1
Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska posˇta!
www.spd-radise.at
Glasilo slovenskega prosvetnega drusˇtva Radisˇe Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg Sˇtev. / Nr. 48
December / Dezember 2013
Letnik / Jahrgang 24
Pesem o svitnici Koroška zima. Sren zamrzli škriplje v trdo, brezzvednato adventno noč, z dobrave lučka se za lučko tiplje previdno iz vasic in samnih koč. Seljaki grejo k svitnici na faro, poraslo jih je ivje čez in čez, možje vodniki, mlado vprek in staro, v debelih plaščih, v bundah do ušes. Fran Ell er
Waldlied Der Regen braust; nun schwand das Tal in seiner Dichte; verpfählt hat er das Land vor meinem Augenlichte. Doch mir im Herzensgrund ist Heiterkeit und Stille; mir wächst in solcher Stund‘ und härtet sich der Wille. Nilolaus Len au
2
december 2013
P r e dsd e n i k m e n i . . . Tako kot drugi kraji spreminjajo radiška naselja in vasi svojo podobo. Tujci se naseljujejo na lepi planoti vzodnih Gur. Nekdaj skoraj nedostopne vasi so danes dosegljive z avtom iz Celovške kotline v nekaj minutah. Mirna lega, čudovit razgled, nedotaknjena narava in odmaknjenost od mestnega vrveža privabijo ljudi, da si zgradijo nov dom na Radišah. Za Slovensko prosvetno društvo je to nov, zanimiv izziv. Kako vključevati priseljence v društveno delovanje ali jih vsaj privabiti na katero od prireditev? Nekaj jih je, ki sprejemajo z zanimanjem in brez predsodkov raznoliko ponudbo društva. Spoznali so, da sta domača kultura in slovenska govorica obogatitev in značilni za kraj, kjer so se naselili. Treba se bo odpreti, dopustiti drugačnost brez bojazni, da izgubimo lastno identiteto.
Dosti jih je, ki imajo spoštljiv odnos do jezika in kulture kraja. Velikokrat nas preseneti ob novoletnem petju ali drugih priložnostih želja prebivalcev, ki ne obvladajo našega jezika, da zapojemo še kako slovensko pesem. Pri otroških urah Slovenskega prosvetnega društva zaupajo priseljenci in enojezični svoje najmlajše učitel jicama Heidiji in Tatjani z namenom, da bi približali otrokom ob petju in igranju slovensko govorico. »Pogovori v slovenščini«, ki jih organizira fara Radiše skupno z društvom, najdejo dober odziv. Ta odnos in zanimanje priseljencev potrjujeta, da je od nas odvisno, kako bomo znali sprejeti izziv in ohraniti našo govorico in kulturo v spremenjenih okoliščinah.
Kako privabiti priseljence?
D e r O b m a n n m e i n t. . . So wie andere Orte haben sich Radsberg und seine Umgebung im Laufe der Zeit verändert. Durch die verbesserte Infrastruktur sind die Bedingungen für das Besiedeln und Bebauen der etwas abgelegenen, jedoch schönen Gegend der östlichen Sattnitz besser geworden. Der einst nur über einen einfachen Pferdeweg erreichbare Bereich von Radsberg mit seinen acht Ortschaften ist durch die günstige Verkehrsanbindung dem Tal und dem Stadtzentrum nähergerückt. Zugereiste und Neusiedler wissen die unberührte Natur, die einzigartige Lage, den Ausblick und eine gewisse Distanz zum dichtbesiedelten Zentrum zu schätzen und errichteten hier ihr Zuhause. Dieser Umstand bedeutet für den Slowenischen Kulturverein Radsberg eine interessante Herausforderung, die Zuwanderer in das Kulturleben einzubinden und für den Besuch der einen oder anderen Veranstaltung zu motivieren. Es finden sich einige, die ohne Vorurteile und mit Interesse das Angebot
Nuži Wieser annehmen, in der Überzeugung, dass die Kultur und zweite Sprache eine Bereicherung sind. Es liegt an uns, wie wir mit dieser Herausforderung umgehen: Man kann offen das Anderssein des Mitmenschen annehmen und zugleich Interesse für das Bodenständige wecken. Es überrascht immer wieder, dass beim Neujahrsingen oder bei anderen Gelegenheiten besonders von den Siedlern oft zusätzliche slowenische Lieder erbeten werden, wodurch die Wertschätzung gegenüber der slowenischen Sprache und Kultur bezeugt wird. Viele von den neu Angesiedelten vertrauen ihre Kleinsten bei den Kinderstunden des Kulturvereines den Pädagoginnen Heidi und Tatjana an. Sie wollen solcherart den Kindern die Gelegenheit geben, bei Spiel und Gesang das Miteinander in beiden Sprachen zu erleben. Dieses Interesse und das Annehmen unserer Angebote seitens der einsprachigen Zugereisten bestätigt unser Bestreben, die Sprachen und das Kulturerbe am Radsberg weiterhin zu pflegen.
Eine Einladung an Neuradsberger
Impressum: NAØA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno druøtvo „Radiøe“. Za vsebino odgovarja / Für den Inhalt verantwortlich: Nuæi Wieser, Oberkreuth / Zg. Rute 16, A-9065 Ebenthal/Ærelec; Tisk / Druck: Drava, Klagenfurt/Celovec nasavas@spd-radise.at
3
aleksander tolmaier
100 let Ljudske šole Radiše 13. junija je bil velik praznik za ljudsko šolo na Radišah, ki je obhajala 100-letnico obstoja. Učenci so z učitelji in številnimi obiskovalci vred ponovno dokazali, da so proti zaprtju šole v šolskem letu 2015/16. V večnamenski hiši v Dvorcu so pripravili pester spored. Poleg današnjih učenk in učencev so prireditev oblikovali tudi taki, ki so nekoč obiskovali to ustanovo. Ob visokem jubileju so s pesmijo prišli čestitat MGV Radsberg, otroška skupina in mešani zbor SPD Radiše ter Kajžnikova družina. Po novem je spet nekaj upanja, da bo šola ostala odprta še do leta 2019/20.
Prireditev ob 100-letnici šole v Dvorcu je pevsko sooblikovala tudi Kajžnikova družina.
Ein Fest gab es am 13. Juni für die Volkschule Radsberg, die heuer das Jubiläum ihres 100-jährigen Bestandes gefeiert hat. Die Feierstimmung war durch die drohende Schließung der Bildungseinrichtung mit dem Schuljahr 2015/16 getrübt. Mit einem bunten Programm, gemeinsam gestaltet von derzeitigen und ehemaligen Schülern, setzte man ein starkes Zeichen. Es war ein Bekenntnis für den Erhalt des Schulstandortes Radsberg. Eindrucksvoll wurde kundgetan, dass die Schule noch nicht "zum Zusperren" ist. Neben den Schülerinnen und Schülern haben das Fest der MGV Radsberg, der Kinder- und der gemischte Chor des SKV "Radiše" sowie die Kajžnik-Familie gestaltet.
V Solčavi so se izletniki imeli lepo, ob tem so dobili nekaj zanimivih informacij.
v turističnem centru. Nato jih je vodila pot v Luče (splavarski muzej), v Gornji grad (katedrala) in v Kamniško bistrico, kjer je bilo poskrbljeno za telesno dobrobit. Die Teilnehmerinnen und Teilnehmer der “Gespräche in Slowenisch” haben sich für ihren Fleiß selbst mit einem Ausflug belohnt. Solčava, Ljubno, Gornji grad und Kamniška Bistrica mussten als Ersatz für die geplante Wanderung über die Velika Planina einspringen. Die Stimmung war trotz des Regenwetters ausgezeichnet. Die Lerngruppe, die bereits als Klub betrachtet wird, war in bester Stimmung.
„Koncert pod lipami“ v kulturnem domu Vreme 29. junija ni dopustilo prijetnega večera pod lipami. Zaključna prireditev SPD Radiše je bila ponovno v dvorani kulturnega doma. Vseeno je bilo sproščeno in zabavno. Za to so poskrbeli poleg domačega otroškega in mešanega zbora gostje, moški zbor "AGV Alpenrose – Vordernberg" s Štajerske, s katerim je SPD Radiše dolga leta prijateljsko povezano. Tamburaška skupina SPD Zvezda iz Hodiš je s svojimi melodijami navdušila publiko. Po ustaljeni navadi se je večer z družabnostjo nadaljeval v kletnih prostorih kulturnega doma. Es kommt vor, dass man sich auf eine Veranstaltung am lauen Sommerabend vor dem Kulturhaus unter den Linden gefreut hat und wegen Schlechtwetters in den Saal weichen muss. Zum wiederholten Male fand das Abschlusskonzert des
“Klubski izlet” Prejšnji župnik je ugotovil, da je postala učna skupina, ki se udeležuje “Pogovorov v slovenščini”, nekak klub. Jezikovne vaje že davno presegajo učne ure, saj so v rednem programu med drugim krajši ali daljši izleti. Za ponedeljek, 24. junija je bil predviden izlet na Veliko planino, vendar so se morali tečajniki zaradi močnega deževja odločiti za alternativni program. Čez Pavličevo sedlo so se podali v Solčavo in se tam ustavili
Moški zbor »AGV Alpenrose« iz Vordernberga na Štajerskem in radiško društvo že dolga leta dobro sodelujeta.
4
Tamburaška skupina iz Hodiš in Škofič je navdušila radiško publiko.
SKV "Radiše" am 29. Juni in geschlossenen Räumlichkeiten statt. Die Mitwirkenden wie die Besucher ließen sich die gute Laune nicht verderben. Dafür sorgten der Kinderchor und der gemischte Chor des SKV "Radiše", der Männerchor AGV "Alpenrose" aus Vordernberg in der Steiermark und vor allem die Tamburizzagruppe des SKV "Zvezda" aus Keutschach. Der gelungene Abend fand einen freudvollen Abschluss beim geselligen Zusammensein.
december 2013
Im Vorjahr organisierte der SKV "Radiše" anlässlich des Annatages am 26. Juli eine Wanderung auf die Matzen. In alten Zeiten war die Wallfahrt zur Anna-Kapelle sehr beliebt. So ging es auch diesmal mit den Fahrzeugen zum Gasthof Kroschl und von dort zu Fuß weiter auf die Matzen. Nach dem Gottesdienst im Freien kehrte man über die nahen Gipfel zurück zum Ausgangspunkt. Nach der Anstrengung schmeckte das Mittagsessen im Gasthof umso besser.
Obœni zbor Zveze slovenskih izseljencev Zmeraj spet, tako tudi letos so se člani Zveze slovenskih izseljencev (15. septembra) zbrali na Radišah v kulturnem domu, kjer so izvedli občni zbor. Ob tej priliki so navzoče s pesmijo pozdravili Radiški fantje.
Tekma koscev Najboljši kosci in navijači so se zbrali 21. julija na travniku pri Culehnarju v Zgornjih Rutah. Tekmovanje je bilo za udeleženke in udeležence zaradi suhe in nizke trave poseben izziv. Milan Hribernik je ostal v vlogi serijskega zmagovalca; delo je opravil najbolj hitro in natančno. Tekmovanju je sledil družabni del z malico pri Culehnarju s podelitvijo nagrad.
Na občnem zboru ZSI je bil izvoljen nov odbor.
