velike Britanije)

Besedilo in foto: Boštjan Kocmur Pri okrogli mizi: dr. Marjan Drnovšek (ZRC-SAZU), msgr. Janez Pucelj (Slov kat. misija), akademik Zorko Simčič (SAZU), Jože Mlakar (ravnatelj ŠKG), dr. Andrej Vovko (ZRC-SAZU / SVS), dr Jože Bernik (ZDA/SSK), David Taljat (Slov. kat. misija)

20. tabor Slovencev po svetu v nedeljo, 7. julija 2013 v Zavodu sv. Stanislava, Šentvid pri Ljubljani ob 9. uri sv. maša – škof dr. Anton Jamnik in izseljenski duhovniki ob 10. uri pozdravi in okrogla miza Zakaj ostati v Sloveniji? Mladi Slovenci razpeti med Slovenijo in izseljenstvom ob 12. uri kulturni program – dijaki iz Argentine in slovenski glasbeniki iz izseljenstva Lepo vabljeni!

V dvorani zavoda sv. Stanislava junij 2013

27

MOJASLOVENIJA


rafaelova družba Lepo vabljeni na tradicionalno, tokrat 25. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2013

Gremo na Višarje Si za nekaj novega? Te zanima, kako živijo mladi Slovenci doma, v zamejstvu in izseljenstvu? Želiš spoznati avstrijsko Štajersko? Pridruži se nam na Višarskih dnevih mladih, kjer bomo tudi letos spoznavali zamejstvo, izmenjavali mnenja in izkušnje, prisluhnili različnim gostom, prepevali, se družili in duhovno bogatili. Kot običajno se bomo povzpeli tudi na Svete Višarje in naše skupne dneve zaključili z Romanjem treh Slovenij. Višarski dnevi bodo potekali od četrtka, 1. avgusta do nedelje, 4. avgusta 2013. Vabljeni vsi mladi, stari od 20 do 40 let. Več informacij pri organizatorju na tel. 00386 (0)1 438 30 50 ali po el. pošti rafaelova.druzba@siol.net

In še nekaj misli udeležencev s preteklih srečanj: Tisto, za kar se je treba potruditi ali celo boriti, ljudje navadno bolj cenimo, kot to, kar nam je samoumevno. Ta misel mi sedaj odzvanja kot nek zaključek po treh dnevih, ki sem jih preživela v okviru višarskih dni mladih. Vesela sem, da sem imela možnost spoznati nove kraje, predvsem pa Slovence, ki od nekdaj živijo v Italiji, da sem lahko prisluhnila njihovim zgodbam, s katerimi so me o mnogočem poučili. Moram priznati, da sem o življenju tamkajšnjih Slovencev vedela zelo malo, tako o njihovi preteklosti kot življenju, ki ga živijo danes. Ganili so me s svojo ljubeznijo do slovenstva in domovine. Tatjana

Besedilo in foto: Rafaelova družba

Menim, da se moramo prav mi, mladi, zavedati, kako pomembno je razpravljati in imeti jasno mnenje o ohranjanju slovenskega jezika … Druženja, kot so višarski dnevi mladih, vsekakor prispevajo delček v mozaik, ki ga mladi gradimo s svojim prispevkom naši družbi, da se trudimo biti pošteni, odločni, ter da se zavedamo svojih korenin. Ana Vesel sem, da smo obiskali Koroško. Najbolj so me razveselile anekdote, ki pričajo o iznajdljivosti Slovencev v borbi za svoje pravice in prizadevanja za ohranjanje narečij. Ob tem pa je tudi boleče slišati pripovedi o Slovencih, ki slovenstvo tajijo. Jože MOJASLOVENIJA

