Page 1

NAJLEPŠI OBRAZI ILUSTRACIJ ZA OTROKE Predbralna značka Veronikin zaklad Predstavitev kakovostnih ilustratorjev za otroke

KAMILA VOLČ ANŠE K:J ANKO IN ME TKA

“Slikanica je otrokov prvi sprehod po galeriji.” Kveta Pacovska


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

2

Uvod V otroški literaturi je ilustracija lahko dodaten, včasih enakovreden, mnogokrat pa prevladujoč del knjiţne celote. V predbralnem obdobju je njena vloga še toliko večja. Pisane ilustracije med besedilom, oziroma packami od črnila ali mušjimi pikami (če si sposodimo izraz pri Kästnerjevem Malem moţu) so tisto, kar pritegne otroka, ki še ne zna brati. Zaradi ilustracij otrok seţe po knjigi, jo začne listati in si ogledovati slike, kar je tudi glavni namen tistega dela otroške literature, ki svojo namero izraţa ţe z imenom – slikanica. V tem segmentu ilustracija odigra svojo prvo vlogo: je enkratno motivacijsko sredstvo za to, da otrok pokaţe zanimanje za knjigo. Le iz zgodnjega zanimanja za knjigo se lahko razvije bralna kultura, tisto bogastvo, nad katerega zamiranjem različne stroke, ki se ukvarjajo z otrokom, zadnje čase bijejo plat zvona.

Otrok si ogleduje ilustracije, jih primerja med seboj, če vsebine ne pozna, poskuša iz zaporedja slik izluščiti, za kaj gre, ugotavlja, da se na nekaterih ilustracijah pojavljajo isti liki, da se tu in tam pojavlja tudi enako ali vsaj zelo podobno okolje, da se določeni elementi spreminjajo, razvijajo in tako dalje. Otrok ilustracije podrobno preučuje, se potaplja v njih in odkriva skrite, komaj opazne podrobnosti. Ob tem uţiva in se uči. V tem delu ilustracija opravlja drugo vlogo: svojo kognitivno funkcijo. Otroku pomaga pri spoznavanju sveta, s čimer zadovoljuje svojo izvorno poslanstvo. Beseda ilustracija izhaja iz latinske besede illustrare, kar pomeni osvetliti,


3

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Slovar slovenskega knjiţnega jezika pa izraz razlaga kot risbo ali sliko, ki pojasnjuje, krasi tiskano besedilo in kot nekaj, kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega. Dobra slikanica ponudi oporo otrokovi prirojeni in še ne obremenjeni domišljiji, obenem pa otrok ob ogledu ilustracij srka vzdušje, ki ga premorejo dobra likovna dela, tako umetnine kot ilustracije. Premišljena, subtilna uporaba likovnih elementov deluje na otroka čustveno. Načini upodobitve, risba, barve, kompozicije, ritmi, ravnovesja in sorazmerja, odnosi med svetlim in temnim so tisto, zaradi česar postane svet ilustracij vesel, srečen, zabaven ali pa ţalosten, mračen in grozljiv. Preko svoje likovno formalne govorice odigra kakovostna ilustracija svojo tretjo – emotivno vlogo. Ob motivacijski in kognitivni poskrbi tudi za afektivno plat otrokovega razvoja ali krajše: ilustracije sooblikujejo naše otroke celostno, zato jim v slehernem trenutku omogočajmo stik z njimi. Slovenska ilustracija je za nameček tako bogata in raznolika ter kakovostna, da imamo moţnosti za to nešteto.

Dr. Tomaţ Zupančič, docent za specialno didaktiko, področje likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

4

Pomen ilustracije in učenje vizualnega jezika Otrokov prvi stik s knjigo je prek ilustracije, ki igra pomembno vlogo v razvoju otrokovih predstav. Ilustracija temeljno oblikuje otrokovo kulturno zavest, saj si otrok marsikatero pravljico zapomni prav po ilustracijah. Besede zazvenijo drugače, ko jih ilustrator spremeni v črto in barvo, ki zaradi vizualne privlačnosti potegneta bralca med zapisane zgodbe. Ilustracija tako povezuje dve vlogi, radovedne mlade bralce, uvaja v svet likovnih predstav, obenem pa jih seznanja z literarnimi deli. Ilustracije niso le likovna oprema besedil, saj bralcu preko vizualnega prenašajo informacije o zgodbi in njenem prizorišču ter vzbujajo dodatne občutke. Ilustracijo vsak posameznik vidi drugače, na sebi lasten način in s svojimi občutki.

Ilustracija je zvrst likovne umetnosti, za katero so pomembni naslednji likovni elementi: linija, barva, svetloba in sence, oblike struktura ter kompozicija. Različni oblikovni pristop pri nastanku ilustracij narekujejo po eni strani besedilo, po drugi pa različno likovno izraţanja posameznih ilustratorjev. Kakovostna ilustracija je lahko zelo enostavna ali pa zapletena, risarska ali slikarska, realistična ali abstraktno obarvana. Dobra ilustracija ne posnema otroške risbe, temveč ilustrator z zrelim likovnim znanjem otrokom posreduje svoje likovne rešitve. Dobra ilustracija vsebuje ravnovesje med privlačnostjo za otroka in likovnim preseţkom, ki ga predstavlja ilustratorjev umetniški izraz.


5

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Med novejšimi ilustracijami so vidni številni raznoliki pristopi k vizualizaciji besedila, zelo poenostavljeno, tako lahko ločimo: risarske ilustracije (npr. Kostja Gatnik, Marjan Manček, Boţo Kos, Kamila Volčanšek), pravljičarske ilustracije (npr. Jelka Reichman, Marjanca Jemec Boţič, Anica Gošnik Godec, Jalka Godec Sshmid), duhovite ilustracije (npr. Maša Kozjek, Zvonko Čoh, Marjan Manček) in slikarske ilustracije (Marlenka Stupica, Suzana Bricelj, Alenka Sottler, Ana Razpotnik Donati, Peter Škerl). Tako ilustracije lahko razvrstimo po glavnih značilnostih, seveda pa so moţna prehaja med eno in drugo obliko in tako so lahko zelo pravljične ilustracije tudi duhovite in obratno…vsak ilustrator prinaša svojo vizijo zgodbe na čisto njemu soj način. Vloga ilustratorja je izjemno pomembna, saj je njegova interpretacija prvi vzorec, kako je mogoče besedilo doţiveti vizualno. Med knjigami, kjer se je slikarstvo posebej izrazilo, je prav gotovo velika slikanica.

Svetovno znana in priznana ilustratorka Kveta Pacovska meni, da je slikanica prvi otrokov sprehod po galeriji. Ilustracija pa je navadno eno prvih likovnih del, s katerimi je otrok v stiku ţe od najzgodnejšega, predbralnega obdobja. Otroška slikanica kot celota predstavlja vrhunsko umetniško delo, kjer se srečujeta literarnost in likovnost.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

6

V otroku obenem prebujamo in oblikujemo literarni in likovni čut. Tako kot beremo literarno zgodbo, »beremo« tudi likovno zgodbo. Odrasli se moramo zavedati pomena in potrebe, da imajo otroci na razpolago slikanice, in da si jih lahko ogledujejo tako dolgo, kot si sami ţelijo. Saj je v eni sami slikanici toliko ilustracij kot na manjši likovni razstavi. Otrok potrebuje kar nekaj časa, da to vidi in podoţivi. Odrasli bi morali znati prepoznati različne likovne vzorce v ilustracijah v otroških knjigah. Prepoznavanje teh elementov nam namreč omogoča, da zavestno razberemo iz ilustracije prikazane likovne zgodbe in to potem ustrezno prenesemo v pripovedovanje oz. branje. Kvalitetna ilustracija je vezana na besedilo, hkrati pa upošteva starost otroka, ki mu je ilustracija namenjena, otroci z njeno pomočjo laţje in bolj poglobljeno razumejo besedilo. Kvalitetne knjige za predšolskega otroka prispevajo k spodbujanju branja, hkrati pa budijo otrokovo zanimanje za njegovo lastno likovno ustvarjalnost. Ob ilustracijah se otrok nauči, da je mogoče narediti vedno nove kombinacije med stvarmi, ki jih pozna in med tistimi, ki so zanj nove. V ilustracijah se prepletajo elementi iz vsakdanjega ţivljenja z elementi iz sanj in domišljije. Pravljično-fantastični svet se povezuje z otrokovim realnim svetom. Zato so tudi klasične slikanice, ki upoštevajo osnovne značilnosti likovne govorice, primerne za najmlajše otroke.