Der Verband ausgesiedelter Slowenen hat am 15. September im Kulturhaus seine Jahreshauptversammlung abgehalten. Der Männerchor "Radiški fantje" hat die Gäste mit einigen Liedern willkommen geheißen.
Sreœanje pevskih prijateljev
Mirko in Bernhard ... ter Sigrid so se pomerili z nabrušenimi kosami.
Die Teilnehemer des Wettmähens am 21. Juli auf einer Wiese beim Zulechner in Oberkreuth mussten heuer mit dem sehr trockenem Gras zurecht kommen. Wie in den vorangegangenen Jahren erledigte die Aufgabe Milan Hribernik am überzeugendsten. Nach dem Wettbewerb fand die Siegerehrung beim Zulechner einen gemütlichen Ausklang.
29. septembra je minilo 50 let od tega, ko se je začela pisati posebna zgodba. Davnega leta 1963 je ob pol treh popoldne v društveni dvorani radiškega farovškega hleva prvič nastopil moški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva „Stane Žagar“ iz Krope na Gorenjskem. Radišanom in prebivalcem okoliških vasi so pevci iz Slovenije postregli z odličnim sporedom. Predstavniki in člani obeh društev in zborov sprva niso vedeli, ali bojo našli skupen jezik, saj so ljudje prihajali iz dveh povsem različnih svetov. Bojazni so se hitro razblinile, kajti vsem je bila skupna ljubezen do petja, zlasti slovenske pesmi.
Pohod na praznik svete Ane Že lani je bil odziv na vabilo SPD Radiše na pohod ob prazniku sv. Ane dne 26. julija dober. Zato je uvrstilo društvo izlet na Macno v prireditveni koledar. Z avtomobili so se udeleženci pripeljali do gostilne Krošl, od tam pa so se peš podali do kapelice na gori. Po sv. maši je sledil še vzpon na "Turne", nato pa vrnitev v dolino. V gostilni so zaužili zasluženo kosilo.
Kroparski moški zbor je tudi del mešanega zbora »Koledva«; oba vodi zborovodja Egi Gašperšič.
5
das gemeinsame Singen und Auftreten hinausgingen. Nach 50 Jahren wird noch gemeinsam gesungen. Dieses besondere Jubiläum wurde am 27. September am Radsberg und am Tag danach in Kropa begangen. Bei der Veranstaltung in Slowenien erhielt der SKV "Radiše" von der Koordinationsstelle für Kultur der Republik Slowenien eine Anerkennung für 50-jährige grenzüberschreitende Zusammenarbeit. In Kärnten wurde das Ereignis von politischen Vertretern nicht registriert.
Oba dirigenta, Egi in Nuži, sta ob 50-letnici sodelovanja Kropa-Radiše načela torto.
Tako je ostalo do današnjih dni. 27. in 28. septembra sta bili na sporedu dve prireditvi, prva na Radišah, druga v Kropi. Na njih smo se Radišani in Kroparji spomnili 50-letnega skupnega pevskega ustvarjanja. Spored so oblikovale pevske skupine obeh društev. Sproščeno je bilo snidenje starih prijateljev. SPD Radiše je na prireditvi v Kropi prejelo od direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igorja Teršarja posebno priznanje "Za 50-letno tesno sodelovanje na področju ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljske kulture in medsebojnega zamejskega sodelovanja". Im Herbst des Jahres 1963 war der Beginn einer freundschaftlichen Beziehung zwischen zwei Vereinen.
Pohod po Radišah Peščica pohodnikov se je udeležila letošnjega Pohoda po Radišah (6. oktober). Kljubovali so slabemu vremenu in se podali z Radiš proti Spodnjim Rutam, mimo Obič v Vogle do Kozasmoj. Na Radiše so se vračali mimo Rebernika, kjer so spotoma obiskali atelje umetnika Petra Kohla. Das Wetter spielte bei der Wanderung über den Radsberg gar nicht mit. Trotzdem begaben sich einige Tapfere auf den Weg vom Radsberg nach Unterkreuth, Obitschach, Kohldorf und Kosasmojach. Auf dem Rückweg wurde im Atelier des Künstlers Peter Kohl beim Rebernik in Unterkreuth eine Pause eingelegt.
Zaradi slabega vremena je marsikdo ostal doma, nekaterih pa tudi dež ni mogel zadržati.
Sodelovanje dveh društev prinaša tudi prijateljstva na medosebni ravni.
Damals war auf dem Radsberg erstmals der Männerchor des Kulturvereines „Stane Žagar“ aus Kropa im damaligen Jugoslawien zu Gast. Mit seinem Auftritt begeisterte der Chor die Radsberger. Dennoch gab es auf beiden Seiten eine gewisse Skepsis, da sich Menschen aus zwei Kulturkreisen und mit unterschiedlichen Weltanschauungen begegneten. Doch die Begeisterung für das Singen, insbesondere slowenischer Lieder, stand über all dem Trennenden. Diesem ersten Kennenlernen folgten Besuche der Radsberger Sänger in Kropa. So entwickelten sich wahre Freundschaften, die über
14. oktobra so pričele žene iz radiških vasi skupno z mentorico-strokovnjakinjo Greti Kutschnig šivati, plesti in drugo. Lepe in koristne izdelke so pripravljale kot čisto osebna darila za Miklavža ali za božič. Skupni zimski večeri so pripravni tudi za pametne in zanimive pogovore. Greti Kutschnig aus Ebriach begleitete die Radsberger Frauen beim gemeinsamen Stricken, Häkeln, Sticken und Nähen. Diese schon traditonellen Abende finden im Kulturhaus statt.
Tako kot so Kroparji nastopili na Radišah, so Radišani nastopili v Kropi.
Če z razlagami ni šlo, je morala Greti pomagati tako, da je sama vzela iglo v roke.
Pletenje, šivanje in drugo
6
Obisk Kamna in Tinj Jesenski izobraževalni obisk je vodil udeležence »Pogovorov v slovenščini« 15. oktobra v Kamen. Ogledali so si križev pot, ki so ga oblikovali koroški umetniki ter kostnico z umetniškimi deli Kiki Kogelnik. Nato so se podali v Tinje, kjer jim je Rektor Jože Kopeinig pokazal in spiritualno približal novo kapelo izobraževalnega doma, ki jo je oblikoval p. Marko Rupnik. Za prijeten zaključek so se ustavili še Lep popoldan so doživeli tečajniki na Kamnu, v Tinjah in v Medgorjah. v gostišču pri Svanjaku na Rutah pri Medgorjah. Ziel des herbstlichen Lehrausganges des »Slowenisch-Klubs« waren Stein im Jauntal (Kärntner Kreuzweg, Karner, Kirche) und Tainach mit der neuen Kapelle des Bildungshauses Sodalitas. Nach der Besichtigung der großartigen Kunstwerke trafen sich die Teilnehmer/innen im Gasthof Pistotnig in Berg bei Mieger zu einer guten Jause und zum gemütlichen Teil des Nachmittages.
Avstrijski nacionalni praznik
»Trio Sonus«: Sara in Mira Gregorič, Angelika Kos.
"Dober večer, sosed – Guten Abend, Nachbar!" se je ponovno glasilo 25. oktobra na predvečer avstrijskega nacionalnega praznika. Namen prireditve je zbliževanje in spoznavanje med narodoma, ki skupno živita na Koroškem. Iz večinskega
»Singgemeinschaft Pörtschach pod vodstvom ge. Christl Fheodoroff.
december 2013
naroda smo pobliže spoznali mešani zbor "Singgemeinschaft Pörtschach". Prav tako je prvič nastopil na Radišah "Trio Sonus", ki ga sestavljajo Sara in Mira Gregorič ter Angelika Kos. Poleg domačega otroškega zbora, Radiških fantov in mešanega zbora so spored oblikovali še člani skupine "brass nette trompette". Vmes je iz svojih del bral pesnik Stanko Wakounig. Eden viškov večera je bil govor urednice dnevnika "Kleine Zeitung" Antonije Gössinger, ki šteje med najbolj uveljavljene in ugledne novinarke Avstrije. Ein bunter Reigen an Mitwirkenden gestaltete die Veranstaltung des SKV "Radiše" am 25. Oktober anlässlich des Österreichischen Nationalfeiertages. Mit dem "Trio Sonus" und dem Bläserquartett "brass nette trompette" waren zwei Instrumentalgruppen mit dabei, als Gastchor wirkte die Singgemeinschaft Pörtschach mit. Der heimische SKV "Radiše" wurde durch den Kinderchor, den Männerchor und den gemischten Chor vertreten. Zwischen den Gesangs- und Musikdarbietungen las der Autor Stanko Wakounig aus seinen Werken. Ihre Gedanken zum Fest teilte den Besuchern die Redakteurin der Kleinen Zeitung Antonia Gössinger mit.
Antonia Gössinger (Kleine Zeitung):
Misli k prazniku Gedanken zum Fest
• Bildung, Sprachen und Toleranz sind die Basis für Frieden, Achtung und Identität, also ein Gewinn für alle. • Diskussionen im Zusammenhang mit Ortstafeln oder Amtssprachen sind nicht friedensgefährdend; Minderheitenrechte sind eine Bringschuld der Politik und eine Holschuld der Volksgruppe. • Wissen führt zum Verstehen, daher sollte man vor allem der Jugend das Wissen um die Vergangenheit, die Befähigung für einen behutsamen Umgang mit der Gegenwart und einen hoffnungsfrohen Blick in die Zukunft nicht vorenthalten. • Der Meinungsaustausch sollte permanent und einfühlsam geführt werden; durch einen Perspektivenwechsel sollte man versuchen, sich wertschätzend in die Situation des anderen zu versetzen. • Die zweisprachige Kulturveranstaltung zum öster reichischen Nationalfeiertag unter dem Motto „Dober veœer, sosed! / Guten Abend, Nachbar!“ darf als ein wahres Friedensfest gefeiert werden. _________________________________________ Slavnostni govor znane novinarke je navdušil številne poslušalke in poslušalce. Zgoraj je navedenih nekaj misli iz njenega govora. Die Festansprache der bekannten Journalistin begeisterte die zahlreichen Zuhörerinnen und Zuhörer. Einige Gedanken aus ihrer Rede werden oben wiedergegeben.
7
Svetopisemska besedila Janko Krištof, duhovnik v Bilčovsu, se ob svoji poklicanosti rad posveča versko-kulturnim projektom. Tako je uprizoril že številna svetopisemska in verska besedila. Spoprijel se je npr. z apostolom Pavlom, škofom Antonom Martinom Slomškom ali pa Charlesom de Foucauldom. Letos je pripravil Župnik Janko Krištof je odličen izbor svetopisemskih besedil interpret. prerokov, Jeremije, Izaije in Ezekiela. Z glasbenikoma Kerstin Zirgoi in Paulosom Workujem ter režiserjem Aleksandrom Tolmaierjem je oblikoval scenski recital "Prerok". Na povabilo fare Radiše so s to predstavo 14. novembra gostovali v kulturnem domu na Radišah. Der Pfarrer von Ludmannsdorf ist bekannt für seine Projekte, in denen er religiöse Texte szenisch interpretiert. Diesmal entstand, gemeinsam mit den Musikern Kerstin Zirgoi und Paulos Worku sowie dem Regisseur Aleksander Tolmaier das szenische Rezital "Profet / Prophet" mit Texten der drei großen Propheten Jeremia, Jesaja und Ezechiel. Den stimmungsvollen Abend haben die drei Protagonisten dem Radsberger Publikum am 14. November dargeboten.