28

junij 2013


NOVICE IZ URADA

Slovenija se ne bo vtikala v notranjo organiziranost manjšin Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boris Jesih, je bil nedavno gost Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Srečanje, ki je potekalo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je bilo namenjeno članom posameznikom SKGZ, povezoval pa ga je predsednik Rudi Pavšič. strijskem Koroškem. Ob primerjavi stanja na Koroškem in v Furlaniji Julijski Krajini je Jesih ugotovil z veseljem, da se politično ozračje v obeh regijah naglo spreminja, izid volitev na Koroškem je nadvse spodbuden. Ob tem pa je prisotne opozoril, da ni pričakovati, da se bodo stvari uredile same, ampak da je za uveljavljanje sprememb potrebno še veliko skupnega dela. Na občasne namige, da se omejujejo prizadevanja Republike Slovenije do Slovencev, ki živijo v sosednjih državah, le na izplačevanju prispevkov, je Boris Jesih izrazil svoje nestrinjanje. Sam je bil mnenja, da je vloga Urada veliko večja, njegov potencial pa ključnega pomena. O položaju Slovencev v Italiji je zagotovil, da »se Slovenija ne bo vtikala v notranjo organiziranost manjšin. Ne bomo mi tisti, ki vam bomo razlagali, kaj naj delate in kako naj delate, ker ste za to sami dovolj zreli.« O splošni situaciji v Sloveniji je prisotnim razložil, da so protesti v Sloveniji dosegli, da ima slovenska politika zdaj ogledalo, zaradi katerega morajo ravnati vsi veliko bolj odgovorno. Kljub temu, da sili kritičnost v večjo integriteto političnega kadra, je bil Jesih mnenja, da sta banaliziranje in pretiravanje nevarna, ker povzročata čedalje nižje vključevanje posameznikov v politično sfero. Pred ponedeljkovim zborom posameznikov SKGZ je zasedal tudi pokrajinski svet SKGZ za tržaško pokrajino. Ob srečanju je predsednik pokrajinskega odbora, Marino Marsič, predstavil delo, ki ga je odbor izvajal v preteklem letu, ob tem pa orisal načrte za prihodno sezono. Po sprejetju novih članov posameznikov je sledila še krajša razprava.

Z leve: predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, državni sekretar na Uradu Boris Jesih in predsednik pokrajinskega odbora, Marino Marsič V izhodišču je gost prisotnim razložil dejstvo, da se spopada Slovenija z ekonomskim položajem, ki ni ravno preprost, kljub temu da Slovenija ni Ciper. V tem kontekstu pa je potrdil, da je pozornost do Slovencev, ki živijo v drugih državah, ostala visoka in konkretna. Ob tem je poudaril, da »je nujno odnose graditi na kvaliteti, s politiko, vizijami in strategijami Republike Slovenije, ob sodelovanju drugih slovenskih narodnih skupnosti«. Jesih je izvedenec za tematike slovenskih narodnih skupnosti, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, še zlasti kar se tiče Slovencev, ki živijo na av-

Besedilo in foto: Marino Marsič

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

junij 2013

29

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI V AVSTRIJI

»Naša gimnazija naj živi do konca dni« Na letošnji akademiji so se spomnili 17 prvih maturantov Slovenske gimnazije, ki so pred 50 leti prejeli maturitetno spričevalo.

Mladinski zbor nižje stopnje je navdušil občinstvo s sproščenim nastopom

P

liberk - »Da je slovenski jezik na Koroškem živ, dokazujejo naša društva in številni mladi, ki bodo svoj jezik dali naprej,« je uvodoma dejal predsednik društva Kulturni dom Pliberk Jurij Mandl in s tem odprl 55. akademijo Slovenske gimnazije. Pred 50 leti je letnik 62/63 prejel prva maturitetna spričevala Slovenske gimnazije in se s tem zapisal v zgodovino. V imenu 17 prvih maturantov je na akademiji spregovoril škocjanski župnik Mirko Isop, ki je dejal, da je pravi čudež, da so vsi jubilanti še pri življenju. »Želim si, da bi se letniki redno srečavali in s