7

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Ilustracija naj bi bralce nagovorila tako, da nadgradi in dopolni besedilo. Besedilo je lahko resno, ilustracije pa pridajo šegave poudarke, besedilo je lahko skromno, ilustracije pa mu dodajo bogastvo fantazijskega sveta. Nič ni narobe, če se ilustracija obrača tako na otroka kot na odraslega in mi slednjemu ponuja plasti, ki jih otrok ne more razumeti, ga pa nikakor ne motijo, odrasli pa pri branju slikanice še dodatno uţiva. Tudi zato, ker ţivimo v svetu, kjer vizualna sporočila vse bolj prevladujejo, postaja razumevanje vizualnega ter ločevanje kakovostnega in povprečnega vedno večja nuja za sodobnega človeka. Ilustracija je ţe vrsto let pomembno področje likovne umetnosti, saj vsebuje prve predstave o svetu, v katerega je sleherni od nas nekoč vstopil. Z različnimi raziskavami so namreč potrdili, da dobra ilustracija prinese več prodanih izvodov kakor napisana vsebina. Slovenska knjiţna ilustracija ima bogato tradicijo, ki sega ţe v 19. stoletje in je enega svojih vrhov doţivela v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja s slikanicami pravljic. Tudi danes je slovenska ilustracija kakovostna in raznolika, mnogi naši ilustratorji se ponašajo tako z domačimi kot uglednimi mednarodnimi nagradami. Izposojajte si knjige kvalitetnih slovenskih ilustratorjev: Marlenke Stupice, Marije Lucije Stupice, Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Boţič, Lile Prap, Jelke Reichman, Maše Kozjek, Mojce Osojnik, Petra Škerla, Gorazda Vahna, Zvonka Čoha, Suzane Bricelj, Alenke Sottler...


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

8

Prva otrokova knjiga – slikanica pomeni vrata v otrokovo ţivljenje. In zato je pomembno, kakšno knjigo mu ponudimo. Pomembno je, da so prve podobe, ki jih posredujemo otroku, kakovostne, raznovrstne in zanj spodbudne. Saj otrok dojema svet z gledanjem, še preden se lahko sporazumeva z besedami. Ponudimo mu slikanice, pri katerih si lahko otrok resnično buri svojo domišljijo in ustvarjalnost, razvija svojo doţivljajsko naravnanost in si na ta način postopoma tudi razvije estetski čut. Skozi ustrezno likovno vzgojo otrok pridobi razumevanje likovnega jezika. Ob kritičnem gledanju likovnih del si pridobi občutek za lepoto in kvaliteto. Odrasli naj bi otrokom ponudili vso paleto dobrih likovnih doseţkov ne glede na svoj osebni likovni okus in na trenutne trende. Pri ogledovanju ilustracij uvajamo otroke v doţivljanje samega besedila in jih s postavljanjem primernih vprašanju spodbujajmo k temu, da otroci s svojimi besedami povzemajo dogajanje samo. Seveda lahko otroke spodbudimo, da s pomočjo svoje domišljije nadaljujejo in nadgradijo zgodbo. V ta namen so še posebej priporočljive slikanice brez besedila (npr. Zgodba o sidru, Maruška Potepuška).


9

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Kriterij za izbor ilustratorjev so Levstikove nagrade in objava v albumu slovenskih ilustratorjev ter ostale nagrade za ilustracijo. Katere nagrade za ilustracijo podeljujejo v Sloveniji? Zaloţba MK je ţe leta 1949 podelila prvo nagrado za ilustracijo – poimenovala jo je po Franu Levstiku – in s tem v veliki meri spodbudila ponovni razcvet nekoč tudi na Slovenskem zelo ugledne knjiţne ilustracije. V okviru slovenskega bienala ilustracije, ki poteka vsaki dve leti v Cankarjevem domu v Ljubljani, podeljujejo nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja.

Kje si lahko ogledamo razstavljene ilustracije? Ogled originalnih ilustracij je pri nas moţen:   

v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, v galeriji Sončnica Zaloţbe MK, v Cankarjevem domu v Ljubljani / slovenski bienale ilustracije vsake dve leti.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

10

Izbor ilustratorjev Suzi Bricelj

Suzi Bricelj se je rodila l. 1971 v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. »Brez otroka v sebi sploh ne bi mogla delati za otroke. Kadar ustvarjam slikanico, je nikoli ne delam samo za otroke.« Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugimi dve študenstki Prešernovi nagradi in nagrado Zlata ptica (za slikanico Martin Krpan z Vrha) ter plaketo Hinka Smrekarja. Bricljeva se ukvarja predvsem z ilustriranjem knjig in časopisov, oblikovanjem plakatov in izdelovanjem celostnih podob. Njene ilustracije se redno pojavljajo v revijah PIL, Ciciban in Cicido. Nekaj študijskih mesecev je prebila v Bratislavi, dve leti pa v Parizu.


11

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Mojca Cerjak

Rojena l. 1959. S svojimi poetičnimi podobami je blizu tako otrokom kot odraslim. Med drugim je upodobila nekaj pravljičnih besedil s klasičnimi liki, kot so na primer Zvezdica Zaspanka Franeta Miličinskega, Popravljalnica igrač Bine Štampe Ţmavc in Malikova Ţogica Nogica. Njene ilustracije dopolnjujejo ţe tako pravljični in domišljijsko brezmejni svet na nebu in zemlji. Za njeno delo so značilne pastelne barve, spran videz in dekliški toni zelene, roţnate, modre in vijolične barve.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

12

Zvonko Čoh

Rojen je bil l. 1956 v Celju. Zvonko Čoh je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral iz slikarstva. Ţe v času študija se je začel ukvarjati z ilustracijo in umetniškim animiranim filmom, danes kot svobodni umetnik ustvarja predvsem ilustracije za otroško literaturo ter animirane filme in tv spote. Najraje ilustrira s tempera barvicami. Za prvo silo jih ima nekaj spravljenih kar v prenosnem kovčku - enako kot imajo poslovni moţje s seboj prenosni računalnik. V zadnjem času je Zvonku povzročal največ preglavic in veselja hkrati Kekec, ker je ob njem preizkušal drugačne moţnosti ilustriranja. Like je risal po filmskih predlogah, za gorska ozadja je moral v hribe in si pomagati s slikami iz koledarja. Zvonko Čoh sodeluje z več slovenskimi zaloţbami, zaloţniki in revijami. Za Zaloţbo Mladinska knjiga je doslej izdelal opremo ali ilustracije za blizu 50 knjig, redno pa ţe vrsto let sodeluje tudi z revijama MKZ Cicido in Ciciban. Za svoje delo je Zvonko prejel ţe precej nagrad in priznanj (Zlato pero, Levstikova nagrada, Priznanje Hinka Smrekarja… )veliko tudi razstavlja. Ena najbolj imenitnih knjig je zagotovo Enci benci na kamenci, v kateri ilustracija obogati in razširi pomen posameznih verzov.


13

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Kostja Gatnik

Rodil se je l. 1945 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravil tudi slikarsko specialko. Kot svobodni umetnik se ukvarja s slikarstvom, grafičnim oblikovanjem in ilustracijo. V njegov umetniški opus sodijo številne pravljice, mladinske knjige in učbeniki, stripi, ovitki za plošče, fotografije, scenografije, risanke, kolaţi. Umetniški pristop Kostje Gatnika odlikujeta predvsem inovativnost pri iskanju tem ter igriva duhovitost pri njihovi obdelavi. Ves čas pa ga vodi ustvarjalna sila pristne otroške radovednosti. Kot ilustrator se je podpisal pod številne slikanice. Tako je denimo likovno podobo dal junakom slikanice Jure Kvak kvak Saše Vegri in ustvaril škrata Gala. In kako se loteva knjiţne ilustracije? "Berem tekst, si vrtim svoj film in narišem najbolj zanimive prizore," pravi Gatnik. Naredil ilustracije tudi za knjigo Veronika u Malega gradu, ki jo je izdala naša knjiţnica. V času vedno večje uporabe računalniških orodij na področju likovne umetnosti se za prihodnost ročno izdelane ilustracije ne boji. Sam meni, da je s pojavom novih orodij likovna umetnost vedno le pridobivala. Svoj bogati ustvarjalni opus je predstavil na dvajsetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Nagrajen je bil za delo na področju slikarstva, stripa, ilustracije, grafičnega oblikovanja ter prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Ţivi in ustvarja v Ljubljani.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

14

Jelka Godec Schmidt

Rojena 1. 958. Jelka Godec Schmidt se je rodila v umetniški druţini. Ţe v mladosti je pogosto opazovala mamo, Ančko Gošnik Godec, kako riše, in jo poskušala posnemati. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ilustrirala je sprva za mladinsko revijo Pil, nato pa za otroško revijo Ciciban. Prva knjiga, ki jo je opremila z ilustracijami, je bila Marjanka Vseznanka pisateljice Branke Jurca. Do danes je likovno opremila ţe veliko število knjig, ustvarja pa doma, kjer ima opremljen atelje, ki si ga je delila tudi z moţem Matjaţem Schmidtom, ki je bil prav tako ilustrator. Poleg ilustriranja se je Jelka Godec Schmidt posvetila tudi pisanju. Napisala je tri otroške knjige. »Vedno sem rada brala in risala. Mama, ki je tudi ilustratorka (Ančka Gošnik Godec), me je vedno vzpodbujala k temu, pa tudi pogoje sem imela dobre; vedno dovolj barv in papirja, na kupe otroških knjig in še pomoč.« »Kakšne bodo ilustracije je odvisno od tega, kako velika mora biti knjiga, kako velike morajo biti risbe ali slike in seveda od besedila. Nekatera so mi bolj, druga manj všeč. Včasih me kakšna zgodba ali pesem navduši, a jo je teţko opisati s sliko, drugič je ravno obratno. Če dobro premislim, mi je pri mojem poklicu všeč prav to! Vsaka stvar, ki se je lotim, je drugačna od prejšnje, za vsako izumljam drugo tehniko, preizkušam papir in brskam po kupih knjig za dodatne informacije. Lahko rečem, da je moj poklic tudi moj hobi.«