Nach zwei Jahren Pause gab es am Radsberg wieder eine Theaterpremiere. Die Mitglieder der Jugendtheatergruppe luden zur Premiere des Stückes „Norci iz Helma“ (Die Narren von Chelm) des jüdischen Autors Isaac Bashevis Singer. In dem Stück erzählen Wanderschauspieler die Geschichte der Stadt Chelm. Mit Spiel, Musik und Gesang zeigen sie den Unsinn des Krieges und das Chaos, das sich der Mensch selbst schafft. In die Proben haben die Jungschauspieler Fabian Hribernig, Alida Tolmaier, Emilijan Tolmaier, Jan Walter und Katarina Wrulich gemeinsam mit dem Regisseur viel Zeit investiert. Es hat sich ausgezahlt. Die Mühe wurde vom Publikum mit einem ausgiebigen Aplaus bedankt. Die Musik für das Stück stammt von Edi Oraže, für den Ton und das Licht waren Hannes Tolmaier und Niko Wieser verantwortlich.
Koncert na pragu adventnega œasa Tradicijonalni adventni koncert fare Radiše in SPD Radiše je bil letos 30. novembra. V farni cerkvi so za prijetno razpoloženje poskrbeli sami domači izvajalci. Poleg otroške skupine, Radiških fantov in mešanega zbora so prvič v tem okviru nastopili Sofia Ruttnig na harmoniki, Lisa Ortner, Christian Wrulich ter Nataša in Dominik Thaler. V dobre namene so po koncertu prodajali adventne vence, božično pecivo in svečke. Izkupiček je bil namenjen žrtvam naravne katastrofe na Filipinih.
“Norci iz Helma” na radiškem odru Člani mladinske gledališke skupine SPD Radiše so 15. novembra vabili na premiero tragikomedije "Norci iz Helma", ki jo je napisal judovski nobelov nagrajenec za literaturo Isaac Bashevis Singer. V predstavi potujoči igralci pripovedujejo zgodovino mesta Helm in njegovih prebivalcev. Z igro, glasbo in petjem prikazujejo nesmisel vojne in kaosa, ki si ga človek sam ustvari. Izkaže se dejstvo, da so vsi vladarji enaki, saj jim gre le za oblast in lastno korist. Fabian Hribernig, Alida Tolmaier, Emilijan Tolmaier, Jan Walter in Katarina Wrulich so se z režiserjem Aleksandrom Tolmaierjem vestno pripravili na nastop. Za igralce je bilo besedilo kot tudi stalno menjavanje iz ene vloge v drugo poseben izziv. Obiskovalci so se jim zahvalili z lepim aplavzom. Glasbeno je predstavo opremil Edi Oraže, za dober ton in pravo luč sta poskrbela Hannes Tolmaier in Niko Wieser.
Sofia Ruttnig je s harmoniko pričarala melodije. Dominik, Nataša, Lisa in Christian so obogatili adventno petje s sodobnimi melodijami.
Das diesjährige Adventkonzert am Vorabend des ersten Adventsonntages wurde ausschließlich von einheimischen Auftretenden gestaltet: Kindergruppe, Radiški fantje, Gemischter Chor, Sofia Ruttnig, Lisa Ortner und Christian Wrulich sowie Nataša und Dominik Thaler. Nach dem Konzert wurden Adventkränze, Weihnachtskekse sowie Kerzen verkauft. Der Erlös kam den Opfern der Naturkatastrophe auf den Philippinen zugute.
Sveti Miklavž na obisku
»Norci iz Helma« Fabian, Alida, Katarina, Jan, Emilijan.
Vsako leto 5. decembra se ustavi sveti mož s spremljevalci v radiških domovih, kjer živijo otroci. Tako je sveti Miklavž poskrbel za to ali ono presenečenje, ne le z darili, ki jih je prinesel, temveč tudi s spremljevalci. Am Vorabend des Feiertages des hl. Nikolaus (5. Dezember) besuchte dieser die Radsberger Kinder. Dabei gab es bestimmt die eine oder andere Überraschung, nicht nur wegen der Geschenke, sondern ob der "dunklen" Begleiter des hl. Nikolaus.
8
december 2013
Pogovor / Interview
Mag. Marjan Plohl Župnik na Radišah, v Medgorjah in Podgradu Pfarrer von Radsberg, Mieger und Rottenstein 1. septembra 2013 je nastopil dušnopastirsko službo na Radišah g. Marjan Plohl (letnik 1963). Doma je s Ptuja, mašniško posvečenje je prejel leta 1989. Kot duhovnik je deloval povečini v Sloveniji, najdalje v Kotljah pod Uršljo goro, pomagal je tudi pri dušnem pastirstvu za zdomce v Nemčiji in na Koroškem v fari Dobrla vas. Novi župnik je vesele narave, družaben človek, zavzet za gibanje in šport. Am 1. September 2013 hat hochw. Herr Marjan Plohl (Jahrgang 1963) den Dienst als Seelsorger am Radsberg angetreten. Er stammt aus Ptuj (Pettau), 1989 wurde er zum Priester geweiht. Als Geistlicher wirkte er vorwiegend in Slowenien, die längste Zeit in Kotlje, als Aushilfe war er auch in der Seelsorge für Auslandsslowenen in Deutschland und in Kärnten in der Pfarre Eberndorf tätig. Der neue Pfarrer besitzt eine Frohnatur, ist ein geselliger Mensch, begeistert für Bewegung und Sport.
Po odhodu dr. Jožeta Marketza ste postali novi župnik na
Nach dem Abgang von Dr. Josef Marketz wurden Sie der neue
Radišah. S kakšnimi pričakovanji, upanji in skrbmi se lotevate
Pfarrer am Radsberg. Mit welchen Erwartungen, Hoffnungen
dušnega pastirstva v tej župniji in v sosednjih farah?
und Sorgen gehen Sie an die Seelsorge in dieser und den
Mag. Marjan Plohl: Najprej moram povedati, da mi je v veliko čast vršiti tako odgovorno poslanstvo med dobrimi in klenimi župljani na Radišah, v Medgorjah in Podgradu. Prihajam brez velikih pričakovanj, več imam upanja na lepo in zanimivo dušnopastirsko delovanje. Hkrati se zavedam, da je vsaka služba povezana tudi s skrbmi, ki jih bo toliko manj, kolikor več bo med nami složnosti in medsebojnega zaupanja. Kako se seznanjate s kraji vašega delovanja in ljudmi po vaseh na vzhodnih Gurah? V čem vidite posebne izzive pri delu za farno skupnost, ki je dokaj pisana družba s svojevrstnimi navadami in šegami?
benachbarten Pfarren heran?
Mag. Marjan Plohl: Zunächst muss ich sagen, dass es für mich eine große Ehre ist, die verantwortungsvolle Sendung unter den guten und aufrichtigen Pfarrangehörigen auf dem Radsberg, in Mieger und in Rottenstein übernehmen zu dürfen. Ich komme ohne große Erwartungen, vielmehr ist es die Hoffnung auf eine schöne und interessante seelsorgerische Tätigkeit. Zugleich ist es mir bewusst, dass jeder Dienst auch von Unsicherheiten begleitet wird, deren es umso weniger geben wird, je mehr es unter uns zur Eintracht und gegenseitigem Vertrauen kommt.
9
Mag. Marjan Plohl: Vsak košček prelepega dela vzhodnih Gur me vedno znova nagovarja. Po njem mi namreč govori Bog sam in me vabi, da odkrivam lepoto duš v ljudeh, ki jih želim vzljubiti z vsem dobrim in slabim, kar pač premorejo. Prvi in glavni izziv so ljudje sami. Prej ko jih bom dodobra spoznal, lažje mi bo razlikovati med široko paleto zanimivih navad in šeg pri za vse dobro vnetih ljudeh. Ali podeželska struktura in pokrajina v bližini glavnega mesta Koroške oblikuje ljudi? Kako bi ohranili dobro sožitje – navsezadnje tudi ob premagovanju zgodovinskih bremen, sprememb, nasprotovanj in napetosti, ki so se vgnezdile v zavest in duše prebivalcev?
Mag. Marjan Plohl: Seveda okolje oblikuje človeka. Podeželje je bilo skozi vse čase v službi ohranjanja temeljnih krščanskih vrednot, predvsem srčne kulture. Kar ima podeželje, mesto vedno bolj pogreša. Lahko bi tudi rekli, da se mesto oblikuje po podeželskih krajih, tako med drugim tudi Celovec po Radišah in okolici. Močna vera in srčna kultura sta in ostajata v službi dobrega sožitja med obema narodnostnima skupinama. Jezik kot sporazumevalno sredstvo ne bi smel povzročati napetosti, kaj šele kogar koli ogrožati. Slovenščina in nemščina predstavljata neobhodno vez medsebojnega dopolnjevanja in ohranjanja vrednot. Vsak jezik je po svoje nedopovedljivo dragocen in neponovljiv. Res prava škoda bi ga bilo zanemariti ali celo zavreči. Jezik je namreč najprej govorica srca tistega, ki ga govori. Jezike in kulture naj bi videli kot obogatitev.
Wie machen Sie sich mit den Orten Ihrer Tätigkeit und mit den Menschen im Bereich des östlichen Sattnitzzuges bekannt? Worin sehen Sie die eigentlichen Herausforderungen bei der Arbeit für die Pfarrgemeinschaft, die eine durchaus bunte Gesellschaft mit einzigartigen Gewohnheiten und Sitten ist?
Mag. Marjan Plohl: Jeder Winkel im wunderschönen Bereich des östlichen Sattnitzzuges spricht mich immer wieder aufs Neue an. Dadurch spricht nämlich Gott zu mir und lädt mich ein, die Schönheit der Seelen zu entdecken in den Menschen, die ich lieben möchte mitsamt ihrer Güte und ihrer Schwächen, wie sie halt sind. Die ersten und wichtigsten Herausforderungen sind die Leute selbst. Je früher ich sie einigermaßen kennenlernen werde, desto früher wird es mir gelingen, unter den für das Gute begeisterten Menschen die breite Palette interessanter Gewohnheiten und Sitten zu unterscheiden. Sind die Menschen geprägt von der ländlichen Struktur und der Landschaft in der Nähe der Kärntner Landeshauptstadt? Wie könnte man das gute Zusammenleben bewahren – nicht zuletzt angesichts der Bewältigung der geschichtlichen Altlasten, der Veränderungen, der Gegensätze und Spannungen, die sich in das Bewusstsein und in die Seelen der Menschen eingenistet haben?