tem krepili stike. Letošnji jubilej bomo (na dan, ko so prejeli spričevala, 22. junija) praznovali na Svetih Višarjah. Naša gimnazija naj živi do konca dni!« pravi Isop. Ravnatelj Slovenske gimnazije Miha Vrbinc je v svojem govoru naštel številne izzive, s katerimi se šola sooča v sodobnem času. »Vse je šola – to velja dejansko za vsa področja življenja, posebej v dobi odraščanja, v kateri spremljamo mlade danes skozi svet, ki se je temeljito spremenil. 30. aprila 1993 se je odprlo medmrežje, svetovni splet, ki povezuje ves svet, obenem pa nas

povede v virtualna srečanja z domačega kavča. Tem pomembnejše je doživljanje skupnosti, kakršna je razredna, šolska. In skupnost na Slovenski gimnaziji doživljajo dijaki na mnogo načinov, kakor kaže tudi nocojšnji večer: pevska zbora, filmski natečaj Iskrica, solidarnostna pomoč vrstnikom na Balkanu in v Afriki, glasbena skupina maturantk in maturantov. Nocoj pa doživljajo nastopajoči ob vašem obisku še drugo, širšo skupnost vseh, ki oblikujemo identifikacijski prostor Slovenske gimnazije.« In res so mladi pokazali, kaj znajo. Mladinski zbor Podjuna Pliberk je pod vodstvom Katje Mandl simbolično zapel pesem Milke Hartmann Moj dom, Mladinski zbor nižje stopnje se je predstavil z venčkom domačih in mednarodnih pesmi, ansambel maturantov z violinistkama Miro Gregorič in Matejo Primorac je navdušil z irskimi motivi in stočlanski gimnazijski zbor se je poklonil pisateljem Aniti Hudl, Janku Mesnerju in Andreju Kokotu. Poleg tega pa so gimnazijci pokazali tudi svojo filmsko dejavnost v okviru projekta Iskrica in Jože Andolšek je predstavil film Nevidni otrok v režiji Ivana Klariča. Besedilo: Peter Ošlak

Letošnja Volbankova nagrada slovenistki Maji Millonig-Kupper Ob letošnji akademiji Slovenske gimnazije je Združenje staršev Maji Millonig-Kupper podelilo Volbankovo nagrado. V pogovoru za Novice je spregovorila o svojih največjih izzivih kot pedagoginja. V svojem zahvalnem govoru na podelitvi Volbankove nagrade ste pripomnili, da ste prva slovenistka, ki je prejela nagrado. Ali lahko to izjavo tolmačimo kot kritiko? Millonig-Kupper: Ne, kolegice in kolegi so jo zaslužili in člani združenja staršev so gotovo dobro premislili, komu in za kaj so jo podelili. Ponosna pa sem, da sem prva slovenistka med dobitniki. Združenje staršev vam je nagrado podelilo zaradi vaših inovativnih idej in kakovostnega poučevanja. S kakšnimi izzivi ste se srečavali kot profesorica na Slovenski gimnaziji? Na začetku svojega poučevanja so v razredih

Volbankovo nagrado podeljuje Združenje staršev MOJASLOVENIJA

30

junij 2013


SLOVENCI V AVSTRIJI / SLOVENCI NA HRVAŠKEM

vsi otroci govorili slovensko, sedaj je v razredih vedno več učencev, ki obvladajo slovenščino le pasivno ali je sploh ne obvladajo. Učitelji morajo opravljati vedno več vzgojnega dela in tako včasih primanjkuje časa za posredovanje snovi. Poučevanje se je spremenilo od frontalnega pouka k odprtemu učenju. Organizirati je treba vse več projektov in spremljati učence na razne projektne tedne. Sodobni mediji so močno spremenili delo v šoli. Prej so bili učni pripomočki knjige, zvezki, tabla, kreda. Sedaj pa nam poleg klasičnih pripomočkov dajejo nove izzive računalnik, medmrežje, facebook, mobilniki. Ali je trenutni avstrijski izobraževalni sistem primeren za manjšinsko šolstvo, kaj bi se dalo izboljšati? Začetek v ljudski šoli se mi zdi ustrezen. Žal pa mnogo prijavljenih k slovenskemu pouku na primarni stopnji ne nadaljuje šolanja slovenščine na sekundarni stopnji. Ne najdemo