15

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Ančka Gošnik Godec

Rojena l. 1927 v Celju. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost. V tem času je začela ilustrirati za reviji Ciciban, Pionir ter za časopis Pionirski list, sedanji PIL in kasneje za Kurirčka (ki ga danes imenujemo Kekec). Kmalu so sledile prve knjiţne ilustracije. Njene najbolj znane ilustracije so v knjigi Muca Copatarica in knjigi sodobnih pravljic Za Lahko noč avtorice Ele Peroci. Ilustrirala je tudi slovenske ljudske pravljice: Zlata ptica, O treh grahih, Pastirček, Tri botre lisičice. Mnoge izmed knjig z njenimi ilustracijami so prevedene v tuje jezike: v francoščino, nemščino, italijanščino, madţarščino, češčino, slovaščino, makedonščino in celo v esperanto. Iz svoje bogate zbirke ilustracij je pripravila nad trideset razstav doma in v tujini in bila za svoje delo večkrat nagrajena. Med pomembnejše nagrade šteje Levstikovi nagradi iz let 1960 in 1964, tri mednarodne nagrade Zlato pero v Beogradu, Smrekarjevo nagrado za ţivljenjsko delo leta 1997, Levstikovo nagrado za ţivljenjsko delo leta 2001 ter mednarodno priznanje IBBY leta 2002. Precejšen del mladosti je Ančka preţivela v hribih, kjer so bile njene tete so bile oskrbnice planinskih koč. Njena ljubezen do gora je še zdaj ţiva - marsikatera Ančkina ilustracija je nastala v hišici ob Bohinjskem jezeru, kjer najraje ustvarja, v bliţini gora in jezera, v tišini noči. Še posebej so ji ljube ljudske pravljice, slovenske in tuje, ki jih je izbrala in uredila urednica Kristina Brenkova in so izšle v knjigah Mamka Bršljanka in še v mnogih drugih.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

16

Marjanca Jemec Boţič

Rodila se je l. 1928. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost. Njena prva knjiga je bila Franca izpod klanca Kajetana Koviča. Vedno so ji bile bolj pri srcu zgodbe, ki domišljiji in njenemu čopiču puščajo prosto pot. Marjanca likom iz zgodb doda nekaj novega, duhovitega, kar v besedilu nemara niti ni bilo zapisano. Take, ki imajo napeto vsebino. Marjanca likom iz zgodb doda nekaj novega, duhovitega, kar v besedilu nemara niti ni bilo zapisano. Na mizici, kjer riše, je škatlica oljnih barvnih pastelov in škatlica z akvarelnimi barvami. S temi najraje dela. Najprej si sliko skicira. Ne zna prav določiti, koliko časa porabi za eno sliko, kajti slika ali lik iz slikanice najprej nastaja v njeni glavi; od tu do končnega izdelka lahko mine tudi nekaj mesecev. »Najbolj blizu so mi vesele zgodbe. Rada imam razigranost, optimistično vzdušje, veselje. Rada rišem otroke in ţivali v gibanju. Vsaka ţival ima svoj značaj, tako kot otrok. Tudi ko berem besedila, v katerih nastopajo, jih dojemam tako. Otroci in ţivali so polne ţivljenja. Zato so mi tudi všeč ţive barve – rdeče, oranţne.«


17

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Ilustratorka je sodelovala na mnogih skupinskih razstavah, pohvali se lahko tudi z okrog dvajsetimi samostojnimi razstavami. Med nagradami je najbolj ponosna na Levstikovo nagrado za ţivljenjsko delo. Prejela je še Prix Japon za televizijsko ilustracijo Čarobna noč v prodajalni instrumentov, Kajuhovo in Levstikovo nagrado in priznanje za UNICEF-ovo voščilnico Otroci na vasi. Njena voščilnica, ki jo še danes lahko občudujete na spletnih straneh pošte Slovenije, je bila v tistem letu najbolje prodajana UNICEF-ova voščilnica, ne le pri nas, temveč na vsem svetu. Tudi Suhodolčanova knjiga Piko Dinozaver je doţivela svojevrsten rekord: natisnili so jo v več tujih jezikih, med drugimi tudi v ruščini in še mnogih jezikih, ki so jih govorili na območju nekdanje Sovjetske zveze.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

18

Boţo Kos

Rodil se je l. 1931 v Mariboru. Diplomiral je na Tehniški fakulteti, smer tehnična fizika. Dolga leta je bil zaposlen v Zaloţbi Mladinska knjiga kot glavni in odgovorni urednik revije Ciciban. Med njegove znamenite avtorske like sodijo otroški literarni junak Peter Nos (avtor besedil Primoţ Suhodolčan) ter stripovska junaka kavboj Pipec in Rdeča pesa. Ilustriral je okoli sto knjig za otroke in mladino, nekaj tudi za odrasle. Njegovo ilustratorsko delo izhaja iz karikature: ilustriral je Butalce, Mule in liščke, Bratovščino Sinjega galeba, Piko Nogavičko, Uhača in njegovo druščino, Dogodivščine vajenca Hlapiča, Ţivalsko olimpijado, Čudeţni pisalni strojček, Mali in veliki kapitan in Barabákos in kosi in še bi lahko naštevali. Ko se loti novega obraza, ga skicira do potankosti, nemalokrat poriše kupe papirja, preden je zadovoljen in začuti, da je obraz popolnoma prepoznaven med vsemi drugimi osebami četudi je risba videti preprosta. Nato se loti risanja in barvanja s tušem ali čopičem. Za stripovsko risbo si posebej obdela pero. Pobrusi ga z brusnim papirjem, da postane konica ravno pravšnja za njegove slike in besedilo. Boţo Kos je sodeloval pri veliki mnoţici izdaj slovenskih učbenikov za


19

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

matematiko, fiziko in slovenski jezik, v katerih je duhovito dopolnil besedila in jih tako iz dolgočasnih učbenikov spremenil v zabavno branje. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade: poleg nagrade Prešernovega sklada še dve Levstikovi in dve Tomšičevi nagradi in nagrado Aritas na trienalu slovenske satire. Večkrat tudi razstavlja; ilustracije ali pa karikature. Med študijem fizike, je Boţo Kos vsako jutro, preden je odšel na predavanja, oddal karikaturo za časopis Slovenski poročevalec in za Pavliho. Z risanjem se je med študijem preţivljal, saj ni imel štipendije. S temi karikaturami in z objavami v drugih časopisih si je v pol leta tudi prisluţil nov motor, kar je bilo v časih po vojni sila imenitno.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

20

Maša Kozjek

Rojena je bila l. 1974 v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost, oblikovalska smer. V času študija se je seznanila z računalniki. Sodelovala je pri nastanku elektronske slikanice o Mačku Muriju. Vse izdaje, kjer je ilustrirala Mačka Murija so nastale neposredno na računalniku: slikanica Mačji sejem, sestavljanka z Mačkom Murijem in abeceda. Prve ilustracije je objavila v reviji Ciciban. S to revijo še danes veliko sodeluje, najljubše delo do sedaj pa ji je slikanica Volk in sedem kozličkov. V začetku je uporabljala barvne tuše, danes največ dela z akrilom. Dela počasi. Za slikanico porabi vsaj pol leta. Pravi, da je ilustriranje stvar navdiha, da mora biti tudi pravo vreme in pravo razpoloţenje v zraku, da lahko nastane dobra ilustracija. Z mislimi se potopi v zgodbo, si jo naslika v glavi in nato skicira na papirju. Maša Kozjek ilustrira še berila in učbenike, sodeluje z oglaševalskimi agencijami in včasih po naročilu arhitektov riše podobe hiš. Za svoje delo je Maša Kozjek prejela kar nekaj nagrad: Zlato ptico za slikanici Mačji sejem ter Lestev in sirček. Slikanica z ilustracijami Zvonka Čoha Obuti Maček, ki jo je oblikovala, je na knjiţnem sejmu v Ljubljani prejela priznanje za najlepše oblikovano knjigo leta 2003.