Mag. Marjan Plohl: Freilich formt die Umgebung den Menschen. Die ländlichen Bereiche waren in allen Zeiten im Dienste der Bewahrung grundlegender christlicher Werte, insbesondere der Kultur des Herzens. Was man auf dem Land findet, wird in der Stadt zunehmend vermisst. Man könnte auch sagen, dass sich die Stadt nach den ländlichen Orten richtet, so unter anderem auch Klagenfurt nach dem Radsberg und der Umgebung. Ein starker Glaube und die Kultur des Herzens sind und bleiben im Dienste eines guten Zusammenlebens zwischen den beiden Volksgruppen. Die Sprache als Mittel der Verständigung sollte keine Spannungen herbeiführen, und schon gar nicht für irgendjemanden eine Bedrohung sein. Das Slowenische wie das Deutsche stellen ein unabdingbares Band der wechselseitigen Ergänzung und der Erhaltung der Werte dar. Jede Sprache ist auf ihre Art unsagbar wertvoll und einzigartig. Es wäre wirklich schade, wollte man sie vernachlässigen oder gar verwerfen. Die Sprache ist in erster Linie die Botschaft des Herzens dessen, der sie spricht. Sprachen und Kulturen sollte man als Bereicherung sehen. Als Seelsorger sollten Sie den Menschen die Frohbotschaft vermitteln, sie bei Krankheit begleiten, ihnen in Not beistehen, mit ihnen die Sorgen teilen. Sie werden ihnen bei den Marksteinen des Lebens, wie etwa bei der Taufe, Eheschließung, Tod und Beisetzung zur Seite stehen. Wie
Bogoslužje pri kapelici sv. Huberta.
wollen sie das Vertrauen eines Menschen gewinnen, den sie
10
december 2013
nicht kennen und der auch Sie kaum kennt?
Mag. Marjan Plohl: Zuallererst habe ich den Wunsch, die Menschen und die Gemeinschaft kennenzulernen. Ich habe die Absicht, im Laufe des Jahres Familien in der Pfarre zu besuchen. Auf diese Art und Weise werde ich mich ihnen leichter nähern, als dass ich mich auf die Begegnungen in und außerhalb der Kirche beschränken würde. Beim häufigen Zusammentreffen werden wir uns leichter und schneller kennen und schätzen lernen. Aber nicht nur das: Es wird unter uns mehr ehrliches Vertrauen in jeder Hinsicht entstehen. Jeder Mensch, auch ein Geistlicher ist einzigartig als Persönlichkeit mit Stärken, Fähigkeiten, aber auch Župnika: Predhodnik dr. Jože Marketz in naslednik mag. Marjan Plohl.
Schwachpunkten. Zu Beginn Ihrer Tätigkeit haben Sie vermutlich schon darüber nachgedacht, wo Sie die
Kot dušni pastir naj bi posredovali ljudem veselo oznanilo,
Schwerpunkte im religösen wie auch im gesellschaftlichen
jih spremljali v bolezni, jim pomagali v stiskah, z njimi delili
Leben setzen werden? Ziemliche Herausforderungen liegen
skrbi. Ob strani jim boste stali ob mejnikih življenja, kot so
in der Erhaltung und Erneuerung der kirchlichen Objekte, der
krst, poroka, smrt in pogreb. Kako si boste pridobili zaupanje
religiösen Zeichen, wie auch in den Aufgaben als einstweiliger
človeka, ki ga ne poznate in ki tudi vas komajda pozna?
Vorstand der Pfarrpfründe?
Mag. Marjan Plohl: Najprej želim spoznati človeka in skupnost. Moj namen je, da počasi skozi leto obiskujem družine v fari. Na ta način se jim bom lažje približal, kot če bi se omejeval na srečanja v cerkvi in prireditve zunaj nje. S pogostimi srečanji se bomo lažje in hitreje spoznali in vzljubili. In ne samo to: Več iskrenega zaupanja bo med nami v vseh pogledih. Vsakdo, tudi duhovnik je osebnost, ki ima svoj vrline, sposobnosti, a tudi šibke točke. Na začetku delovanja ste verjetno že razmišljali o tem, kje bi lahko zastavili težišča v verskem in družbenem življenju? Tudi vzdrževanje in obnavljanje cerkvenih objektov, verskih znamenj so precejšen izziv za začasnega gospodarja župnijskih posestev?
Mag. Marjan Plohl: Ljudski pregovor pravi: „Vsak začetek je težak.“ To velja tudi za duhovnika ob nastopu službe v novi fari. Tega se dobro zavedam. Potrudil se bom, da se bodo pri mojem dušnopastirskem delovanju manj pojavljale šibke točke in da bodo prevladovale vrline in sposobnosti. Če mi bo do neke mere uspelo vzpostaviti ravnovesje med verskim in družbenim življenjem, potem se ne bojim drugih izzivov. Tudi za farno gospodarstvo bo poskrbljeno. Upoštevati je pač treba okoliščine in naslednje vodilo: „Če je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu.“ Kako želite sodelovati z društvi in ustanovami na območju župnije, denimo s šolo, z gasilci, lovci, s Slovenskim prosvetnim društvom, z moškim zborom MGV Radsberg in občasnimi iniciativami? V čem vidite vlogo ožjih sodelavk in sodelavcev, predvsem onih v župnijskem svetu? Kaj si pričakujete od sodelovanja z občinsko upravo in varnostno službo?
Mag. Marjan Plohl: Eine Volksweisheit sagt: “Jeder Anfang ist schwer.” Dies gilt auch für den Priester zu Beginn seiner Tätigkeit in einer neuen Pfarre. Dessen bin ich mir wohl bewusst. Ich werde alles daran setzen, dass bei meiner Tätigkeit als Seelsorger weniger die Schwachstellen auftreten werden und dass die Tugenden und Fähigkeiten überwiegen werden. Wenn es mir einigermaßen gelingt, das Gleichgewicht zwischen dem religiösen und dem gesellschaftlichen Leben herzustellen, dann mache ich mir bezüglich anderer Herausforderungen keine Sorgen. Auch für wirtschaftliche Belange innerhalb der Pfarre soll gesorgt sein. Man muss halt die Rahmenbedingungen beachten und den folgenden Leitspruch: “Wenn Gott an oberster Stelle steht, befindet sich alles am richtigen Ort.” Wie wollen Sie mit den Vereinen und Einrichtungen im Bereich der Pfarre, zum Beispiel mit der Schule, mit der Feuerwehr, der Jägerschaft, mit dem Slowenischen Kulturverein, mit dem Männergesangsverein Radsberg und mit gelegentlichen Initiativen zusammenarbeiten? Worin sehen Sie die Rolle Ihrer engeren Mitarbeiterinnen und Mitarbeitern, insbesondere jener im Pfarrgemeinderat? Was erwarten Sie sich von der Zusammenarbeit mit der Gemeindeverwaltung und mit dem Sicherheitsdienst?
Mag. Marjan Plohl: Von Anfang an habe ich ein gutes Gefühl bezüglich der Zusammenarbeit mit den angeführten weltlichen Vereinen und Gruppen, einschließlich der Gemeindeverwaltung und des Sicherheitsdienstes. Ich kann nur sagen, es sind dies wunderbare Menschen! Mit zahlreichen von ihnen habe ich mich bereits getroffen, mit einigen werde ich es bei
11
Mag. Marjan Plohl: Že od začetka imam dober občutek glede sodelovanja z omenjenimi cerkvenimi in svetnimi društvi, skupinami, vključno z občinsko upravo ter varnostno službo. Lahko samo rečem, krasni ljudje so! Z mnogimi sem se že srečal, z nekaterimi se še bom na prihodnjih prireditvah. Edini smo si v tem, da predsodki v zvezi z jezikom, opravljanja, obrekovanja, natolcevanja in podobno ne smejo krojiti skupnega farnega življenja. Pri nas naj štejejo vera, poštenost, srčnost, iskrenost in dobrota. Na teh vrednotnih temeljih moremo in moramo graditi močno in zadovoljno farno skupnost. Skupnost, ki ve kaj hoče, in gre opogumljena novim izzivom in uspehom nasproti.
den kommenden Veranstaltungen tun. Einig sind wir uns darin, dass Vorurteile hinsichtlich der Sprache, üble Nachrede, Verleumdungen, Argwohn und dergleichen das gemeinsame Pfarrleben nicht beeinflussen dürfen. Ausschlaggebend sollen der Glaube, der Anstand, die Herzlichkeit, Ehrlichkeit und Güte sein. Auf diesem Wertefundament können und müssen wir eine starke und zufriedene Pfarrgemeinschaft aufbauen. Eine Gemeinschaft, die weiß, was sie will, und die mutig neuen Herausforderungen und Erfolgen entgegen sieht. Wie sollten dereinst die Spuren Ihrer fünf-, zehn-, zwanzigoder mehrjährigen Tätigkeit in Radsberg erkennbar sein? Was ist im Augenblik Ihre zentrale Botschaft an die
Kako naj bi bili nekoč prepoznavni sledovi vašega pet-, deset-, dvajset- ali večletnega delovanja na Radišah? Kaj je v trenutku vaše osrednje sporočilo Radišankam in Radišanom?
Mag. Marjan Plohl: Najbolj srečen bi bil, čeprav mogoče že v večnosti, če bi vladalo med ljudmi hvalevredno sožitje, strpnost in vera v skupno dobro. Zato zaupajmo Bogu in drug drugemu! Vera in medsebojna ljubezen sta namreč jamstvo, ki nam odpira nove miselne vzorce in svetlejša obzorja za dobrobit farne skupnosti.
Radsbergerinnen und Radsberger?
Mag. Marjan Plohl: Am glücklichsten wäre ich, wenngleich womöglich bereits in der Ewigkeit, wenn zwischen den Menschen ein löbliches Zusammenleben, Duldsamkeit und der Glaube an das gemeinsame Wohl herrschen würden. Daher vertrauen wir dem Herrgott und einer dem anderen! Der Glaube und die gegen seitige Liebe bürgen dafür, dass sich neue Denkmuster und lichtere Horizonte zum Wohle der Pfarrgemein schaft öffnen werden. oto Župnik Marjan Plohl, novi radiški gospod.
12
december 2013
50 let sodelovanja
Vizionarji ali sanjači? Kropa na Gorenjskem
Prireditev z naslovom »Kje so tista leta moja« je obeležila polstoletno sodelovanje dveh zborov. Če bi nastopil na prireditvi ob obletnici politik, kak predstavnik ali drug pomembnež, bi govoril v superlativih o kulturnem povezovanju, o preseganju državnih in političnih meja, o korakih v bodočnost skupne Evrope. V spominskih prebliskih treh (nekdanjih) pevcev, ki so se spoznali na prvem gostovanju moškega zbora iz Krope na Radišah leta 1963, ni nikakega zanosa, kvečjemu trohica ponosa, da so vztrajali, čeprav so bili vmes zastoji, ovire, mogoče kdaj tudi slaba volja. Gonilna sila sodelovanja je bil Egidij Gašperšič. Vseh petdeset let on, ki največ ve, najbolj molči. Pri sproščenem pogovoru na domačiji njegovega brata Roka v Mišačah pri Kamni Gorici smo grebli po spominih, zgodbicah in podatkih, da bi osvetlili minulih pet desetletij skupnih poti. Marsikaj je zopet prišlo na dan. Sogovornikom niti približno ni prišlo na misel, da bi fantazirali o kakem poslanstvu ali zaslugah. »Bil bi greh, če ne bi vztrajali, kajti sami sebe bi prikrajšali za toliko veselja, lepih doživetij in prijateljstev, ki so bogatila življenje posameznih pevcev in nas vseh.« - Egijevi misli ni kaj dodati.
