Nove kulture izdelovanja Maja Vardjan

NOVE KULTURE IZDELOVANJA

28 Maja Vardjan, kustosinja Muzej za arhitekturo in oblikovanje TUNEL

»Dober obrtnik ali obrtnica rešitve uporablja tudi za odkrivanje novih ozemelj; v njegovi oz. njeni zavesti sta reševanje in iskanje problemov intimno povezana. Zato lahko radovednost za vsak projekt vpraša ›Zakaj?‹, pa tudi ›Kako?‹.«1 Richard Sennett

Leta 2012 je bila v Ljubljani organizirana prva razstava iz serije dogodkov Pop-up dom. Mladi oblikovalci so s svojimi izdelki opremili stanovanje v središču mesta in ga spremenili v začasno trgovino, galerijo in prostor skupnosti. Skupna akcija je bila odgovor na takratno ekonomsko situacijo in njihov položaj v kontekstu spremenjenih razmerij na področju oblikovanja. Postalo je jasno, da množična industrijska proizvodnja v njihovem delovanju ne igra več velike vloge. Fokus se je usmeril v lokalne produkcije, omejene serije in projekte »naredi sam«, ki so raziskovali nove načine ustvarjanja, izdelovanja, financiranja in distribuiranja izdelkov.

Če je bil Pop-up dom eden prvih indikatorjev sprememb, so v novejši slovenski in širši oblikovalski produkciji tovrstni načini delovanja postali stalnica. Zanimanje oblikovalcev in uporabnikov za lokalno proizvedene in ročno izdelane izdelke z iskanjem alternativ pretirani industrializaciji, globalizaciji in digitalizaciji vsakdanjega življenja močno narašča. Vrednost ročnega dela se spreminja tudi v luči globalnega izkoriščanja delovne sile, kar mnoge ustvarjalce usmerja v humanizacijo procesov izdelovanja in posledično v kontekstualizacijo odgovornejšega življenjskega sloga.2 V knjigi Design as an Attitude piska in kritičarka Alice

1 Richard Sennett, The Craftsman, Penguin Books 2009, str. 11.

2 Lidewij Edelkoort, »Art d’eco«, v: Formafantasma, Stedelijk Museum ‘s-Hertogenbosch in Uitgeverij Lecturis 2014, str. 70.

29

XXIX

Rawsthorn širok nabor projektov, ki povezujejo principe ročnega dela in tradicionalnih obrti z oblikovanjem, razvršča v dve kategoriji: na tiste, ki strateško uporabljajo rokodelsko simboliko in tehnike, ter tiste, ki idejo rokodelstva obravnavajo konceptualno in antropološko ter se skozi raziskovanje procesov ročne izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami.3 Kako torej postindustrijska situacija združuje sodobno oblikovanje, nove tehnologije in področje digitalnega s principi rokodelstva in tradicionalnih obrti? In kako se to kaže v izboru izdelkov razstave Tunel 29?

Nove tradicije

Slovenske tradicionalne obrti pomenijo izjemno kulturno dediščino in odličen material za prevod v nove načine implementacije rokodelskega znanja in veščin. Darja Malešič v seriji Pletena vizija tradicionalno pletarsko obrt aplicira na standardne steklenice za vodo, ki s skrbno ročno izdelano zaščito postanejo dragocen osebni predmet. Pri vrtnem kurišču TOJO.I.TO njegova naključna oblika primarnemu procesu izdelave doda novo vsebino. Tovrstni pristopi ne obravnavajo vprašanja obrti v smislu nostalgičnega obujanja oziroma iskanja izgubljenih idealov, ampak kažejo na potencial prožnosti tradicionalnih obrti in delovanje zunaj okvirov običajnega. Da je rokodelstvo lahko prilagodljivo in inovativno, dokazuje tudi nakit blagovne znamke Floios s kombinacijo tradicionalnih tehnik izdelovanja in novih digitalnih tehnologij. Oblikovalka Tina Košak najdene oblike iz narave brez olepševanja tridimenzionalno skenira in izdela iz recikliranih plemenitih kovin. S takšnim pristopom starodavne tehnike in materiali dobijo nov pomen in funkcije.

