www.elementarna.si
Ambrož Bartol Dominik Košak Miha Munda Rok Staudacher Matevž Zalar
ELEMENTARNA Biro so leta 2017 ustanovili Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher in Matevž Zalar. Naše sodelovanje se je začelo v času študija na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Skozi izkušnje, pogovore in delo smo izoblikovali skupni jezik in ustanovili avtorsko skupino Elementarna. Sodelovali smo na številnih natečajih in sčasoma svoje neformalno sodelovanje preoblikovali v formalno arhitekturno prakso. Vsako arhitekturno delo se prične s prvim vprašanjem in od njega je odvisno, kakšno bo, ko bo zgrajeno. Samo pravilno zastavljena vprašanja omogočajo posameznemu delu, da preseže polje stavbarstva in postane arhitektura. Po našem prepričanju prvo vprašanje marsikdaj ni odvisno od projektne naloge – te tako nikoli ne beremo dobesedno. Projektna naloga je naključnost, odvisna je od mnogih reči, ki velikokrat nimajo zveze s pravo naravo problema. Resnična narava problema se po našem mnenju skriva drugje. Arhitekturo vedno razumemo kot most med dvema svetovoma. Prvi je svet fizičnega prostora, ki nas obkroža in z vsemi robnimi pogoji sestavlja podstat za oblikovanje »telesa« arhitekture. Drugi je svet vsakokratnega časa, ki znotraj širšega družbenega konteksta določa pogoje za oblikovanje »duše« arhitekture. Pri vzpostavitvi tega mostu vzgibe za aktualnost arhitekturnega izraza vedno iščemo v razumevanju poslanstva naše stroke. Arhitektura nikakor ne more biti zgolj posledica spontanega ustvarjalnega navdiha posameznika, še posebej ne v času, ko nam narava vsak dan znova sporoča, da so časi brezmejne porabe naravnih virov in arogantnega odnosa do okolja minili. Dobra arhitektura mora po našem mnenju, tako kot narava, vedno dvomiti o ustaljenih procesih, iskati nove poti, se spreminjati in prilagajati. Pooseblja jih v dramaturgiji doživetja in izkušnji prostora, v odnosu do narave, času in spominu. To je arhitektura, katere bistvo se skriva v praznem prostoru, ki ga oklepa, in ne v podobi, ki jo kaže. Ne nazadnje je to arhitektura, ki ne gradi same sebe, ampak le dopolnjuje to, kar na določenem mestu obstaja že od nekdaj. Izkušnjo arhitekture razumemo kot eno ključnih sestavin našega dela. Skozi spomin in samorefleksijo poskušamo razumeti elemente, ki vzpostavljajo specifične prostorske odnose. Pri tem sta kontekstualnost in preprostost dve izmed ključnih komponent, ki jim sledimo skozi branje prostora. Elementi so naša lastna zbirka fotografij. Prikazujejo podobe v času ujetih prostorskih odnosov, ki so nas s svojo izpovedno močjo tako ali drugače globoko zaznamovale in sooblikovale naše dojemanje poslanstva arhitekture. Predstavljajo širok diapazon prostorskih izkušenj, ki jih tudi sami štejemo za bistveni element vsakega resnega arhitekturnega dela.
98