jih na Slovenski gimnaziji in tudi niso prijavljeni k slovenskemu pouku na glavnih šolah ali novih srednjih šolah. Treba bo raziskati, kje so vzroki za to, in premisliti, kako lahko prepričamo starše, da svojim otrokom nudijo možnost pouka slovenščine tudi po osnovni šoli. Verjetno bodo potrebne tudi spremembe na šolah. Število prijav na Slovenski gimnaziji je v zadnjih letih močno naraslo - veliko otrok se slovenščine uči kot tujega jezika. Kako ocenjujete ta razvoj? Veseli me, da je zanimanje za našo šolo veliko. Hvalevredno je, da se vedno več staršev zaveda, da je znanje obeh deželnih jezikov zaklad. Ker pa se prijavlja vedno več učencev brez znanja slovenskega jezika, me skrbi razvoj slovenščine na gimnaziji. Poučevanje postaja težavnejše, ker ti učenci ne razumejo razlag v učnem jeziku, slovenščini. Potrebna je posebna podpora pri pridobivanju jezikov-

nega znanja. Treba pa je tudi krepiti jezikovno znanje otrok s slovenskim maternim jezikom. Kot UNESCO koordinatorka na šoli ste redno skrbeli za čezmejno druženje dijakov. Ali se je med mladimi razvil duh skupne Evrope? Kjer se srečuje mladina, se hitro razvije sproščeno vzdušje, nastajajo nova čezmejna prijateljstva, predsodki se hitro razblinijo in mladostniki spoznavajo, da skupno lahko več dosežejo. S čezmejnimi srečanji se krepi duh skupne Evrope. Kateri so vaši osebni viški pedagoškega dela? Viški pedagoškega dela so bili odlični uspehi mojih dijakov na raznih natečajih, UNESCO tabori, čezmejni projekt »Manjšina – most med narodi«, v katerem so sodelovale tri šole, medpredmetni projekti v računalniških razredih itd. Besedilo: Peter Ošlak Foto: PO www.novice.at

Slovenci v potopisih Maria Saletta V Slovenskem domu v Zagrebu je Svet slovenske narodne manjšine v okviru projekta Potovanje je znanje 8. maja pripravil srečanje z zagrebško Ljubljančanko, producentko na HRT-ju, Jasno Ferluga.

S

pregovorila je o življenjski poti in tridesetletnem delu s svojim življenjskim partnerjem, pokojnim doajenom hrvaške televizije, dolgoletnim snemalcem in režiserjem HRT-jevih dokumentarcev, Mariom Salettom (1935–2006). Organizirala sta številna potovanja v najbolj oddaljene kotičke sveta, delno obšla vse celine razen Avstralije, preplula skoraj vsa svetovna morja in posnela kar 124 ur filmskih dokumentarcev.

Opazen vpliv Slovencev Opazen vpliv na njuno plodno delo so imeli tudi drugi Slovenci. V obdobju skupne države, na primer, na nastanek zelo priljubljene nanizanke V brezkončnosti sveta, ki je bila svoj čas najbolj prodajani izdelek TV Zagreb, za kar sta bila avtorja v veliki meri hvaležna slovenskim organizacijam, predvsem Kompasu (ki jima je omogočil prvo snemanje zunaj Evrope, self drive safari v Keniji), slovenskim izseljencem po svetu in tudi takratnemu uredništvu Izobraževalnega programa TV Ljubljana. Serija V brezkončnosti sveta, ki sta jo ustvarjala med letoma 1981 in 2006, zajema 154 tridesetminutnih delov, razdeljenih v več ciklov: Afrika, Azija, Amerika, Na treh oceanih, Svetovna smučišča, Z jadri okrog sveta, Pustolovščina na Hrvaškem. Izkušnje s teh potovanj je Saletto opisal tudi v istoimenski knjigi, ki je izšla leta 1989.