13
Povsem različna kraja pozabo, so se pevci podpisali na karton, Kropa in Radiše sta kraja, ki se s katerim so bile prevlečene deske, iz razlikujeta, da bolj ne moreta. Radiše so katerih je bil zbit oder. (Na tisti papir bile leta 1963 povsem kmečke, komaj so se podpisovali vsakič, kadar so prišli dostopne, marsikdo je dejal, da so Bogu gostovat na Radiše. Škoda, da se je za hrbtom. Ob četrtkih so vozili kmetje edinstveni dokument izgubil.) drva, kmetice pa svoje pridelke na trg v Srečanje se je nadaljevalo v veseli družbi mesto. Redki so dnevno hodili tjakaj v v gostilni pri Mežnarju. Od nedelje na šolo ali službo. Kak posameznik si je že ponedeljek so bili pevci porazdeljeni po kupil avto, kmetje so pretežno še delali radiških domačijah, kjer so prespali. Egi s konji. Bila je srednjevelika senzacija, če je bil pri p. d. Kopajniku v Tucah, kjer je se je pripeljal iz doline po strmi in izprani prvič videl stroj za molžo krav, Rok je bil cesti avtobus. Ljudje niso imeli veliko, z Janezem Šmitkom pri Lampichlerjevih živeli so skromno, domačije so bile v v Zgornjih Rutah. Pri p. d. Puhvu je bila gradnji, pregradnji ali obnovi. Kultura nova hiša še v gradnji, sladko sta spala v Slovenskega prosvetnega društva je bila zakonski postelji domačih, ki sta se tisto doma v farovškem hlevu. Pevci in pevke noč umaknila nekam drugam. Naslednji Večno mladi Egi Gašperšič je duša čezmejnega povezovanja. moškega in mešanega zbora so peli pod dan je bilo na programu snemanje na vodstvom Šimana Wrulicha predvsem ob celovškem radiu. Za pevce, ki so bili nedeljah in praznikih v cerkvi in na redkih prireditvah v še mladi, je bil enako pomemben potep po mestu »dvorani pri cerkvi«, pri raznih slavjih, kdaj pa kdaj so in nakupovanje vseh mogočih in nemogočih reči. nastopili v drugih krajih. Zborovodja Egi se spominja predvsem snemanja, ki ga Dočim se o Radišah govori, da so sončne z lepim je vodila gospa Mira Pehani. Imel je že nekaj izkušenj iz razgledom na vse strani, je Kropa na Gorenjskem Ljubljane, vendar tako strogih snemalcev še ni doživel. stisnjena v grapo pod Jamnikom, po kateri teče Po tistem so se vrstila gostovanja vsako leto, enkrat Kroparica. Kraj je zaslovel po železarstvu, kajti v tu, enkrat tam. Prva leta so tudi Radišani prenočevali plavžih, fužinah in v kovaštvu so predelovali železovo pri družinah v Kropi. Ne le, da so imeli Kroparji čudovito rudo z Jelovice. Domala vsi domačini so bili zaposleni dvorano, tudi po stanovanjih se gostje s Koroške niso v tovarni Plamen ali so se udejstvovali v umetnem mogli načuditi, kaj vse so videli. Televizorja, gramofona kovaštvu. Zadovoljni so bili, služili so si dobre denarce, in celo telefona doma na Radišah zlepa ni bilo. Pri težko jim je bilo le, da denarja niti porabiti niso mogli, srečanjih, ki se niso omejevala le na prireditev in ker v trgovinah niso dobili, kar bi radi. Zbor je deloval pogostitev, so se stkala osebna prijateljstva, ki so dolgo v okviru Kulturno-umetniškega društva »Stane Žagar« držala, saj so se ljudje obiskovali tudi med organiziranimi in je imel vso podporo javnih ustanov. Pevci so lahko srečanji. Radišani so hodili po jabolka v Benedičičevo hodili celo med šihtom na pevske vaje. Zborovodja, sadjarno ali po nakupih v Naklo, kjer so se – po izobražen in priznan glasbenik, jih je pripeljal do naključju ali ne – srečavali z gorenjskimi prijatelji. Ljudje zavidljive kakovosti in ugleda. Mnogo nastopov so imeli iz Slovenije in Jugoslavije pa so množično kupovali na po vsej takratni Jugoslaviji in drugod. Koroškem kavo, čokolado in bogve kaj. Rok, ki je bil poslovnež, je dodobra poznal Koroško in Avstrijo. Prva srečanja Prestop državne meje, zlasti meje različnih političnih sistemov je bil v tistem času dokaj razburljiva reč. Prvič so potovali Kroparji s skupinskim potnim listom, seznamom z osebnimi podatki. Na Koroško so prišli v soboto. Andrej Kokot od Slovenske prosvetne zveze jim je na izletu pokazal Gospo Sveto, Ostrovico, Bilčovs, prespali so v dijaškem domu v Celovcu. Drugi dan so se povzpeli na Radiše. Prihod avtobusa iz Slovenije je izzval razburjenje in radovednost. V nedeljo 28. septembra popoldne so po žegnu odpeli koncert. Z ubranim petjem in vedrimi značaji so pridobili in navdušili. Goste pa je prevzelo svojstveno vzdušje, ki je nastalo v farovškem hlevu. Da dogodek ne bi šel v
Kroparski pevci pred mnogimi, mnogimi leti.
14
Janez Šmitek in Rok Gašperšič sta prenočevala pri Lam pichlerjevih v Zgornjih Rutah.
Radišani v Kropi.
Globok vtis so odnesli Kroparji z Radiš, ko so videli, s kako vnemo gojijo tukajšnji društveniki slovenski jezik in domačo kulturo. Kroparji so bili drugič na Radišah leta 1965 in v letih navrh. V tistih letih so bile na Koroškem in v Sloveniji poplave. Deroča Sava je zmajala most, da so mogli le peš čez reko, na drugi strani je pevce čakal drug avtobus, ki jih je odpeljal čez Karavanke. Pod Humperkom je bil most čez Dravo celo podrt, tako je bila pot na Gure še daljša. V Kropi so gostovali poleg pevk in pevcev tudi radiški igralci, denimo z igro »Pričarani ženin« leta 1968, mladina in koroško-slovenski besedni ustvarjalci. Če so prišli v Slovenijo na gostovanje v nedeljo, je bilo za radiškega predsednika in zborovodjo Šimana obvezno, da se pevci udeležijo sv. maše in jo, če je le mogoče, pevsko oblikujejo. Za tiste čase je bilo to nenavadno, a od domačinov vendarle dobrohotno sprejeto. Velika simpatija Pevci iz Krope so bili vajeni svetlih dvoran in mogočnih nastopov. Kadar pa je bilo napovedano gostovanje na Radišah, so bili kot naelektreni. Ni bilo zlepa koga, ki bi iskal izgovor, da iz bogve kakšnega razloga ne bi mogel iti na Koroško in nastopiti v farovškem hlevu. V trenutku so bili pozabljeni dozdevni ali resnični problemi. Zgodilo se je celo, da je kdo prišel za dan ali dva z dopusta na
december 2013
morju, samo da ne bi izpustil gostovanja na Radišah. Bilo je nekaj posebnega, ne le navaden nastop in koncert. Našla sta se tudi glasbeni strokovnjak in pedagog Egi in ljubitelj-samouk Šiman. Pevci so peli eni izpiljeno, s šolanimi glasovi, drugi tako kot jim je pač bilo dano, a z dušo. Čez čas so zapeli tudi skupno, na primer »Tiha luna« ali »Nabucco«. Wrulich je želel, da bi pesem dobro zazvenela, zahteval je skupno vajo dan pred nastopom. Kmalu se je izkazalo, da povezuje Radiše in Kropo še podoben ljudski običaj, koledva v Kropi in okolici ter petje novega leta po radiških vaseh. Pesmi sta bili posneti za radio. Ob prestopu v novo leto so si voščili pevci po radijskih valovih zdravje in srečo, Kroparji s pesmijo »Preč je zdaj to staro leto«, Radišani s svojo »Je žavost prevelika«. Hitro je minulo prvih deset let druženja in čezmejnega sodelovanja. Seveda je bilo treba obletnico primerno popraznovati. Slišati je bilo vzklike, kako hitro mine čas in kako bi bilo škoda, če ne bi nadaljevali s povezovanjem, da bi z enako dobro voljo praznovali še dvajsetletnico. Da bi kdaj obhajali petdesetlenico, se nikomur ni sanjalo. Res je, da so bili tudi časi vmes, ko je postalo precej mirno. Ta ali oni se je že spraševal, ali ne bo več gostovanj. Pa je prišla na lepem pošta iz Krope, ena od mnogih legendarnih Egijevih kartic. Oglasil se je s preprosto razglednico in s par vrsticami prijazno opozoril, da bo treba nekaj ukreniti. Ni bilo treba uradnega organizacijskega papirja, ne društvenega žiga, ne predsednikovega in tajnikovega podpisa. Zadeva je zopet stekla. Krog se je širil Moški zbor iz Krope je pogosto prihajal na Koroško. Pevci so nastopili tudi v Železni Kapli, Globasnici, Klopinju, v Brodeh in Svečah, na reviji »Koroška poje« v Celovcu in v Šentpetru pri Šentjakobu. Globašani so bili enkrat z Janezom Petjakom na povratnem obisku v Kropi. Drugih trajnih povezav ni bilo.
15
Po posredovanju Kroparjev so nastopale skupine z Radiš še v Podnartu, v Radovljici, na Bledu, v Lipnici. Na skupni prireditvi leta 1970 so se spletle vezi tudi med Radišami in Dolino pri Trstu, kjer deluje Prosvetno društvo »Valentin Vodnik«. Povezava mogoče ni bila tako živa, a je vendarle držala par desetletij. Devetdesetletnico tovarne Plamen leta 1985 so pevci skupno proslavili z bogatim kulturnim programom. Kroparji pa so v Celovcu navezali stik tudi z moškim zborom »Mirko Filej« iz Gorice, kamor so bili tudi vabljeni. Poseben dogodek je bil skupni koncert pod geslom »Brez meja / Ohne Grenzen / Senza confini« leta 1998 na Radišah. Nastopila so pobratena društva iz Krope (Slovenija), Doline (Italija) in z Radiš (Avstrija). Višek prireditve je bil, ko so zbori skupno zapeli evropsko himno Lied an die Freude / Oda radosti / Oda alla gioia (Ludwig v. Beethoven). »Radost, od Boga edina ...« je zadonela v treh jezikih. Vse mine Nastopi ob petdesetletnici so opozorili tudi na turobno dejstvo, da so ostali iz začetnih časov le še posamezniki. Zborovodja Egi vodi natančno evidenco. Ugotovil je, da je z njegovim zborom v različnih zasedbah pelo na Radišah dvaintrideset pevcev, enkrat več drugič
Nekdanji pevki Pepi in Luci obujata spomine na srečanja s Kroparji.
manj, a le polovica od njih še živi. Vsi so se močno postarali, moči jim pojemajo, mnogih že davno ni več. Ob petdesetletnici sta pela le še dva moža prve ure, to sta brata Egi in Rok Gašperšič, tretji, Janez Rešek je bil v bolnišnici. Spremenili so se časi in okoliščine, spremenili so se pa tudi ljudje. Na Radišah in v Kropi je danes precej drugače. Dočim so nekoč domala vsi pevci zares živeli v Kropi in so bili povečini zaposleni v železarstvu, so danes razpršeni po vsej okolici. Mogoče Kroparji sploh peli ne bi več, če jim ne bi priskočile na pomoč pevke, članice ženskega zbora »Koledva«, ki so deloma učiteljice na radovljiški glasbeni šoli. Egi je ostal zboru zvest tudi ko nekdanje kvalitete že ni bilo več, kajti zanj je zborovsko petje več kot doseganje visoke glasbene ravni. Skupnost bogati življenje. V tem sta si oba pobratena zbora spet nekoliko bliže. Lepo petje je prav tako pomembno kot pogosto druženje dobrih in prijaznih ljudi. Mladina pa deloma hodi svoja pota. Marsikdo se sentimentalno sprašuje, kaj od vsega bo ostalo. Vprašanje je upravičeno in ni mogoče tajiti, da nastaja nekaka tesnoba in milina. Dobro seme smo sejali, vendar seme mora propasti, da vzklije novo. Mogoče novo ne bo isto, niti ne enako. Egi povzema: »Naj bo jesen 'dobra žena', ne samo na poljih, ampak tudi v nas!«
Dobri prijatelji si radi nazdravljajo.