21

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Marjan Manček

Rodil se je l. 1948 v Novem mestu. V osnovni šoli je imel najraje likovno vzgojo. Po poklicu je profesor angleščine in zgodovine. V gimnaziji je začel objavljati karikature in stripe za Pavliho. Med svoje najljubše like uvršča Pedenjpeda, junaka Grafenauerjevih pesmic, Mojco Pokrajculjo in Hribce. Hribce si lahko ogledate tudi v treh risanih filmih. Marjanov atelje je na podstrešju hiše v Selščku pri Cerknici. Riše predvsem z barvnimi tuši. Najbolj uţiva v likih, ki si jih sam izmisli, vendar lahko riše karkoli, če mu le uspe dogodek ali lik narisati duhovito. Pri tem upošteva poljudnoznanstven pristop - predmeti morajo biti taki kot v resnici, Marjan pa jim doda humornost in izvirnost. Vseeno mu je, ali riše za triletnike ali triinsedemdesetletnike, risba mora biti razumljiva enim in drugim. Za dela Kozlovska sodba v Višnji gori in za Mojco Pokrajculjo je bil tudi nagrajen, priznanja je prejemal tudi za karikature. Modri medvedek in Medvedek Brundo pa so slikanice za najmlajše, ki so izšle tudi v tujini. Te slikanice so nastale posebej za njegove tri otroke, ustvarjal jih je s svojim najstarejšim v naročju.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

22

Mojca Osojnik

Slikarka in ilustratorka Mojca Osojnik se je rodila l. 1970 v Kranju. Diplomirala in magistrirala je na ALU v Ljubljani. Mojca Osojnik je doslej ilustrirala šest knjig za otroke, tri med njimi pa je tudi napisala. »Zaljubila sem se v način nastajanja slikanice, kjer sem sama tudi avtorica besedila. Uţivam v tem, ko gnetem like, postavljam štorijo, ko se besedilo prepleta z vizualnim, ko se iz megle izluščijo posamezni prizori … Hkrati sem dve osebi, ki pripovedujeta isto zgodbo z različnimi sredstvi in se povrhu odlično razumeta in dopolnjujeta ter pogosto ustreţeta druga drugi na račun medija.« »Za svoje delo potrebujem predvsem veliko prostora. Veliko mizo. Še raje dve! Veliko prazno steno, kamor sproti pritrdim vse, kar naredim. Potrebujem kupe starih revij, barvnega papirja, več parov škarij, ker jih kar naprej izgubljam pod kupi izrezkov in papirjev, lonce in lonce lepila, čopiče, barve, barvice, voščenke … Pa še bi se kaj našlo. Potrebujem tudi dobro glasbo in lonec kave. Pa eno tablico čokolade na vogalu mize. Pa sončne dneve. Pa malce miru. In veliko časa.« Smrekarja, Ősterreichische Kinder- und Jugendbuch Illustrationspreis, častno priznanje BEIJ' 01, najlepša slovenska knjiga za otroke, Levstikova nagrada.


23

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Njene ilustracije tako najdemo v slikanich: O mroţku, ki si ni hotel striči nohtov, Hiša, ki bi rada imela sonce, Mroţek dobi očala, Polţ Vladimir gre na štop, Kako je gnezdila sraka Sofija. Sodeluje z revijama Cicido in Ciciban. Za svoje delo je prejela kar nekaj nagrad in priznanj. Med drugim tudi Univerzitetno Prešernovo nagrado, plaketo in priznanje Hinka Smrekarja, Ősterreichische Kinder- und Jugendbuch Illustrationspreis, častno priznanje BEIJ' 01, najlepša slovenska knjiga za otroke, Levstikova nagrada.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

24

Andreja Peklar

Rojena l. 1962. Na likovni akademiji je zaključila študij slikarstva. Danes je priznana ilustratorka pesmi in zgodb za otroške in mladinske revije ter knjige. Poleg ilustriranja se prav tako ukvarja s pisanjem slikanic in knjig za otroke. Eno bolj odmevnih njenih del je bila slikanica Fant z rdečo kapico. Otroštvo in mladost je preţivela v Kamniku, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Najraje slika s tempero, pa tudi s tušem in peresom. Ko dobi v roke besedilo, je zanjo najpomembnejše prvo branje, prvi vtis, podobe , asociacije. Potem se začne skiciranje, izčiščevanje podob, da končno dobijo pravi izraz, ki si ga je zamislila. Včasih za en sam lik porabi na desetine listov, preden se ji zdi podoba tista prava. Najraje ilustrira knjige, ki govorijo s poetičnim, rahlo nadrealnim jezikom. Je pa izziv vsako dobro besedilo, ki ji omogoča, da preizkuša nove pustolovščine svoje ustvarjalnosti. V otroštvu je bila strastna bralka in danes silno pogreša čas, ko je lahko leţala na odeji v visoki junijski travi in brala. Najljubše knjige njenega otroštva so bile Medved Pu, Marry Poppins, Pika Nogavička, Kljukec s strehe in Sneţna kraljica, ki bi jo nekoč zelo rada ilustrirala.


25

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Lila Prap

Lilijana Praprotnik Zupančič z umetniškim imenom Lila Prap, se je rodila l.1955 v Celju. Ko je bila majhna, se je najraje igrala s punčkami, medvedki in kockami, iz katerih je zidala vse mogoče hiše. Lila je po poklicu arhitektka, vendar se ţe dolgo let preţivlja z ustvarjanjem za otroke. Ţe kot osnovnošolka je rada risala. Pri svojem delu riše s kredo, kjer je zelo vaţno, da nič ne kihaš, da ti slike ne odpihne pod strop. Ko je ilustracija končana, jo Lila prelakira kar z lakom za lase! Za eno samo ilustracijo porabi dan ali dva. In če ji slika ni všeč, se namrdne, jo vrţe v kot in začne znova na novem listu. Lila ustvarja v vili na robu mesta, na las podobni tisti od Pike Nogavičke. Namesto konja se pred njo sprehaja pes Dixi, ob hiši pa stoji garaţa za modernega konjička - avtomobil. Njene avtorske slikanice so prevedene v številne tuje jezike in v nekaterih drţavah je dosegla tudi zelo veliko prepoznavnost. Za svoje delo prejela ţe kar nekaj nagrad: Levstikovo, Smrekarjevo, nagrado za najlepšo slovensko knigo 2002, priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY in še nagrado Aritasa za karikaturo.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

26

Ana Razpotnik Donati

Rojena l. 1978 v Ljubljani. Končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafično oblikovanje. Kasneje se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Ljubljani , smer Likovna pedagogika. Leta 1998 prve objave ilustracij za publikacije takratnega Urada za ţensko politiko vlade Republike Slovenije. Svoja dela je razstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah. Pripravlja tudi scenografije za lutkovne predstave otroškega gledališča Gnomi v Perugii. Pri svojem delu pogosto uporablja presenetljive kombinacije barv in tehnik, prisrčna bitja, neverjetni karakterji, ki jih razbiraš z obrazov, hudomušnost, vzdušje... Enostavno lepo na poseben, čaroben način. O sebi pravi: »Sem Ana. Mama. Ţena. Ilustratorka. Slovenka,

ţiveča na šestem paru vezalk na italijanskem škornju. Ljubiteljica vsega lepega za pogledat, vsega dobrega za pojest ter vsega prijetnega za slišat. Ljubiteljica štirinoţnih bitij (lahko so tudi večnoţna, vendar obvezno s krili), skrivna opazovalka ptic in predvsem ‘nora’ na barve.«


27

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Jelka Šubert Reichman

Jelka Šubert, poročena Reichman je diplomirala iz likovne umetnosti. Po diplomi se je zaposlila v osnovni šoli, vendar je kmalu ugotovila, da je to silno zahtevno delo in ker je imela moţnost, znanje in voljo, je zajadrala v svoboden poklic. Seveda je tudi poklic ilustratorja zahteven, a na drugačen način. Tu so pomembni roki, ki se jih moraš drţati, pomembna je natančnost, izvirnost in disciplina. Leta 1964 je ilustrirala prvo knjigo, Kettejevo Šivilja in škarjice, ki je izšla v knjiţni zbirki Čebelica. Sledile so ji Miškolin, Nana, mala opica, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Pajacek in punčka, Zmaj Direndaj, Škrat Kuzma dobi nagrado, Cepecepetavček, Medvedki sladkosnedki, Levi devţej, Dvanajst slonov, Abeceda na polju in v gozdu, Arne na potepu (izšel je celo v kitajščini in korejščini), Hi, konjiček, Zlata ladja in Pisani klobuček. Med temi deli je zagotovo najbolj znan Maček Muri Kajetana Koviča, ki je prvič izšel leta 1974 in je bil natisnjen v več kot sto tisoč izvodih! Slikarka doţiveto in barvito upodobi mačka, ki je pravi meščan, z vsemi človeškimi pritiklinami in lastnostmi. Mnoge slikanice z njenimi ilustracijami so bile prevedene v tuje jezike, nekaj slikanic je izdala tudi v tujini. Jelkin stil ilustracije je prepoznaven, v njenih delih nastopajo prijazne podobe ţivali, rastlin in ljudi, predvsem otrok. Ilustratorka ne razmišlja o spremembi stila, pač pa je pri vsaki ilustraciji pozorna na najmanjše detajle in vsako od del izpili, izriše in dodela do zadnje podrobnosti.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

