Kdo se boji črnega moža? Leonora Jakovljević

KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA?

36 Leonora Jakovljević, pedagoginja in oblikovalka

TUNEL

Živimo v zelo razgibanih časih. Še pred nekaj meseci se nam je zdelo, da lahko kljub naravnim katastrofam, neotipljivi usodi in neizogibnim vojnam nadzorujemo svoja življenja, živimo v svobodni deželici Sloveniji, v svobodni Evropi, deležni temeljnih človekovih pravic.

S pojavom koronavirusa in svetovne pandemije ter pretresom v mednarodnem okolju se nam je življenje čez noč ustavilo in se nam praktično postavilo na glavo. Navidezno ustavilo. Saj smo v zameno končno dobili čas, čas za razmislek, za nedokončana opravila, za pogovore, vrednotenje lokalnega, za pristne stike, nove izzive, za bližnje družinske člane, čas zase in za intimno doživljanje našega vsakdana.

A zgodba ima tudi drugo plat. Ob poplavi ukazov in prepovedi ter kratenja človekovih pravic s strani države, medijskih polemik in špekulativnega prerokovanja prihodnosti je prišlo do nestrpnosti, hudih stisk, pomanjkanja in nasilja. Zdi se nemogoče, a je problematika razkola med interesi delavskega razreda in kapitala ter avtomatizacije po skoraj 100 letih še kako živa. Še več, postala je resničnost. S pomočjo znanosti (beri: korporativnega kapitala) 21. stoletja »demokratična« oblast odloča, kaj je človeško življenje in kaj ni. Kar je natanko to, kar očita totalitarnim režimom. Današnji model upravljanja, ki se imenuje demokratični model, nima nič več s tem, kar je demokracija pomenila v starogrških Atenah, kjer je imel vsak državljan svoje mesto in možnost izražanja svojega mnenja javno. Še posebej močan vpliv je imela umetnikova beseda.

Film Iztrebljevalec1, ki je postavljen v leto 2019, je po besedah Zdenka Vrdlovca v Dnevniku »fascinantno in tesnobno preroški«. Znanstvena fantastika? Mogoče še pred nekaj leti. Danes ne več.

Po napovedih tako znanstvenikov kot umetnikov smo se znašli na prelomnici razvoja človeške vrste. Bolj kot kadarkoli se zavedamo,

1 Blade Runner, 1982, režija Ridley Scott

XXIX 37

da smo na pomembni točki, kjer se bodo naša življenja drastično spremenila. Da smo na točki, s katere ni vrnitve.

Naj se bojimo tehnologije? Ne, seveda ne! Bati se je treba tehnološke manipulacije.

Od nekdaj ljudje pregrešno stremimo po preseganju smrtnosti in iščemo nove možnosti za nesmrtnost. Nam jo bo omogočil »digitalni človek«?

V prihodnosti naj bi nastali dve človeški vrsti: digitalna, ki bo sprejela ves tehnološki nadzor, in analogna ali naravna. Mesta bodo v prihodnosti pripadla transhumanistom2. Kitajska je primer tega. Če rečeš kaj neprimernega ali kupiš alkohol, dobiš negativne točke. Ko je teh negativnih točk več, se ti v predpisanem trenutku začnejo ugašati družbene možnosti, od katerih v vmesnem času postajaš odvisen.

Michio Kaku, eden največjih umov teoretične fizike našega časa, popularizator znanosti in futurist, razlaga, kako bodo delovali androidni možgani: »Nas ne zanima več internet, temveč ‘brainnet’, ogromna združba možganov, spojenih v nekakšen skupni organizem. Danes roboti ne vedo, kdo so, a na določeni točki se bodo začeli zavedati sebe. To bo še večja prelomnica. Zavestni stroji lahko postanejo nevarni. Najverjetneje bo v bodoče industrija robotov postala močnejša kot avtomobilska industrija, saj bodo naši avtomobili postali roboti.«

Kljub temnim scenarijem prihoda tehnološkega transhumanizma se Sadhguru, indijski učitelj joge, pisec in ustanovitelj fundacije Isha, umetne inteligence veseli in se iz nje skorajda norčuje. Smeje se pravi, da je tam, kjer je primanjkuje, potrebna.

Ko pogledam, kako se je umetnik in ustvarjalec skozi zgodovino spogledoval s prihodnostjo, jo napovedoval, sooblikoval, izumljal in bil do nje kritičen, lahko

2 Transhumanizem kot filozofsko gibanje se je pojavil že v začetku prejšnjega stoletja, medtem ko današnji pomen besede pripisujemo filozofu W. D. Lighthallu.

38

TUNEL

trdim, da se v novi dobi transhumanizma tudi njegova vloga spreminja. Zato je danes še toliko bolj aktualno »angažirano oblikovanje« (engaged design), ki za pomoč ljudem, da dosegajo pomembne cilje, se učijo, rastejo in se med seboj povezujejo, uporablja »psihologijo angažiranosti« (engaged psychology) kot orodje za doseganje družbene vključenosti. V svojih načrtih uporablja načela vedenjskih sprememb, ki jih črpa iz sodobne psihologije. Na ta način lahko ustvarimo pogoje za doseganje novih izkušenj, kar vodi do učinkovitih in privlačnih izdelkov na vseh področjih oblikovanja, v knjigi Engaged: Designing for Behavior Change navaja Amy Bucher. Kot razumem italijanskega oblikovalskega teoretika Manzinija3, je »postindustrijska metropola« plod informacijske tehnologije, ki je vplivala na silovito naraščanje nasilnega kapitala tako, da je ustvaril sistem produktnega oblikovanja, ki le nenehno proizvaja ter tako uničuje naravo in človeka. Kratek in neekološki življenjski cikel predmetov je povzročil še nerešen problem odpadkov in presežkov ter nevarnih bolezni.