Prijatelji v Mišačah: Egi, Tomaž in Rok.
16
50 Jahre grenzüberschreitende Partnerschaft Ein derartiges Jubiläum ist zweifelsfrei einzigartig: Im fernen Jahr 1963 begann die Zusammenarbeit zweier Vereine, die heute viele in Staunen versetzt. Rückblickend fragt man sich zu Recht, ob die Initiatoren dieser Partnerschaft Visionäre waren, die lange vor der Zeit am gemeinsamen Europa ohne gesell schaftliche und poli tische Trennlinien zu basteln begannen. Das Ziel war in diesem Falle ein Europa der Menschen und nicht eines, wo Konzerne und das Kapital im Vordergrund stehen. Die Welt war vor fünfzig Jahren noch eine andere. Kropa und Radsberg waren einander gar nicht ähnlich, unterschiedlicher konnten sie nicht sein. Die
Moškli zbor iz Krope v letu 2013 na Radišah.
december 2013
Radsberger Dörfer, die von Kleinlandwirtschaften geprägt waren, waren verkehrstechnisch und auch sonst kaum erschlossen. In Kropa in Oberkrain dagegen stand seit Jahrhunderten die Eisenverarbeitung im Vordergrund, so auch in den Sechzigerjahren des vergangenen Jahrhunderts. Die Menschen fanden Arbeit in der Industrie und im Kunst schmiedehandwerk. Im Vergleich zu den Radsbergern waren sie wohlhabend. Die Sängerinnen und Sänger vom Radsberg sangen vor allem mit dem Herzen, jene in Kropa hatten darüber hinaus einen Musikprofessor als Leiter und waren musikalisch gebildet. Menschliche Wärme ließ die Unterschiede leicht und bald überbrücken. Die Wellenlänge stimmte überein und es begann eine intensive Zusammenarbeit auf Vereinsebene. Daneben entstanden sehr viele private Freundschaften, sodass man auch auf persönlicher Ebene die Kontakte pflegte und einander besuchte. Manche Häuser und Wohnungen schmücken Erzeugnisse der Kunstschmiede aus Kropa. Die Zeit von fünf Jahrzehnten brachte zahlreiche gemeinsame schöne wie auch traurige Erlebnisse. Viele, die damals dabei waren, sind nicht mehr, andere wiederum können es nicht leugnen, dass die Zeit in ihren Gesichtern und an ihren Körpern Spuren hinterlassen hatte. Nur vereinzelt findet man in den Gesangsvereinen noch jemanden, der von Anfang an dabei war. Dennoch ist man zuversichtlich, dass die langjährige Partnerschaft fortgesetzt werden wird. oto
17
dr. Jože Marketz:
Slovo in prihod Leta 1994 je prevzel radiško faro dr. Jože Marketz in s tem nasledil dolgoletnega župnika Ludvika Janka. S kratko prekinitvijo – v tem času ga je kot župnik nadomeščal mag. Slavko Thaler – je do 1. septembra letos z zanosom opravljal dušnopastirsko delo. Z dobrimi idejami in iniciativami je bil uspešen tudi pri mnogih rečeh, ki so presegale njegov ožji delokrog. Vidni sledovi njegovih prizadevanj so zunanja in notranja obnovitev farne cerkve na Radišah, širitev pokopališča in spodbude za kulturno in izboraževalno delo tega kraja. Prizadeval se je predvsem tudi za zbliževanje krajanov različnih gledanj in prepričanj. Z doslednim prizadevanjem si je pridobil ugled in spoštovanje, bil je priljubljen pri vseh. Celo iz drugih far so prihajali ljudje k njemu in ga prosili za spremstvo ob izjemnih življenjskih dogodkih. Radišanke in Radišane je zato precej prizadela vest o župnikovi odločitvi, da se želi preusmeriti glede svojega dušnopastirskega delovanja, kar je pomenilo, da zapušča faro. Poleg številnih služb in obveznosti v krški škofiji je msgr. dr. Jože Marketz predviden, da prevzame koroško Caritas. Za zaključek svojega delovanja na Radišah Jože Mar ketz ni želel kakih poslovilnih ceremonij. Ožje sodelavke in sodelavce pa je povabil 31. avgusta na Višarje. Ob tej priložnosti je tudi predstavil in uvedel svojega naslednika, novega župnika mag. Marjana Plohla. V zahvalnem bogoslužju v Marijini romarski cerkvi so se spomnili let skupnega delovanja, ki so obogatila župnika samega kot njegove sotrudnike. Po maši, ki jo je daroval na gori (tudi začetek svojega delovanja na Radišah je obeležil Jože Marketz z mašo na gori – takrat na Obirju), je povabil še na skupno kosilo v gostišču. Hvaležnost bo zaznamovala spomin na vnetega in razumevajočega dušnega pastirja!
Mit 31. August verließ Pfarrer Msgr. Dr. Josef Marketz die Pfarre Radsberg. Durch seine Art, auf Menschen – gläubige und weniger gläubige – zuzugehen, war er bei den Einheimischen beliebt und geachtet. Die Entscheidung, sich in der priesterlichen Tätigkeit neu zu orientieren, rief bei zahlreichen Pfarrangehörigen Wehmut hervor, mitunter sogar eine Enttäuschung. Der Wunsch des scheidenden Pfarrers war – ohne Sentimentalität zu verbreiten oder zuzulassen, gemeinsam mit den Pfarrangehörigen in Dankbarkeit auf das Geschenk der gemeinsamen Jahre zurückzublicken und mit Zuversicht nach vorne zu sehen. Dr. Josef Marketz hat durch sein Wirken in der Pfarre Radsberg viele sichtbare Spuren hinterlassen, aber auch unsichtbare, nämlich die in den Menschen selbst, die oft genug ihre Not und auch ihr Glück mit dem Seelsorger teilen wollten. Eine besonders geschickte Hand zeigte er beim Zusammenführen der Dorfbewohner, deren Einstellungen, Ansichten und Haltungen sich stark unterschieden und Begegnungen lange Zeit unmöglich machten. Ein Aufzählen der vielen Bemühungen und Leistungen wäre eher müßig und unvollständig. Es bleibt den Radsbergern nichts übrig, als den scheidenden Pfarrer in Dankbarkeit und mit schönen Erinnerungen ziehen zu las sen. Für seinen neuen Wirkungskreis wünschen wir ihm viel Erfolg sowie Gesundheit und pesönliches Wohlergehen.
Župnik Marketz s sodelavci z Radiš, iz Medgorij in Podgrada.
18
december 2013
TO & ONO Dan starih Letno vabi radiška župnija priletnejše farane najprej k sv. maši, pri kateri se spomnijo posebno starejših ljudi, nato pa še na skupno kosilo v kulturnem domu. Pevsko so olepšali srečanje dne 9. junija Radiški fantje, Tomaž Ogris pa je ponovil slikovno prezentacijo »Nekoč v starih časih ...«. Am Tag für ältere Pfarrangehörige, wurde im Kulturhaus gemeinsames Mittagessen mit einem Kulturprogramm geboten.
Z orglicami po svetu Nuži Wieser se je udeležil skupno z ansamblom orglic mednarodnega festivala harmonik v estonskem mestu Pärn, kjer so nastopale skupine in posamezniki iz Poljske, Italije, Avstrije, Finske, Litve, Estonije, Norveške in Nemčije. Festival od 28. do 30. junija je bil tekmovalnega značaja. Na njem so nastopali skupinsko, Nuži pa je sodeloval tudi solistično. Das Mundharmonikaensemble Wörther see, dessen Mitglied auch der Vorsitzende des Slowenischen Kulturvereines Radsberg ist, nahm am Internationalen Wettbewerb in der Stadt Pärn in Estland teil. Nuži Wieser trat mit Mundharmonika und Gitarre auch als Solist auf.
Nastopi »Zotlarjev« Radiški »Zotlarji« na mnogih prireditvah doma in v drugih krajih dvigujejo s svojimi nastopi sloves domačega kraja. 3. avgusta so igrali na prazniku gasilcev v gostišču »Pri Lenčiji« na Bajtišah, 15. avgusta pa na zasebni zabavi, ki jo je pripravil dr. Roman Schellander pri p. d. Čevhu nad Babucnikovim grabnom. Tokrat so se ob godbi izkazali dodatno še kot dober pevski kvintet. Die Radsberger Musikanten »Zotlarji« leisten neben den zahlreichen Auftritten zu Hause, wo sie zu verschiedenen Anlässen spielen, auch für einen Kulturexport. Sie sind allseits beliebt und werden immer wieder zu Ver anstaltungen und Feierlichkeiten in anderen Orten eingeladen.
Spet uspešni Pri deželnem prvenstvu v kickboksu dne 5. oktobra 2013 v Spittalu ob Dravi so dosegli varovanci Milana Hriberniga dve zmagi in šest dodatnih mest na stopničkah. Prepričala sta predvsem brata Martin in Štefan Hribernik. Nase je opozoril tudi podmladek, zlasti Marco Lipusch, Jürgen Lechner in Manuel Riepan, uspešen pa je bil tudi Peter Zenkl. Bei den neuerlich in Spittal an der Drau abgehaltenen Kärntner Landesmeisterschaften im Kickboxen konnte der Karate- und Kickboxklub Ebenthal unter Trainer Milan Hribernig zwei Meistertitel und sechs Podestplätze in den Kategorien Point Fighting und Leichtkontakt erringen.
19
MGV Radsberg
Lovska maša
Nemški zbor MGV je slavil 80-letnico. Praznovanje in slavje je bilo 18. in 19. oktobra v večnamenski hiši v Dvorcu. Slavljencu so prišli pevsko čestitat različni zbori iz bližnje okolice. Ob tej priložnosti so počastili tudi Pepija Lesjak, p. d. Selišnika v Kozju, ki poje v zboru že petdeset let. Der MGV Radsberg, ein bedeutender Kulturträger auf dem Radsberg, ist 80 Jahre alt. Zwei Tage feierten die Sänger mit Obmann Andreas Privasnig. Zu diesem Anlass stellte der Chor seine CD "Wahr im Leben" vor. Als Gratulanten fanden sich zahlreiche Persönlichkeiten und befreundete Gesangsvereine ein.