28

Za ozadja uporablja suhi pastel, barvne ploskve izpolni s tempera barvicami, podrobnosti pa se loti z barvnimi svinčniki. Od ideje do končnega izdelka preteče teden dni ali več. Občasno Jelka Reichman pripravi razstavo svojih del, do sedaj je imela nad dvajset samostojnih razstav, večkrat je sodelovala tudi na mednarodnih razstavah; število knjig z njenimi ilustracijami pa se bliţa številki dvesto! Za svoje delo je prejela precej nagrad, najpomembnejša med njimi je Smrekarjeva nagrada za ţivljenjsko delo, ki jo je prejela leta 2002 na Bienalu slovenske ilustracije. Poleg knjig Jelka veliko riše za mladinske časopise, porisala je tudi mnogo učbenikov in beril. Mnogo njenih ilustracij je zagledalo luč sveta na voščilnicah in razglednicah. Svoje ilustracije prispeva k didaktičnim igricam in sodeluje s televizijo pri slikanicah, ki nastajajo posebej za ta medij. Ko vas bo pot zanesla v Celje, obiščite Hermanov muzej. To je edini pravi otroški muzej pri nas, celostno podobo zanj pa je pripravila Jelka. Herman, ki je bil sicer celjski grof, postane lisjak Herman. Njena posebnost je tudi v tem, da je vneta zbiralka starih punčk in medvedkov. Če opazi na bolšjem trgu posebno zanimivega medvedka, ga kupi - četudi je ves zdelan od starosti - in ga obnovi: prišije nov uhelj ali izgubljeno oko. Vse predmete ima premišljeno razstavljene po hiši.


29

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Alenka Sottler

Rojena je bila l. 1958 v Ljubljani. Doslej je ilustrirala več kot 45 knjig za otroke in odrasle. Njena dela so bila predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po vsem svetu. Knjige so bile izdane v Sloveniji, na Hrvaškem, v Švici, Italiji, Nemčiji, Avstriji in na Češkem. Ţivi in dela kot svobodna umetnica v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na ALU - Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam leta 1983 zaključila tudi podiplomski študij. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena (Levstikova nagrada, Diplome kakovosti, Plakete Hinka Smrekarja….) Pri ilustriranju uporablja različne tehnike, jih ves čas preizkuša in si izmišlja nove. Pri besedilih ji je všeč, da si lahko ob njih zamisli čimbolj slikovita ozadja. Riše pri mizi ali pa kar na tleh, kjer najprej izdela zanimivo podlago, iz katere nastajajo asociacije za ozadja in like. Ilustracij ne loči na tiste za otroke in tiste za odrasle, meni, da za otroke pač ne smeš poenostavljati slik. Od tvoje starosti je seveda odvisno, kaj vse boš odkril v njenih delih. Najraje riše ţabice. Gibljive, v vseh mogočih in nemogočih poloţajih. Ko je bila še majhna deklica, se je igrala z odpadnimi materiali: škatlicami, papirji, zamaški in iz njih kaj ustvarjala.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

30

Damjan Stepančič

Damijan Stepančič se je rodil l.1969 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost. Od takrat se posebej aktivno posveča mladinski knjiţni ilustraciji, vse več sodeluje tudi s periodičnim tiskom. Poleg slikarstva se ukvarja še z risanjem stripov, animacijo in lutkami. Rad ustvarja v različnih likovnih tehnikah, za učbenike uporablja največ tuš, da so barve čimbolj ţive, sicer pa dela z akrilom, lepljenke,trganke, monotipije in praskanke.

»Po moje mora biti ilustrator tudi dober bralec, da zna pričarati vzdušje besedila. Ilustracije niso samo privesek k besedilu (ker potem jih lahko tudi ne bi bilo), ampak so popolnoma avtonomen del knjige, ki bralcu nudi uţitek v gledanju kot gledanje velikih slikarskih mojstrov. Sebe bolj dojemam kot izumitelja kot pa nekoga, ki prelije besede v sliko. Junaki zgodb, pa naj bodo operne pevke, ladje, sidra, roparji, šejki, potrebujejo okolje, kjer bodo zaţiveli, in če se bodo v prostoru, ki ga bom izumil zanje, dobro počutili, bo knjiga lahko zaţivela. Posebej sem pozoren na ozračje zgodbe in dogajanja, na vzdušje, ki je pri vsakem avtorju drugačno. Zato so tudi moje ilustracije v vsaki knjigi drugačne«: meni o svojem delu Damjan Stepančič,


31

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

poudarek pa daje tudi branju:« Vsakodnevno imam opraviti s knjigami kot kakšen knjiţničar. Bodisi da jih snujem ali pa da jih prebiram. Zelo rad hodim po knjigarnah in kupujem in zbiram dobre slikanice, a tudi strokovno literaturo z različnih področij. Dostikrat me v tujini pot zanese v trgovine raznih tehničnih in pomorskih muzejev, kjer pregledujem njihove publikacije in kataloge. Vse to je zame neprecenljiva zakladnica inspiracij in idej za nove slikanice. Čeprav sem svojo najljubšo knjigo nekoč dobil popolnoma nepričakovano in brezplačno na kupu knjiţničnega odpisa.« Doslej je ilustriral preko dvajset knjig in učbenikov, večinoma za Mladinsko knjigo, ter pripravil sedem samostojnih razstav s področja ilustracije. Za svoje delo je bil v letih 1999 in 2002 nagrajen na Bienalu ilustracije v Ljubljani, kot svobodnemu umetniku pa mu največ pomeni uresničitev prve samostojne avtorske slikanice za katero je prejel priznanje Hinka Smrekarja.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

32

Marija Lucija Stupica

Leta je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Ţe v času študija se je ukvarjala z ilustriranjem knjig za otroke in sodelovala v otroškem periodičnem tisku. Prejela je najvišjo Levstikovo nagrado za Andersenovo Kraljično na zrnu graha in tudi študentsko Prešernovo nagrado. Po končanem študiju se je povsem posvetila knjiţnemu slikarstvu – ilustraciji za otroke in mladino. Njeno delo je močno povezano z deli velikih pravljičarjev kot sta brata Grimm in H. Ch. Andersen, ilustrirala pa je ţe tudi dela Oscarja Wilda in mnogih drugih domačih in tujih pisateljev. Za svoje delo je prejela vse najpomembnejše domače strokovne nagrade in tudi nekaj izmed pomembnejših v tujini. Bila je tudi redna, vsakoletna udeleţenka pomembne pregledne Mednarodne razstave ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede, kjer so ji v letu 2003 pripravili tudi veliko retrospektivno razstavo kot eni najpomembnejših svetovnih ilustratork.


33

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Marlenka Stupica

Rodila se je v Mariboru. Na ALU v Ljubljani je diplomirala leta 1950.

»Pravljice sem ţe od nekdaj prebirala z velikim veseljem. Ko sem bila še otrok, sem bila hvaleţna za vse, kar se je le dalo prebrati. Brala sem, še preden sem začela hoditi v šolo. Zelo rada sem imela pravljice bratov Grimm, ki so bile doma od kdo ve kdaj. Stare, porumenele, brez platnic.«

Riše in slika izključno otroške motive. Redko uporablja grafiko. Dela so preprosta, otrokom razumljiva, duhovita; včasih spominjajo po površinski pestrosti in slikovitosti na stare freske in tapiserije. Pobude jemlje tudi iz motivov na panjskih končnicah. V mladinski in še posebej v otroški ilustraciji je slikarka Marlenka Stupica uveljavila visoko likovno kvaliteto in izjemno poznavanje otroške psihe. S preprosto in nazorno risbo ter ţivahnimi barvami se je pribliţala poeziji otroškega sveta, s sveţino in umetniško prepričljivostjo miniaturnih izdelkov pa tudi vplivala na razvoj slovenske ilustracije. Marlenka Stupica je ilustrirala ali opremila čez 100 otroških slikanic in knjig, nazadnje Drevo pravljic, 2010. Sodeluje pa tudi z revijama Cicido in Ciciban.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

34

Peter Škerl

Rojen l. 1973. Študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, oddelek za oblikovanje. Ţivi in dela v Ljubljani. Svoje prve ilustracije v knjigi je objavil leta 1993.

"Zame je ilustracija neke vrste sestavljanka različnih komponent, ki se začne z idejo. Nikoli ne vem točno, kaj bo nastalo, poskušam pa se čim bolj pribliţati svoji zamisli. Veliko pozornost namenjam detajlom, ki so ujeti v barvo in zgovorno sledijo pripovedi, ter so prilagojeni otroškemu dojemanju. Za otroke tudi najraje rišem. Ustvarjam podnevi, ker sem prepričan, da lahko prave barve zaţivijo le pri dnevni svetlobi. V svojem malem kraljestvu me pri ustvarjanju poleg barvic, tub in čopičev spremlja tudi glasba.« Prejel je posebno priznanje Hinka Smrekarja za mladega ustvarjalca in nagrado Izvirna slovenska slikanica.


