Slovenski film v sliki, glasbi in besedi
rani SNG Maribor je bila prisotna tudi peščica ostarelih mož – Maistrovih borcev, med njimi eden zadnjih tedaj še živečih častnikov Anton Osterc, ki so podoživeli dokumentarno-poetično rekonstrukcijo zgodovinskega dogajanja h kateremu so pred sedmimi desetletji prispevali tudi svoj delež. Zanimive so tako njihove ocene dokumentarnosti filma, ki je skoraj v celoti nastajal v realnem prostoru odvijanja zgodovinskih dogodkov po 1. svetovni vojni. Prav tako pa tudi politične okoliščine, ki so s postavitvijo spomenika generalu Rudolfu Maistru v Mariboru ter realizacijo igranega filmskega projekta, po desetletjih pretežnega prebivanja v zasebnih spominih Maistru in njegovim borcem spet odmerile javni prostor. Leto 1987 je prineslo uresničitev zamisli o postavitvi spomenika generalu in pesniku Rudolfu Maistru v Mariboru, ključni osebnosti bojev za slovensko severno mejo v letih 1918/19. Po spomeniku njegovim borcem in spominskem reliefu na zunanji steni Osnovne šole borcev za severno mejo v Mariboru je to dejanje pomenilo vrh dolgoletnih prizadevanj njegovih borcev, za širšo javnost, pa je prineslo sporočilo, da so politične sile, ki so v Mariboru onemogočale postavitev obeležja eni najpomembnejših zgodovinskih osebnosti slovenskega 20. stoletja izgubile moč posrednega in neposrednega vpliva na takšno pobudo. V letih 1988/89 je nastala tudi dokumentarno-igrana TV drama z naslovom: Maistrova najdaljša mariborska noč, ki je na velikem platnu obudila spomin na dramatične dogodke v Mariboru neposredno po 1. svetovni vojni, s posebnim poudarkom na ključno vojaško akcijo v zgodnjem jutru 23. novembra 1918. Premierne predstavitve filma in kasnejše razprave sta se udeležila tudi zadnja neposredna udeleženca dogodka, častnika Ervin Mejak (1899–1989) in Anton Osterc (1894–1991). Oba sta filmski izdelek scenarista Saše Vuge in režiserja Andreja Stojana ocenila kot dobro igrano rekonstrukcijo dogajanja, ki je povzela vse napetosti in dileme tistega časa ter dober portret slovenskega državnika in generala Rudolfa Maistra v prelomnem letu 1918. Čas neposredno po končanih vojaških operacijah 1. svetovne vojne predstavlja eno najbolj dramatičnih obdobij novejše zgodovine tistega dela nekdanje enotne avstroogrske kronovine Štajerske, ki je bil poseljen z večinskim slovenskim prebivalstvom, njegovo središče pa je predstavljalo mesto Maribor. Ko so mariborski Nemci ob koncu oktobra 1918 spoznali, da se obeta nova državna tvorba, so se tudi sami odločno zavzeli za priključitev novi avstrijski republiki. 30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. Prvega novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka 90