Anton Penz, ki je letos praznoval svojo 70-letnico, je vabil 27. oktobra k domači kapelici sv. Huberta, kjer je daroval župnik Marjan Plohl sv. mašo na čast zaščitnika lovcev. Pevsko in glasbeno so bogoslužje sooblikovali rogisti „Jagdhornbläsergruppe Weid mannsklang“ iz Grabštanja ter kvintet moškega pevskega zbora policije, ki ga vodi Tomi Lampichler. Sledilo je prijetno druženje; za jed in pijačo je bilo dobro poskrbljeno.
Nova knjiga Pred kratkim je izšla druga knjižna izdaja besedne ustvarjalke Inge Strauss, ki piše predvsem za otroke. Prezentacije v celovški Evropski hiši so se v lepem številu udeležili tudi prijatelji z Radiš. Inge Strauss aus Oberkreuth ist als Schrift stellerin recht produktiv. Am 24. Oktober wurde im Europahaus in Klagenfurt ihre (vorläufig) neueste Buchausgabe »Der kleine Mondkönig und andere Geschichten« vorgestellt.
Sreœi na sledi O »obličjih sreče« je govoril Radišankam in Radišanom dr. Christian Staudinger. Na duhovit in zabaven način je približal obiskovalcem večera, ki ga je priredila fara, poti do zadovoljstva in sreče, ki ljudem same po sebi niso neznane, a se jih vendar v odločilnih trenutkih ne spomnijo. Dem Glück auf der Spur war am 30. Oktober im Kulturhaus Christian Stromberger, der Rektor des Bischöflichen Bildungshauses St. Georgen. Der Vortrag des begnadeten Rhetorikes war tiefgreifend, jedoch keine fromme Meditation sondern voller Humor und Lebensnähe. Die Zuhörer wurden neuerlich daran erinnert, dass das Glück oft sehr nahe liegt; es wird nur versäumt, danach zu greifen.
Die traditionelle Hubertusmesse vor der Privatkapelle Penz war wieder einmal ein Ereignis, das zahlreiche Besucherinnen und Besucher anlockte. Einleitend wurden von Helga Lerchster besinnliche Gedanken vorgetragen. Der feierliche Gottesdienst wurde von der Jagdhornbläserguppe Weidmannsklang aus Grafenstein und vom Quintett des Klagenfurter Polizeichores würdig umrahmt.
20
december 2013
ÆALUJEMO Hanzi Thaler (1919 – 2013) Doživel je visoko starost. Upokojeni učitelj in vzgojitelj izvira iz Tončeve domačije na Radišah, kjer sta bili doma slovenska pesem in beseda, saj je bil njegov oče Alojzij Thaler, zborovodja in organist, dolga leta gonilna sila kulturnega življenja v fari. Tako kot v mladosti je Hanzi Thaler domala do konca svojih dni budno spremljal in sooblikoval življenjski in ustvarjalni utrip domačega kraja in v okolju, kjer se je naselil z družino. Bil je med rednimi obiskovalci prireditev Slovenskega prosvetnega društva na Radišah,
z veseljem je prihajal v radiško cerkev, ne le ob pogrebih temveč tudi ob praznikih in posebnih dogodkih farnega življenja. Z vnemo je bil organist v farni cerkvi Marija pomagaj v Žrelcu, kjer je vodil dolga leta tudi cerkveni zbor. Pogrebna svečanost v Žrelcu, ki jo je vodil župnik msgr. dr. Anton Granitzer, ni bila le turobno slovo marveč tudi izraz zahvale za prizadevanja pokojnega, ki jih je doprinašal za farno in krajevno skupnost. Radiški fantje so mu zapeli v slovo tudi slovenske pesmi, ki jih je pokojni tako ljubil. Vdovi in svojcem izrekamo prisrčno sožalje!
Am 12. Juli 2013 wurde in Ebenthal Johann Thaler, Lehrer und Erzieher in Ruhe, von vielen Trauergästen zur letzten Ruhe begleitet. Die von Pfarrer Msgr. Dr. Anton Granitzer würdig gestaltete Abschiedsfeier und der Gottesdienst brachten den Charakter und die Leistungen des Verstorbenen in Erinnerung. Neben dem Ebenthaler Kirchenchor verabschiedeten sich vom Verstorbenen mit slowenischen Liedern auch die Burschen vom Radsberg und erwiesen Anteilnahme und Dankbarkeit für seine Liebe und Treue zu den Wurzeln seiner Herkunft und für den regelmäßigen Besuch der Veranstaltungen des Slowenischen Kulturvereines. Wir wollen ihn in ehrender Erinnerung bewahren!
CˇAs v sliki
Koliko ljudi, ki so na sliki, še prepoznate?
21
Vamprat Vamprat pa Hana Hana pa
Vamprat pa Hana -‐ A je triǝba vsolǝ taķ uštreķu bǝt? Včasǝ se -‐ A je triǝba vsolǝ taķ uštreķu Včasǝ sebiv! riǝsǝn taķ štelaš, ķaķǝr bǝ šebǝt? v pubertetǝ štelaš, bǝ saj še vsama pubertetǝ biv! -‐ riǝsǝn Zaķaj taķ pa tu meneķaķǝr pravǝš, še mavǝ -‐ Zaķaj pa tu mene pravǝš, saj sama še mavǝ ķnisǝ pridnišǝ! pridnišǝ! -‐ ķnisǝ Sam sǝ reķu, da boš te hvalače pǝr hmajnǝ, pa -‐ Sam sǝ reķu, dapǝr bošfarǝ te hvalače hmajnǝ, pa pǝr društvǝ, pa anbart pǝr ķorat prastrašu pǝr društvǝ, pa pǝr anbart ķorat prastrašu – s tiǝm, da jǝm bošfarǝ resnicǝ povedu. – s tiǝm, da jǝm boš resnicǝ povedu. -‐ Dopadvǝ se mǝ bǝ žǝ, al bǝ se urajmuvǝ. Sǝm -‐ Dopadvǝ seda mǝsebǝlǝdi žǝ,taķ al bǝ se urajmuvǝ. Sǝm pǝrmerķu, bojijǝ, da se al sploh pǝrmerķu, da sebol lǝdi bojijǝ, da se aldosploh ķna pǝrķažijǝ, pataķ liǝtijǝ od anaha tǝ ķna pǝrķažijǝ, bol pa liǝtijǝ od anaha do tǝ drujiha, samǝ da ķna bǝ triǝba bvu ķej več drujiha, samǝ da ķna bǝ triǝba bvu ķej več popuvnat. popuvnat. -‐ Če maš srečǝ, tǝ ķtiǝrǝ miǝmǝhrade še roķǝ -‐ Če mašpole srečǝ, še roķǝ stisne, hatǝpaķtiǝrǝ žǝ nčimiǝmǝhrade več. stisne, pole ha pa žǝ nči več. -‐ Zravǝn pa zmiǝram pravijǝ, da morijǝ bǝt za -‐ Zravǝn zmiǝram pravijǝ, da morijǝ vse lǝdǝpa teķa. V resnicǝ pa žijijǝ, da sǝ bǝt lǝdǝzaza vse pa žijijǝ, da sǝ lǝdǝ za nje lǝdǝ teķa,teķa. naķ V oniresnicǝ za lǝdǝ. nje teķa, naķ oni za lǝdǝ. -‐ Mantlah se per ķači prireditvǝ taķ ķoj -‐ Mantlah ķačiķǝ prireditvǝ taķ ķoj pobarijǝ, se poper testam jǝh je ķtiǝrǝ pobarijǝ, po testam ķǝ jǝh je ķtiǝrǝ pofotografiru. -‐ pofotografiru. Tǝ se ti žǝ s čistǝ drujiha lasa. Al le morǝš, -‐ Tǝ semad ti žǝ ludǝ. s čistǝNa drujiha lasa. hreš ves, pole paAlšelev morǝš, tabernǝ. hreš mad ludǝ. Na ves, pole pa še v tabernǝ. -‐ Ti sama ciǝv cajt putlaš okuǝle, anbart sǝm, -‐ Ti sama ciǝv Tķaj cajt putlaš okuǝle, anbart sǝm, pole pa tota. da lǝdǝ obiraš! tota. Tķaj da lǝdǝ obiraš! -‐ pole Tihǝpa bodǝ! -‐ Tihǝ bodǝ! -‐ Ķaj hoč, v tabernǝ se še največ prapuvna, pa -‐ Ķaj hoč, v tabernǝ še največ prapuvna, čudnǝ vǝlķǝ zviǝš –sepomembnah pa menj pa čudnǝ vǝlķǝ zviǝš pomembnah reči.– pomembnah pa menj pomembnah reči. -‐ Mad pamatnimǝ lǝdmi se drhačǝ tudǝ naha kej -‐ Mad pamatnimǝ pamatniha rečǝ. lǝdmi se drhačǝ tudǝ naha kej pamatniha rečǝ. -‐ Pa mavǝ bǝcaja more tudǝ zmiǝram vmiǝs bǝt. -‐ Pa mavǝ bǝcaja še more tudǝ zmiǝram bǝt. Adǝn je anbart rimat začev; taķ jevmiǝs povedu: Adǝn je anbartsešenuǝč rimat taķ je povedu: Pǝr Andrejcǝ ǝnzačev; den ķadi, / se rehl žǝ Pǝr Andrejcǝ se nuǝč ǝn den ķadi, / se rehl pače, pa zec se smodi!- Tu je bvu smiǝha! žǝ pače, pa zec vam se smodi!je bvu -‐ Braz pijače pa tudǝTu ķna padesmiǝha! vǝlķǝ v -‐ Braz pijače vam pa tudǝ ķna pade vǝlķǝ v hvavǝ. hvavǝ.