35

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Gorazd Vahen

Gorazd Vahen je diplomiran oblikovalec. Ţivi in ustvarja na Brezovici. Prve ilustracije je objavil v knjigah Kamionarji, Kopači, Krila, sledile pa so še pravljice Svetlane Makarovič: Tacamuca, Sovica Oka, Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Pod Medvedovim deţnikom, Kosovirja na leteči ţlici, Kam pa kam kosovirja? … »Zelo rad sem delal s Svetlano, ker so to zgodbice, ob katerih

sem odraščal tudi sam. Ona ima globino, ni le sladka, niti malo, lahko je luštna, hkrati pa ima temo. Ta kontrast se odraţa v njenih zgodbicah, zato mi jih je bilo v veselje ilustrirati. Prav tako Zvezdico Zaspanko, kajti Jeţek je prava svetinja, na kateri sem zrasel." Ilustriral je tudi Zvezdico Zaspanko in je likovni oče Mercatorjevih lumpijev.

"Pomembno je, da sem z izdelkom zadovoljen sam, kajti potem bodo tudi drugi. Sploh otroci so iskreni, ne bodo rekli, da je nekaj zelo zanimivo, da nas je avtor nagovoril pretanjeno, v dialogi z blabla, otroci rečejo UAU, poglej miško, ţalostna je, ali pa: poglej, vesela je. To je to!"


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

36

Kamila Volčanšek

Kamila Volčanšek, v slovenskem likovnem prostoru ves čas navzoča kot ena vidnejših ilustratork, saj se je skoraj tri desetletja ukvarjala izključno z ilustracijo. Rodila v Breţicah. Študirala je slikarstvo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Ţivi in ustvarja v Ljubljani. Kamila Volčanšek je vsestranska umetniška osebnost, ki se v zadnjem času večinoma posveča slikarstvu. Njen prispevek ilustraciji je neizbrisen: zapustila nam je po umetniški plati izviren in opazen opus, ki je hkrati tudi zelo obseţen, saj šteje dolgo vrsto zelo različnih knjiţnih naslovov, med najbolj zanimivimi pa so vsekakor ilustracije H. Ch. Andersena (Cesarjev slavec), bratov Grimm (Kralj Drozgobrad, Ţabji kralj, Tri peresa), O. Wilda (Sebični velikan), Prešernova Turjaška Rozamunda, pesmi Nika Grafenauerja (Stara Ljubljana) in številne druge. Kamila Volčanšek je v slovensko ilustracijo vnesla povsem samosvojo interpretacijo klasičnih pravljic. Pripravila je ţe veliko število razstav in za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim tudi nagrado za ţivljenjsko delo na 10. slovenskem bienalu ilustracije.


37

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Ana Zavadlav

Ana Zavadlav je rojena v Šempetru pri Gorici, je leta 1997 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letu 1999 je bila na študijskem izpopolnjevanju na Indiana University of Pennsylvania (ZDA) na oddelku za grafiko, leta 2002 pa je ustvarjala v Cite d'Art v Parizu. Od leta 2003 se posveča predvsem knjiţni ilustraciji za otroke in mladino. Njena dela so bila tudi večkrat nagrajena, med drugim je prejela študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado. Ţivi in dela v Solkanu kot samostojna kulturna ustvarjalka.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

38

NAGRADA KRISTINE BRENKOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO za leto 2013 France Prešeren: Zdravljica. Ilustriral Damijan Stepančič. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013


39

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

BIBLIOGRAFIJA PREDSTAVLJENIH ILUSTRATORJEV Za predstavitev dela najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratorjev smo izbrali po največ 10 del, ki si jih lahko izposodite v Matični knjiţnici Kamnik in njenih enotah. Ustvarjalni opusi ustvarjalcev so sicer precej obširnejši. Seznam ilustratorjev je urejen po abecednem vrstnem redu, slikanice na seznamu so urejene kronološko po letu izida od najbolj sveţih del nazaj.


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

40

SUZI BRICELJ Fran Milčinski: Gospod in hruška. Ljubljana : Sanje, 2012. (Zbirka Sanjska knjigica) Tone Pavček: Krokodil. Dob pri Domţalah : Miš, 2012 Nina Mav Hrovat: Neredko! Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Velike slikanice) Najlepše pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011 Irena Cerar: Pravljične poti v zgodovino : druţinski izletniški vodnik. Ljubljana : Sidarta, 2009 Svetlana Makarovič: Mi, kosovirji. Dob pri Domţalah : Miš, 2009 Najlepše pravljice 2. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Veliki pravljičarji) Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči ţlici. Dob pri Domţalah : Miš, 2008 Nina Mav Hrovat: O kralju, ki ni maral pospravljati. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Knjiţnica Čebelica; 421) Veliki pravljičarji in njihove najlepše pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. (Zbirka Veliki pravljičarji)


Mat i čna knj i žni ca K am ni k

41

MOJCA CERJAK Saša Pergar: Jezernik : slovenska ljudska pripovedka. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2009. (Zbirka Iz zibelke) Bina Štampe Ţmavc: Popravljalnica igrač. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Zakladi otroštva) Tri čebelice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Knjiţnica Čebelica) Jasna Branka Staman: Prevzetna drvarka : slovenska ljudska pripovedka. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2006. (Zbirka Iz zibelke) Jasna Branka Staman: Pastorka in bela ţena. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2005. (Zbirka Iz zibelke) Liljana Klemenčič: Kako je Evropa dobila ime. Ljubljana : Ajda, druţba Piano, 2004. (Zbirka Iz zibelke) Janez Bitenc: Zlata hišica. Celovec : Mohorjeva, 2003 Tatjana Kokalj: Najeţene prigode. Radovljica : Didakta, 2003 Jan Malik: Ţogica Nogica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. (Zbirka Cicibanov vrtiljak) Niko Kupper: Po pravljičnih stezah. Celovec : Mohorjeva druţba, 2002


42

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

ZVONKO ČOH Jana Kolarič: TransVERZala skozi leto. Jezero : Morfem, 2012 Hudičeva volna : slovenska ljudska pravljica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Velike slikanice) Svetlana Makarovič: Maček Titi. Ljubljana : Center za slovensko knjiţevnost, 2011. (Zbirka Aleph) Josip Vandot: Kekec in Pehta. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Zakladi otroštva) Za devetimi gorami : slovenske ljudske pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Zlata ptica) Enci benci na kamenci : slovensko otroško izročilo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Ţlabudron) Petelinček Petelanček : sto najlepših ljudskih in priljubljenih pesmi. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010 Helena Kraljič: O deklici in izgubljenem zakladu. Jezero : Morfem, 2009 Miklavţ Komelj: Kako sta se gospod in gospa pomirila. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Knjiţnica Čebelica; 426) Charles Perrault: Obuti maček. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. (Zbirka Najlepše pravljice / Mladinska knjiga)( Velike slikanice)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

43

KOSTJA GATNIK Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Bina Štampe Ţmavc: O kuri, ki je izmaknila pesem : vesela igra za otroke. Dob pri Domţalah : Miš, 2012 Slavko Pregl: Radovedne pravljice. Dob pri Domţalah : Miš, 2011 Saša Vegri: Jure kvak kvak. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) Veronika z Malega gradu : Kamniške povedke in pravljice. Kamnik, Matična knjiţnica Kamnik, 2009 Kamila Volčanšek: Moja prva abeceda. Šmarje-Sap : Buča, 2009 Majda Koren: Pošasti. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998. (Cicibanova zbirka) Simona Čufer: Prvi sneg. Ljubljana : Mladika, 1996. (Zbirka Pikapolonica) Hans Christian Andersen: Vţigalnik. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990. (Zbirka Cicibanov vrtiljak) Jakob Grimm: Mizica, pogrni se. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987. (Zbirka Velike slikanice)


44

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

JELKA GODEC SCHMIDT Jelka Godec Schmidt: Škrat Zguba in kameleon. Po Sloveniji. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Cicibanova zbirka) Jacob Grimm: Zlate Grimmove pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Veliki pravljičarji) Jelka Godec Schmidt: Vrtec pri veseli kravi. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Velike slikanice) Aleksandra Kocmut: Andraţ spozna knjiţnega molja. Ljubljana : Modrijan, 2011 Jacob Grimm: Mizica, pogrni se in druge pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Najlepše Andersenove in Grimmove pravljice) Helena Kraljič: Zobek Mlečko pri zobozdravniku. Ljubljana : Morfem, 2009 Mojiceja Podgoršek: O štirih prijateljih. Ljubljana : Morfem, 2009 Mojiceja Podgoršek: Zgodba o volku in lisici. Ljubljana : Mladika, 2009 Janez Bitenc: Medvedki. Ljubljana : Mladika, 2004. (Knjiţna zbirka Pikapolonica) Čudeţni mlinček : ljudske pripovedi s celega sveta. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. (Zbirka Deteljica)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