Pristope »engaged designa« lahko nedvomno vpeljujemo pri procesih oblikovanja produktov po načelih »počasnega oblikovanja« (slow design) kot ga je enostavno opredelil produktni oblikovalec Collin Dunn in oblikovanja »brez odpadka«4. Oba načina uvajata jasne metode vrednotenja in postopke dela znotraj oblikovalskoprodukcijskih procesov in praks, ki slednje usmerjajo v socialno, kulturno in okoljsko trajnostnost.

Kakovostni, »slow« izdelki nedvomno odpirajo večje možnosti za bolj sonaravno, trajnostno in etično razumevanje oblikovanja v smislu proizvodnje in porabe. Obsedenost s podobo in

3 Ezio Manzini je akademik in pisec na področju uveljavljanja oblikovanja v socialni praksi. 4 »zero waste design« po principih inštituta za inovativne produkte Od zibke do zibke (Cradle to Cradle)

XXIX 39

novostmi lahko presežemo z načrtovanjem in poudarkom na procesu, nedvomno pa z izdelki brez odpadka.

Nenehno iskanje počasnejšega gibanja za bolj humano in etično prihodnost, za katero so značilni družbeno odgovorni, trpežni, verodostojni, biorazgradljivi, okolju prijazni, izdelki z dolgo življenjsko dobo, ustvarjeni z veliko skrbnostjo in občutljivostjo za lokalno obrt, po možnosti brez odpadka, ustvarja odprto komunikacijo med oblikovalcem, proizvajalcem in uporabnikom.

Počasno, oblikovanje in oblikovanje brez odpadka sta edinstvena, vitalna in aktualna oblika »ustvarjalnega aktivizma« (creative activism), ki ga lahko opredelimo kot nekakšen meta aktivizem. Podpira vključevanje aktivnih državljanov v začasne, strateške transformativne intervencije ter jim pomaga, da z boljšo komunikacijo odpravijo spore in poiščejo rešitve, ki bodo spremenile družbo na bolje in pomagale k samooskrbnosti. Pri tem pa spodbuja refleksijo in posledično vedenjske spremembe. Tak aktivizem prinaša v oblikovanje nove vrednote in podpira premik v smeri raziskovanja neodkrite kakovosti in trajnostnosti«.5 Po tem lahko sklepamo, da nam samo vrnitev lastne produkcije, tako industrijske kot manufakturne, omogoči vsaj delno neodvisnost in nadzor nad lastno prihodnostjo.

Kaj nas v tunelu prihodnosti čaka, pa ni odvisno le od zunanjih dejavnikov, temveč tudi od nas samih, od naše inteligence in intelekta, raznolikih izkušenj, intuicije in ne nazadnje od naše ozaveščenosti – ta je večna, neotipljiva in nas lahko popelje v odkrivanje skritih galaksij.

5 Povzeto po profesorju Silasu F. Harrebye-u, ki obravnava družbene spremembe, vpliv globalizacije na nove oblike demokratične udeležbe in socialne inovacije.

40

TUNEL

Založil Center za kreativnost (CzK) Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana Rusjanov trg 7, SI-1000 Ljubljana

Zanj Dr. Bogo Zupančič, direktor MAO

Vodja Centra za kreativnost mag. Anja Zorko

Uredila Mika Cimolini in Jeff Bickert

Besedila Jeff Bickert; Federica Sala, Leonora Jakovljević, Maja Vardjan, Matej Feguš, Mika Cimolini

Oblikovanje kataloga Ivian Kan Mujezinović, Grupa Ee

Fotografije izdelkov Klemen Ilovar, Ansambel

Postavitev fotografij izdelkov Dan Adlešič, Ansambel Grafična identiteta Ivian Kan Mujezinović, Grupa Ee

Ekipa CzK Maja Kovačič, Urška Krivograd, Marko Podjavoršek, Zala Košnik, Mirna Berberović, Marin Berović in Saša Žafran

Družabni mediji Zavod Neuropolis

Prevodi Andreja Šalamon Verbič (iz angleščine v slovenščino)

Jezikovni pregled slovenskih besedil Katja Paladin

Tisk ABO grafika, d. o. o.

Naklada 500 izvodov

© 2021 MAO/Center za kreativnost, Ljubljana © besedila so last avtorjev © fotografije in drugo slikovno gradivo so last avtorjev

Vse pravice pridržane. Nobenega dela (ali celote) te publikacije ni dovoljeno reproducirati, hraniti ali kakor koli posredovati – elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem ali kakršnim koli snemanjem – brez predhodnega pisnega soglasja založnika.

Projekt sofinancirata Evropska unija (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) in Republika Slovenija. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Program Centra za kreativnost je zasnoval Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

ISBN 978-961-6669-72-6

Oblikovanje za odločno prodružbeni postapokaliptični svet