3 Alice Rawsthorn, Design as an Attitude, JPR Ringier in Les Presses du Réel, Zürich 2018, str. 38-49.

30

TUNEL

Nove tehnologije in načini izdelovanja nas ne silijo več v proizvodnjo serij popolnoma enakih izdelkov, ampak v veliki meri omogočajo personalizacijo, prilagajanje in spreminjanje v procesu izdelave. V razpravi o ročnem izdelovanju igrajo zato pomembno vlogo tudi manjši in srednje veliki industrijski in polindustrijski proizvajalci. Moč številnih izdelkov izvira iz kombinacije serijske proizvodnje in rokodelskih detajlov. Serija steklenih posodic Cloudy oblikovalke stekla Tanje Pak združuje maloserijsko proizvodnjo v kalupih s tehniko ročnega pihanja in še dodatno ročno obdelavo, ki rokodelstvo izpostavi kot miselni proces, ki stremi k doseganju izjemne čistosti in preciznosti. Veliko količino časa in veščin, potrebnih za produkcijo, izraža tudi omarica za vino znamke Vulgaris, ki je nastala s kombinacijo klasične mizarske tehnologije in ročno izrezljanega motiva, podobno kot serija pladnjev Studia Moste katerega filozofija temelji na lokalni proizvodnji lesenih pohištvenih elementov in predmetov za dom. Simboliko individualnega v svoje izdelke vključuje tudi David Tavčar, ki s tkaninami iz recikliranega poliestra in bombaža v množično proizvodnjo vnaša naključnost in nepravilnosti, ki so sicer značilne za ročno izdelavo. Z računalniškim parametrom izdelana grafika repetitivnega vzorca posega v strojno tkanje in tkanino spremeni v unikaten izdelek. Nepravilnosti in ritualne lastnosti, ki so značilne za izdelavo ročno izdelanega predmeta, so postale pomemben faktor izbire za ljudi, ki iščejo posebno izkušnjo in izdelke z dodano simbolno vrednostjo. Industrija in rokodelstvo tako nista več razumljena kot polarni nasprotji, ampak se pri procesu izdelave medsebojno dopolnjujeta.

Ročna izdelava kot kritika in alternativa Povečanje zanimanja za ročno delo vedno več ustvarjalcev usmerja v snovanje projektov »naredi sam« in odprtokodnih sistemov ter v predelave obstoječih izdelkov, ki redefinirajo tudi idejo oblikovalca kot absolutnega avtorja. Ti principi so pogosto odgovor

XXIX 31

na družbene problematike, okoljsko situacijo in podnebne spremembe. Projekt kolektiva Trajna se ukvarja s potencialom invazivnih rastlin, pri čemer raziskuje, kako lahko uporaba teh rastlin kot surovin spodbuja lokalno proizvodnjo, npr. proizvodnjo papirja ali izdelavo pohištva po načelu »naredi sam«. Na tem principu temeljita tudi projekt Eve Garibaldi, ki se ukvarja s podaljševanjem življenjske dobe nereciklabilnega papirja, in delno serija Pečeno pohištvo, kjer oblikovalci s pomočjo posebnega pekača odpadno plastiko pretvarjajo v vodoodporne plošče za unikatne kose pohištva. Poudarek na procesu, raziskovanju in eksperimentu je tudi osnova ustvarjanja skupine Oloop, ki v projektih skupnostnega ustvarjanja skozi skupinske rituale ročnega dela s pogovori usmerja fokus v kulturno in socialno integracijo največkrat marginalizirane ženske populacije. Primarni cilj teh projektov ni izdelek, namenjen komercialni uporabi, ampak razumevanje širšega konteksta v smislu sodelovanj, procesa, družbenega pomena – ter posledično sprememba našega mišljenja in delovanja.

Programiranje in ročno delo

Preporod rokodelstva se kaže tudi v digitalni domeni. »Rokodelstvo izkorišča injekcijo novih razmišljanj in se seli na dinamična in nova področja, kot je software,«4 pravi Rawsthornova v zaključku svojega besedila Craft Revival in kot povezavo oblikovanja in ročnega dela izpostavi ponavljajoč se proces programiranja, ki povezuje roko in kodirana navodila. Nove tehnologije in programiranje spreminjajo tako oblikovalsko kot rokodelsko prakso, pri čemer med izdelki razstave Tunel 29 izstopa Serendipity Searcher (Iskalnik naključij), ki ga je multidisciplinarna skupina ustvarjalcev razvila za Narodno in univerzitetno knjižnico v sklopu 26. bienala oblikovanja. Z združitvijo prostorske instalacije,

4 Ibid., str. 46.

32

TUNEL

programiranega digitalnega arhiva in človekove geste ta instalacija postane digitalni generator za nova branja arhiva knjižnice.

Kljub raznolikim izhodiščem in pristopom imajo izbrani projekti skupni imenovalec, ki tako tradicionalne oblike izdelovanja kot digitalne procese obravnava s kritične pozicije sedanjega časa. Nove oblike in kulture izdelovanja ne poudarjajo le forme in veščin ter njihovega ohranjanja za vsako ceno, pač pa predvsem ideje in naracije, ki so integralni del procesa in izdelka. Odličnost rokodelca, obrtnika in oblikovalca se kaže v sposobnosti zastavljanja vprašanj, ki ju v uvodnem citatu izpostavlja Richard Sennett, in ne le v iskanju rešitev na dane probleme. »Zakaj?« in »Kako?« nove kulture izdelovanja izpostavita kot umski, in ne le zgolj ročni proces. In v tem so njihova moč, lepota in vrednost.

XXIX 33