45

ANČKA GOŠNIK GODEC Kristina Brenk: Prigode koze Kunigunde. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) Ela Peroci: Za lahko noč. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Sončnica) Slovenske ljudske pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Velike slikanice) Za devetimi gorami : slovenske ljudske pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Zlata ptica) Zlata ptica : zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Sončnica) Zverinice iz Rezije. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Zlata ptica) Polonca Kovač: Zelišča male čarovnice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Velike slikanice) Ela Peroci: Muca Copatarica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Zbirka Cicibanov vrtiljak, Velike slikanice) Branka Jurca: Sneţaki v vrtcu. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Knjiţnica Čebelica; 411) Anja Štefan: Iščemo hišico. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Velike slikanice)


46

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

MARJANCA JEMEC BOŢIČ Niko Grafenauer: V gosjem redu gre v korak troje gosk in en gosak. Ljubljana : Grafenauer zaloţba, 2011 Leopold Suhodolčan: Piko Dinozaver. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) Ivan Petrovič Belišev: Trmoglavi mucek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Knjiţnica Čebelica; 424) Tone Pavček: Juri Muri v Afriki : o fantu, ki se ni maral umivati. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008 Janez Bitenc: Mucka Čiribucka. Maribor : Obzorja, 2005 Anja Štefan: Kotiček na koncu sveta. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Velike slikanice) Janez Bitenc: Tinko Polovinko. Maribor : Obzorja, 2001 Vida Brest: Prodajamo za gumbe. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. (Knjiţnica Čebelica; 392) Tone Pavček: Juri Muri drugič v Afriki. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. (Zbirka Cicibanov vrtiljak)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

47

MAŠA KOZJEK Jacob Grimm: Volk in sedem kozličkov. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Zakladi otroštva) Tinka Bačič: Moj prijatelj zmaj. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Knjiţnica Čebelica, 431) Feri Lainšček: Pesmi o Mišku in Belamiški : slikanica z zgoščenko. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Velike slikanice) Feri Lainšček: Mišek Miško in Belamiška. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Velike slikanice) Rdeča kokoška : irska ljudska pravljica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Knjiţnica Čebelica, 423) Trije prašički : angleška ljudska pravljica. Ljubljana : mladinska knjiga, 2008. (Zbirka Velike slikanice) Maša Kozjek: Muri šteje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004 Maša Kozjek: Murijeva nasprotja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004 Miroslav Košuta: Lestev in sirček. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. (Zbirka Velike slikanice) Kajetan Kovič: Mačji sejem. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999. (Zbirka Velike slikanice)


48

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

MARJAN MANČEK Nataša Konc Lorenzutti: Cufkova podeţelska pustolovščina. Ljubljana : KUD Sodobnost International, 2012. (Gugalnica, zbirka najboljših slikanic) Marjan Manček: Kam pa kam, Modri medvedek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Mojca Pokrajculja : koroška pripovedka. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Velike slikanice) Nataša Konc Lorenzutti: Krilate in kosmate basni. Radovljica : Didakta, 2010 Zvezdana Majhen: Brez zmede do abecede. Radovljica : Didakta, 2010 Peter Svetina: Ringaraja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Knjiţnica Čebelica; 425) Grigor Vitez: Zrcalce. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Zakladi otroštva) France Bevk: Peter Klepec. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Zbirka Zakladi otroštva) Leopold Suhodolčan: 7 nagajivih. Ljubljana : Karantanija, 2008. (Zbirka Metuljčki) Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. (Zbirka Velike slikanice)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

49

MOJCA OSOJNIK Mojca Osojnik: Kako je gnezdila sraka Sofija. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Velike slikanice) Mojca Osojnik: Polţ Vladimir gre na štop. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. (Zbirka Velike slikanice) Mojca Osojnik: Hiša, ki bi rada imela sonce. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. (Zbirka Velike slikanice) Miha Mazzini: Čas je velika smetanova torta. Ljubljana : Kres, 1999 Peter Svetina: o mroţku, ki si ni hotel striči nohtov. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999. (Knjiţnica Čebelica; 386) Mojca Osojnik: To je Ernest. Ljubljana : Kres, 1997 Koroške ljudske pravljice in pripovedke. Celovec : Drava, 1992 Sonja Wakounig: Moji pridni otroci. Celovec : Drava, 1992


50

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

ANDREJA PEKLAR Nataša Rogelja: Čudovito potovanje malega katamarana. Jezero : Morfem, 2010 Slovenske ljudske pravljice in pripovedke. Ljubljana : Mladika, 2010.(Knjiţna zbirka Stopinje) Svetlana Makarovič: Coprniški muc : pesnitev – coprnitev. Dob pri Domţalah : Miš, 2008 Mojiceja Podgoršek: O deklici z najlepšimi sanjami. Ljubljana : Morfem, 2008 Helena Koncut Kraljič: Soseda vseveda. Ljubljana : Morfem, 2007 Andreja Vukmir: Kaj je to? Kamnik : samozal., 2007 Majda Koren: Zgodbe zajca Zlatka. Dob pri Domţalah, Miš, 2006 Andreja Peklar: Varuh. Ljubljana : Inštitut za likovno umetnost, 2006 Andreja Peklar: Fant z rdečo kapico. Ljubljana : Inštitut za likovno umetnost, 2005 Jacob Grimm: Ţabji kralj in zvesti Henrik. Ljubljana : Prešernova druţba, 2004


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

51

LILIJANA PRAPROTNIK ZUPANČIČ – LILA PRAP Lilijana Praprotnik Zupančič: Ţuţelčji zakaji. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: Pasji zakaji. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: Zakaj so zebre progaste? : posebna izdaja v Braillovi pisavi. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010 Lilijana Praprotnik Zupančič: Dinozavri!? Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: Moj očka. Ljubljana : Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, 2008. (Zbirka Zlata bralka, zlati bralec) Lilijana Praprotnik Zupančič: Kam gredo sanje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: 1001 pravljica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: Všeč mi je črna, všeč mi je bela. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: Všeč so mi barve. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. (Zbirka Ţlabudron) Lilijana Praprotnik Zupančič: Ţivalska abeceda. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. (Zbirka Ţlabudron)


52

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

ANA RAZPOTNIK DONATI Fran Milčinski: Kako so si Butalci omislili pamet. Ljubljana : Sanje, 2012. (Zbirka Sanjska knjigica) Bina Štampe Ţmavc: Petelinje in pavje. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2012. (Zbirka Modri planet) Janja Vidmar: Najbolj večje novo leto. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2012. (Zbirka Modri slonček) Špela habič: Mamica, pogumen sem. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2011. (Zbirka Medvedek Roţnik) Bina Štampe Ţmavc: Kako raste leto : zbirka pesmic za najmlajše – slikanica. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2010. (Zbirka Miruj) Ida Mlakar: Kodrlajsa in Treskbum Trobenta. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2009. (Zbirka Kje rastejo bonboni) Vesna Radovanovič: Dedkovo kolo. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2008. (Zbirka Modri planet) Tatjana Ploj: Princesa Sarasvati. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2007. (Zbirka Iz zibelke) Vesna Radovanovič: Roţnati avtobus. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2007. (Zbirka Modri planet) Čarobni mlinček : ali zakaj je morska voda slana : slovenska ljudska pravljica. Murska Sobota : Ajda, IBO Gomboc, 2006. (Zbirka Iz zibelke)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

53

ALENKA SOTTLER Bina Štampe Ţmavc: Cesar in roţa. Dob pri Domţalah : Miš, 2009 Svetlana Makarovič: Svetlanine pravljice = Svetlana's fairytales. Dob pri Domţalah : Miš, 2008 Jacob Grimm: Pepelka. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. (Zbirka Velike slikanice) Marko Kravos: Škrat Škrip Škrap nagaja rad : pravljične zgodbe za otroke, ki jih je napisal Marko Kravos in ilustrirala Alenka Sottler. Čedad : Revija Galeb, 2004 Dim Zupan: Ko pridejo angelčki. Čedad : Revija Galeb, 2004 Oscar Wilde: Pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2000. (Zbirka Veliki pravljičarji) Ifigenija Simonović: Poljub za princeso Kvakico. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. (Zbirka Cicibanov vrtiljak) Ljudmila Prunk: Kaj je videl Miţek Figa. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1992. (Zbirka Pedenjpedov vrtiljak) Lojze Krakar: Prišel je lev. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990. (Zbirka Velike slikanice)