-‐ Tu peč cuǝ šlišǝ. Včasǝ se še ķej uštniha -‐ Tu peč cuǝ šlišǝ. Včasǝ se še ķej uštniha narajma. narajma. -‐ Ķaj pa bǝ mohvǝ bǝt tu tačiha?Še mǝne povej! -‐ Ķaj pa bǝ mohvǝ bǝt tu tačiha?Še mǝne povej! -‐ Sǝ šlǝ spet anǝ nǝdelǝ podejǝ uǝnǝ lumpǝ v -‐ Sǝ šlǝ spetBirt anǝjenǝdelǝ podejǝ uǝnǝdore lumpǝ v biv tabernǝ. testǝ den posebnǝ vole tabernǝ. Birtķni je testǝ – tu ja tudǝ vsolǝ.den posebnǝ dore vole biv ja tudǝ ķni čudǝm. vsolǝ. Ķduǝ pa rad vahta vsaķ -‐ –Setujomǝ ja ķna -‐ Se ķna čudǝm. Ķduǝ vahta denjomǝ taķejarentije?A je pole on pa za rad njaha dav?vsaķ taķe rentije?A je pole on za Prej njahapadav? -‐ den Ja, riesen. Taķ sǝ bǝlǝ hmetnǝ! je še -‐ Ja, riesen. Taķ sǝ bǝlǝ hmetnǝ! Prej pa je še baru, al bojǝ tobart pilǝ ķaķǝr lǝdǝ, bol ķaķǝr baru, al bojǝ tobart pilǝ ķaķǝr lǝdǝ, bol ķaķǝr žǝvina. žǝvina. -‐ Sǝ hvišnǝ reķlǝ, da taķ ķǝ pa žǝvina. Te ķrave -‐ Sǝ hvišnǝ ķnemijǝ reķlǝ, dadovol! taķ ķǝ pa žǝvina. Te ķrave ja nǝķolǝ ja nǝķolǝ ķnemijǝ dovol! -‐ Riǝsen, taķ je bvu. Je pa pǝrnesu jǝm vsačomǝ -‐ Riǝsen, taķvina. je bvu. Je pa pǝrnesu jǝm vsačomǝ an firtǝlc an firtǝlc vina. -‐ Sǝ ha hvišnǝ ķoj ķar požlapalǝ. -‐ Sǝ ha hvišnǝ ķoj ķar požlapalǝ. -‐ Pole sǝ hotlǝ še več imet. Pa nči dav jǝm več. -‐-‐ Pole hotlǝ šeAveč Pa nčibiv? dav jǝm več. Zaķajsǝpa naķ? je imet. cveč ķluǝh -‐-‐ Zaķaj pa da naķ? A žajǝ je cveč ķluǝh biv? Je reķu, je za žǝ dovol. Več ķǝ pa za -‐ Je reķu, da je za žajǝ žǝ dovol. Več ķǝ pa za žajǝ žvad nķolǝ ķna pije. žajǝ žvad nķolǝ ķna pije. -‐ Testǝ den sǝ se hvišnǝ ķoj ķmavǝ duǝmǝ -‐ Testǝ den sǝ se hvišnǝ ķoj ķmavǝ duǝmǝ spravǝlǝ. spravǝlǝ. -‐ Sǝm jaz tudǝ šov. Je hlih taķ cajt biv, da sǝm -‐ Sǝm šov.jǝtǝ Je hlih cajt biv,hledat. da sǝm reķu,jaz datudǝ morǝm mavǝtaķ pod ķožǝ reķu, da morǝm jǝtǝ mavǝ pod ķožǝ hledat. -‐ Ķej tačiha se pa ķna zhodi prov velķǝ bartǝ, da -‐ Ķej se pa ķna zhodi prov velķǝ bartǝ, da taķ tačiha furt s taberne hreš. furt s sǝm taberne hreš. trem mavarjam cuǝ -‐ taķ Uǝnbart v tabernǝ -‐ Uǝnbart sǝm v tabernǝ trem mavarjam cuǝ buǝlǝ zna pošušu. Sǝ se spaķarjilǝ, ķtiǝrǝ pošušu. mavat. Sǝ se spaķarjilǝ, ķtiǝrǝ buǝlǝ zna mavat. -‐ A se ti tudǝ žǝ taķ hvalijǝ, ķaķǝr pa jahrǝ pa -‐ A se ti tudǝ žǝ taķ hvalijǝ, ķaķǝr pa jahrǝ pa ribǝčǝ? ribǝčǝ? -‐ Tu ķna viǝm, smiǝšnǝ je hlih taķ bvu. -‐-‐ Tu viǝm, je hlih taķ bvu. Ķajķna pa je bvu smiǝšnǝ taķ posebniha? -‐ Ķaj pa je bvu taķ posebniha? -‐ Tǝ pǝrvǝ je reķu, da vse taķ namava, ķaķǝr je v -‐ Tǝ pǝrvǝ Anbart je reķu,jedaanvse taķ namava, resnicǝ. ķamǝn namavu.ķaķǝr Pole je je v resnicǝ. an ķamǝn namavu. poduǝbaAnbart v vodǝ je padva, je pa ķo spuǝd Pole šva. je vodǝriǝč! padva, je pa ķo spuǝd šva. -‐ poduǝba Tu ja ķnivtaķa -‐ Tu ja ķni taķa riǝč! -‐ Tǝ drujǝ je še buǝlǝ biv: Sniǝh pa led je -‐ Tǝ drujǝ jezuǝ še lopǝ. buǝlǝ biv: Sniǝh pa led je namavu, namavu, zuǝ lopǝ. -‐ Pole sǝ hvišnǝ mraz čutu, al sǝ bol blizǝ pǝršu. -‐-‐ Pole hvišnǝ mraz čutu, sǝ boljeblizǝ pǝršu. Hlih sǝ s tiǝm se je hvalu. Tǝaltrečjǝ pa aniha -‐ Hlih s tiǝm se je hvalu. Tǝ trečjǝ je pa aniha stariha dedija namavu. dedija namavu. -‐ stariha Ķaj pa je na tomǝ posebniha bvu? -‐ Ķaj pa je na tomǝ posebniha bvu? -‐ Taķ zaķej je trofu, da je možaķarjǝ še na -‐ Taķ zaķejbrada je trofu, da je možaķarjǝ še je namohu poduǝbǝ rastuva. Vsaķ den ha poduǝbǝ obrǝt! brada rastuva. Vsaķ den ha je mohu obrǝt!
22
december 2013
Cˇestitamo
Oče Tomi Lampichler in mati Kathrin Lattacher se veselita sinčka, ki sta mu dala ime Leon Thomas. Mladi družini želimo mnogo veselja v skupnem življenju. Thomas Lampichler und Kathrin Lattacher verbindet nunmehr auch noch der Sohn Leon Thomas, der am 06. Juni 2013 geboren wurde. Der jungen Familie wünschen wir ge meinsames Glück, dem jungen Erd enbürger ein langes, erfülltes Leben.
Tamara, Hansjörg Petrik in sin Janis se veselijo novega družinskega člana: 26. junija 2013 je v Beljaku privekal na svet še sinček Jona. Želimo mu zdravo, srečno in dolgo življenje! Die Familie von Tamara und Hans jörg Petrik bekam Zuwachs mit der Geburt des zweiten Sohnes Jona. Allen zusammen alles Gute!
Radiše in Sele, oba kraja sta bila 27. julija 2013 prizorišče vesele ohceti. Večno zvesto bo sta si obljubila Sven Schiemann in Klavdija, roj. Ogris. Civilno in cerkveno poroko sta sklenila v Selah, nevestinem domačem kraju. Zakonsko zvezo je blagoslovil tedaj še radiški župnik dr. Jože Marketz. Na slovesnost je bilo vabljenih veliko število sorodnikov in prijateljev, tako da je bil to mogočen družbeni dogodek tako v Selah kot tudi na Radišah. Vesela svatba, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, je bila v kulturnem domu na Radišah. Ni trajalo dolgo, pa sta postala nevesta in ženin tudi mati in oče. 15. septembra je v Celovcu privekal na svet še mali Simon. Mladi družini, ki se bo kmalu vselila v novi dom v Verovcah, želimo obilo skupne sreče, veselja, predvsem pa zdravja. Kdor pozna Svena in Klavdijo, ve, da ne živita le zase temveč tudi za druge. Zato sta povsod priljubljena in mnogi se veselijo obogatitve, ki jo prinašata v radiško skupnost.
Bettina Kuß in Rudi Lampichler sta dobila naraščaj dne 21. junija 2013. Rodil se jima je sinček Marcel, ki bo v bodoče gotovo zlati sonček v družini. Zuwachs in der Familie bekamen am 21. Juni 2013 um 20:26 Uhr Bettina Kuß und Rudi Lampichler mit der Geburt des Sohnes Marcel. Allen zusammen viel Glück, Gesundheit und Freude!
Der 27. Juli 2013 war ein Festtag für Radsberg und Zell-Pfarre. Der Filialleiter der Posojilnica Bank in Klagenfurt Sven Schiemann und seine Claudia geb. Ogris, Kindergartenerzieherin, versprachen einander die ewige Treue. Die standesamtliche und anschließend die kirchliche Trauung in Zell wurde bei der Hochzeitsfeier im Kulturhaus Radsberg gefeiert. Es dauerte nicht lange, da wurde mit der Geburt des kleinen Simon die Familie vollständig. Bald wird sie ins neue Heim in Werouzach einziehen. Der jungen Familie wünschen wir gemeinsames Glück, jedem Einzelnen von ihnen ein gesundes, glückliches und langes Leben!
23
Zeleni gaj je lovčev raj! Na lov, tja vleče me srce, v zeleni gozd in strme gore, tam se lepota narave uživa raduje se duša, v sreči prebiva. Tomaž & Verena Ogris sta se vzela. Poroka je bila 6. julija 2013 v celovški mestni hiši, svatba pa v hotelu Seepark. Zakoncema in hčerkici Maji želimo mnogo skupne sreče! Thomas und MMag. Verena Ogris, geb. Unterweger trauten sich. Der bereits begonnene gemeinsame Weg wurde mit der Eheschließung besiegelt, was anschließend im Hotel Seepark gebührend gefeiert wurde.
Christina Ogris in Egon Gritsch iz Tuc se veselita sinčka Simona, ki se je rodil 31. oktobra 2013. V prenov ljenem domu bo sedaj živo in veselo. Da bi bila mladi družini sreča mila! Christina Ogris und Egon Gritsch verbindet zusätzlich zur innigen Beziehung der kleine Simon als Erster der nachkommenden Generation. Dem jungen Erdenbürger und seinen Eltern wünschen wir ein gesundes und glückliches Leben!
Naraščaj so dobili tudi pri Pridovniku v Verovcah. Čestitamo!
Mag. Christian Woschitz, doma iz Rut, in dr. mag. Christine Schuller veže sedaj še sin Kilian, ki se je rodil 20. septembra 2013 v Celovcu. Mlademu zemljanu želimo vse dobro, staršema pa mnogo veselja! Mag. Christian Woschitz und Dr. Mag. Christine Schuller sind stolze Eltern des kleinen Kilian, der am 20. September das Licht der Welt erblickte. Dem jungen Erdenbürger möge ein langes, glückliches Leben beschieden sein, dem sympathischen Paar wünschen wir ein harmonisches Familienleben!
»Korotan award« za Tomaža. Mladi podjetnik Tomaž Ogris je dobil 7. novembra za uspešen »start up« svoje firme MAJORTOM nagrado »Korotan award«, ki jo odslej pode ljuje Slovenska gospodarska zveza v Celovcu. Čestitamo in mnogo nadalj njih uspehov pri podjetniškem delu!
Annemarie Woschitz, p. d. Bezov nica v Rutah je pred nedavnim srečala Abrahama. Žal smo to prezrli. Vse najboljše k 50-letnici!
Dober pogled je pravo veselje, jaga uresničuje skrite mi želje, srne na jasi, gamsi, planine, čas v naravi prehitro mine. Ko zadnji lov potekel mi bo, od stvarstva treba bo vzeti slovo. Lovec se bo preselil tedaj v večnost, novi dom mu bo raj.
Jan Schiemann
24
december 2013
NOVOLETNO PETJE Neujahrssingen
sobota samstag
18.1. lt es spie igra/ el
mb AnsA
PegAz
38.
2014
28. 12. 2013: Kozje, Dvorec in Zgornje Rute Kossiach, Schwarz und Oberkreuth 29. 12. 2013: Verovce, Tuce in Lipica Werouzach, Tutzach und Lipizach 30. 12. 2013: Spodnje Rute in Radiše Unterkreuth und Radsberg
20:00 Kulturni dom radiše Kulturhaus radsberg
Radiški PLES RadSbERgER baLL
Bralcem in bralkam glasila NAŠA VAS želimo vesele božične praznike ter mnogo sreče, zdravja in uspehov v letu 2014! Den Lesern und Leserinnen von NAŠA VAS / UNSER DORF wünschen wir eine frohe Weihnacht sowie alles Gute im Jahr 2014!