Jasna Ferluga je s svojim življenjskim partnerjem, dolgoletnim snemalcem in režiserjem, Mariom Salettom posnela kar 124 ur filmskih dokumentarcev novinar, čigar največja ljubezen in strast je bila televizija (Jasna Ferluga je bila njegova četrta soproga, s katero se nikoli ni poročil), ima neprecenljive zasluge pri nastanku in obstoju televizijskega dokumentarnega žanra na Hrvaškem. Leta 1996 je prejel novinarsko nagrado Marija Jurić Zagorka za televizijski medij v kategoriji reportaža, leto pozneje pa je bil nagrajen s HTV-jevim priznanjem Ivan Šibl za življenjsko delo.

Stanovski nagradi Občinstvo si je na druženju razen kratkega filma o Mariu Salettu ogledalo tudi potopisni dokumentarni film V džunglah Bolivije (iz nanizanke V brezkončnosti sveta), ki pripoveduje o slovenskih izseljencih. Člani Slovenskega doma so v prijetnem vzdušju radovedno zastavljali številna vprašanja Jasni Ferlugi tudi po končanem uradnem delu. Priljubljeni junij 2013

Besedilo in foto: Agata Klinar Medaković

31

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI V ITALIJI

Letošnja Majenca lepo uspela Drugo nedeljo v maju je bila v Dolini pri Trstu na sporedu tradicionalna Majenca. Gre za stari vaški obred, praznik pomladi in mladosti, ki velja za eno izmed najpomembnejših tradicionalnih etnološko-turističnih prireditev v tržaškem Bregu in v tržaški pokrajini nasploh in vsako leto privablja številne goste iz celotne tržaške pokrajine in sosednjih držav. Na dolinski Gorici so fantje v soboto pozno ponoči, letos ob vztrajnem dežju, postavili maj, po katerem se prireditev tudi imenuje in pod katerim poteka glavnina dogajanja.

Majenca

Nastop folklorne skupine etno-folklornega drustva Snezna

Otroci se podpisujejo na maj

Prvi ples, župan in županja

Odprtje razstave domacih likovnikov

D

olinski fantje so v soboto popoldne pripeljali na trg češnjo, ki so jo požagali v okolici ter jo cepili na l'ntjeno, kakih deset ali več metrov visok drog. Nanjo so vezali pomaranče, limone, zastave in kolače. Okrog petih zjutraj so z močnim žerjavom dvignili maj in ga pritrdili s kabli. Ko je bil dokončno postavljen, so se zbrali pod njim in zapeli vaško himno »Eno drevce mi je zraslo«. Majenca se je sicer začela že v četrtek popoldne z gasilskimi igrami za otroke in s postavljanjem

MOJASLOVENIJA

Drevesa pravic Unicef na Gorici. Na vrsti je bilo ocenjevanje vin, v stari cerkvici svetega Martina pa odprtje razstave Matjaža Hmeljaka in Dunje Jogan »Pripovedke brez naslova«. Avtorja je predstavil Deziderij Švara. Matjaž Hmeljak, inženir elektronike in dolgoletni univerzitetni profesor, je razstavljal svoje računalniške grafike, natisnjene z oljnimi barvami na platno. Dunja Jogan, absolventka likovne akademije v Urbinu, ilustratorka, pa je razstavljala ilustracije pravljic za otroke. Večera se je udeležila precejšnja mno-