54

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

DAMIJAN STEPANČIČ Fran Milčinski: Butalski grb. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Čebelica; 437) Tone Pavček: Juri Muri v Afriki : o fantu, ki se ni maral umivati. Dob pri Domţalah : Miš, 2012 Slavko Pregl: O zmaju, ki je ţelel biti kralj. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Velike slikanice) Tone Pavček: Juri Muri po Sloveniji : tretji del stare zgodbe. Dob pri Domţalah : Miš, 2011 Peter Svetina: Čudeţni prstan. Ljubljana : Vodnikova zaloţba, 2011. (Gugalnica, zbirka najboljših slikanic) Damijan Stepančič: Zgodba o sidru. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Velike slikanice) Lucija Stepančič: Martinček in dinozavri. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Knjiţnica Čebelica; 430) Peter Svetina: Kako je Jaromir iskal srečo. Celovec : Mohorjeva, 2010 Damijan Stepančič: Počečkani ropar. Ljubljana : Vodnikova zaloţba, 2009. (Zbirka Spominčice) Peter Svetina: Antonov cirkus. Ljubljana : Vodnikova zaloţba, 2008. (Zbirka Spominčice)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

55

MARIJA LUCIJA STUPICA Hans Christian Andersen: Vţigalnik in druge pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Najlepše Andersenove in Grimmove pravljice) Niko Grafenauer: V Pedenj pravljico vstop prost. Ljubljana : Prešernova druţba, 2003. (Sedmerica velikih) Jacob Grimm: Trije moţički v gozdu. Ljubljana : Prešernova druţba, 2000 Jacob Grimm: Rdeča kapica. Ljubljana : Prešernova druţba, 1999 Vitomil Zupan: Plašček za Barbaro. Ljubljana : Prešernova druţba, 1998 Polonca Kovač: Klepetava ţelva. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1993. (Zbirka Pedenjpedov vrtiljak) Oscar Wilde: Srečni kraljevič. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1993. (Zbirka Cicibanov vrtiljak, Velike slikanice) Marija Lucija Stupica: Lokomitiva. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1980. (Najdihojca) Svetlana Makarovič: Sapramiška. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. (Zbirka Velike slikanice) Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1975. (Zlata slikanica)


56

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

MARLENKA STUPICA Drevo pravljic : pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Sončnica) Naj babica še pripoveduje? : slovenske ljudske pravljice, pripovedke in pesmi. Ljubljana : mladinska knjiga, 2010. (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) Oton Ţupančič: Mehurčki in petdeset ugank. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009 Ela Peroci: Moj deţnik je lahko balon. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008. (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) Pojte, pojte, drobne ptice, preţenite vse meglice : slovenske ljudske otroške pesmice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. (Zbirka Deteljica) Hans Christian Andersen: Grdi raček. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Cicibanov vrtiljak) Hans Christian Andersen: Palčica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Velike slikanice) Astrid Lindgren: Pika Nogavička. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. (Zbirka Andersenovi nagrajenci) Jacob Grimm: Sneguljčica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2000. (Zbirka Cicibanov vrtiljak) Jacob Grimm: Zvezdni tolarji. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2000. (Zbirka Velike slikanice)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

57

PETER ŠKERL Nataša Konc Lorenzutti: Nihče ne ve --- : prilike v stripu in verzih. Ljubljana : Druţina, 2011. (Zbirka Mavrična knjiţnica) Desa Muck: Ko se ţelva izgubi. Ljubljana : Mladinska knjiga 2009. (Knjiţnica Čebelica; 427) Tanja Novak: Jeţek Sneţek in poplava : kako ravnamo ob poplavi. Ljubljana : Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje, 2009 Zdravko Duša: Kje so doma dobri moţje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Knjiţnica Čebelica; 422) Cvetka Sokolov: Ah, ti zdravniki! Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. /Zbirka Velike slikanice) Peter Svetina: Klobuk gospoda Konstantina. Ljubljana : DZS, 2007 Cvetka Sokolov: Ponoči nikoli ne veš. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. (Zbirka Velike slikanice) Tilka Jamnik: Pika v knjiţnici. Ljubljana : DZS, 2004 Cvetka Sokolov: Rdeča hiša. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. (Knjiţnica Čebelica; 405) Zdenek Sverak: Očka, ta je bila pa res prima. Ljubljana : DZS, 2000


58

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

JELKA ŠUBERT REICHMAN Abeceda. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Kajetan Kovič: Kako se vrtijo ure : izbrano delo za otroke. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Sončnica) Domače ţivali se oglašajo : zvočna knjiga s 6 ţivalskimi glasovi. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Gozdne ţivali se oglašajo : zvočna knjiga s 6 ţivalskimi glasovi. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Dragotin Kette: Šivilja in škarjice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Velike slikanice) Josip Ribičič: Miškolin. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Velike slikanice) Uganke o ţivalih. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Čudeţni vrt : zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Sončnica) Kajetan Kovič: Maček Muri. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom) Anja Štefan: Lonček na pike. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Velike slikanice)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

59

GORAZD VAHEN Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka. Ljubljana : Sanje, 2012. (Zbirka Sanjska knjigica) Svetlana Makarovič: Pod medvedovim deţnikom. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Svetlanovčki) Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009. (Zbirka Svetlanovčki) Svetlana Makarovič: Ţivalska olimpijada. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. (Zbirka Svetlanovčki) Svetlana Makarovič: Čuk na palici. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. (Zbirka Svetlanovčki) Svetlana Makarovič: Smetiščni muc in druge zgodbe. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999. (Zbirka Svetlanovčki) Emil Filipčič: Zlatolaska in zmaj. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996. (Zbirka Zavri) Svetlana Makarovič: Coprnica Zofka. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. (Zbirka Svetlanovčki) Svetlana Makarovič: Tacamuca. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. (Zbirka Svetlanovčki) Max Velthuijs: Polpalček najde srečo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. (Knjiţnica Čebelica; 345)


60

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

KAMILA VOLČANŠEK Niko Grafenauer: Kam pelje vlak. Ljubljana : Mladika, 1995. (Zbirka Pikapolonica) Deklica lastovica : slovenska ljudska pravljica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. (Velike slikanice) Čarobna piščalka : češka ljudska pravljica. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1988. (Čebelica; 299) Joţe Snoj: Zarika iz Zarje. V Ljubljani : Borec, 1987. (Planika) Oscar Wilde: Sebični velikan. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985. (Čebelica; 280) France Prešeren: Turjaška Rozamunda. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985. (Velike slikanice) Hans Christian Andersen: Cesarjev slavec. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. (Velike slikanice) Tatjana Pregl Kobe: Če bi srečal krokodila. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. (Pedenjped) Volk, pes in mačka : slovenska ljudska pripovedka. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. (Čebelica; 244) Jakob Grimm: Kralj Drozgobrad. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1980. (Velike slikanice)


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

61

ANA ZAVADLAV Cvetka Sokolov: Kdo nikoli ne miruje? : uganke za malčke. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Cvetka Sokolov: Moj dojenček. Dob pri Domţalah : Miš, 2012 Cvetka Sokolov: V našem vrtcu : slikopisi za malčke. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Nina Mav Hrovat: O miški, ki je zbirala pogum. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. (Zbirka Velike slikanice) Barbara Hanuš: O Jakobu in muci Mici, Maškare = Maškare = Maskenbal = Foušing = Maska. Dob pri Domţalah : Miš, 2011 Saša Vegri: Danes Nina riše. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. (Knjiţnica Čebelica; 434) Štefka Kac Marn: Koliščarji. Čedad : Revija Galeb, 2009 Nataša Konc Lorenzutti: Mi smo slike. Ljubljana : Druţina, 2007. (Mavrična knjiţnica) Nataša Konc Lorenzutti: Ravno prav velik. Ljubljana : Druţina, 2006. (Mavrična knjiţnica) Štefka Kac Marn: Trije palčki. Čedad : Revija Galeb, 2005


62

Mat i čna knj i žni ca K am ni k

Viri in literatura: Beremo skupaj : priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. Najlepše pravljice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. Margareta Dolinšek-Bubnič: Beri mi in se pogovarjaj z mano! : strokovni priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana : Epta, 1999. Za starše, brezplačna priloga revij Ciciban in Cicido za starše, vzgojitelje in učitelje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. Za starše, brezplačna priloga revij Ciciban in Cicido za starše, vzgojitelje in učitelje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 20032006. http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ ilustratorji.htm http://sl.wikipedia.org/wiki/Ilustrator Zupančič, Tomaţ: Kakovostna knjiţevna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga (v tisku).


N a j l e p š i o b r a zi i l u s t r a c i j za ot r o ke

Knjige brez besedila:

Stepančič Damijan: Zgodba o sidru. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010

Lee Suzy: Val. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2010

Raymond Briggs: Sneţeni moţ. Ljubljana : Educy, 2001

Owen Davey: Foxly's feast. Dorking: Templar. 2010

Amalietti Marjan: Maruška potepuška. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1977

Béatrice Rodriguez: La drón de gallinas. Barcelona; Madrid: Libros del Zorro Rojo. 2010

Nikolai Popov: Warum? Salzburg, 1995

Galvin Michel: Le loup et la colombe. Paris. 2008

Nyeo Tao: Wonder bear. Dorking: Templar. 2009

63


Matična knjiţnica Kamnik Ljubljanska 1, Kamnik Tel.: 01 831 25 97 http://www. kam.sik.si

Obrazi ilustracije Veronikin zaklad  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you