32

žica ljudi. Za glasbeno zakulisje so poskrbele male kitaristke iz Brega pod vodstvom profesorja Lorenza Buona. Na koncu sta prisotne pozdravila letošnji župan in županja Majence, Devan Sancin in Johana Pečar. Tudi petek je na Majenci 2013 minil v znamenju kulture. Na domačiji Zorka Jurjeviča so odprli razstavo šol in vrtcev Večstopenjske šole iz Doline. V galeriji Torkla je bilo na sporedu odprtje razstave oblikovalcev Jana Forausa in Maruše Jenko pod naslovom »2 design«. Prikazala sta predmete in objekte, ki sta jih oblikovala in pri katerih sta posvetila veliko pozornost, poleg zunanjosti, tudi funkcionalnosti. Avtorja razstave je predstavil Ladi Vodopivec. Za glasbeno zakulisje je poskrbela harmonikarica Glasbene Matice, Ivana Kreševič, iz razreda Fulvija Jurinčiča. V dvorani kulturnega društva Valentin Vodnik so odprli razstavo domačih likovnikov, na kateri je sodelovalo kar 18 umetnikov iz Brega. Na ogled so bila olja, pergamenti, intarzije, vezenje, akvareli, fotografije in keramike. Razstavo je predstavila Sara Munih, odprtje pa je oplemenitil nastop pianistov Glasbene Matice Erika Macorja in Kristine Vižintin iz razreda Nede Sancin. Sobotno popoldne je minilo ob posameznih kapljah dežja s parado starodobnih vozil društva Adria Classic iz Kopra in nagrajevanjem 57. občinske razstave vin ter 26. občinske razstave ekstra deviškega oljčnega olja. Višek Majence je bil v nedeljo, ko je bil na vrsti kulturni program, ki sta ga izoblikovala pihalni orkester iz Slovenskih Konjic ter folklorna skupina etno-kulturnega društva Snežna s Štajerske. Pod večer so se parterji in parterce zbrali na Šiji, od koder so nato ob zvokih pihalnega orkestra iz Slovenskih Konjic krenili na Gorico. Na čelu sprevoda sta bila župan in županja Majence, letos Devan Sancin in Johana Pečar. Na Gorici je bil na vrsti prvi ples, pravzaprav plesa, polka in valček, za njima skupna slika, parterji in parterce pa so se nato zavrteli skupaj s starši. Prireditev se je nato nadaljevala do torka, ko je bilo zvečer na vrsti podiranje maja. Ob petju domače himne »Eno drevce mi je zraslo« se je marsikomu utrnila solza. Maj je nato zgrmel na tla, otroci pa so pobirali obeske, kot da bi šlo za največji zaklad. Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it junij 2013


DOBRODOŠLI DOMA 2013 Osrednja prireditev bo potekala 6. julija na Kongresnem trgu v Ljubljani Rdeča nit letošnje prireditve bodo mladi, tako tisti iz domovine, kot tisti zamejstva in sveta. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu bo tudi v 2013 pripravil poletno prireditev, namenjeno druženju vseh Slovencev. S prireditvijo želimo ustvariti pozitiven odnos do drugih kultur in hkrati poudarjati bogastvo slovenske kulturne dediščine, in poudariti, da sta druženje in prijateljstvo med mladimi različnih kultur prikazana tudi kot možnost kulturnega bogatenja. Letos bo tako v ospredju sodelovanje in povezovanje različnih mladinskih organizacij, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in skupnosti mladih Slovencev in njihovih potomcev, ki živijo v sosednji državah in drugod po svetu. Vabljeni, da se med 5. in 6. julijem v Ljubljani in Mariboru udeležite dogodkov, namenjenih druženju in spoznavanju slovenskega izseljenstva in kulturnega ustvarjanja v zamejstvu in po svetu. Celoten program bo 15. junija objavljen na spletni strani www.dobrodoslidoma.si, na spletni strani Urada www.uszs.gov.si in na facebooku. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Mojaslovenija junij 2013  

Mojaslovenija junij 2013

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you