Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja

Page 1

stičišče

Stičišče idej in razvoja nevladnih organizacij.

NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA

Naravno poslanstvo nevladnih organizacij je, da opozarjajo na kršitve

Erika Lenčič Stojanovič

Breznevladnih organizacijniživljenjav tejdružbi

Pogovor s Stankom Rojkom, županom občine Gornja Radgona

Nevladneorganizacijenepogrešljivpartnerobčine prizagotavljanjupomoči

Pogovor z Olgo Karba, županjo Občine Ljutomer

Nevladne organizacije so neločljivi del lokalnih skupnosti

Pogovor z dr Aleksandrom Jevškom

»Sreča posameznika ni izključno v privatni blaginji, ampak v soustvarjanju javnega prostora in družbe kot take Dokler ohranjamo aktivnost nestrankarskega združevanja, izmenjave mnenj, razpravljanja, združevanja v društva in ohranjamo žive svoje nevladne organizacije s plemenitimi interesi, nas svet ne bo popolnoma oropal svobode, četudi nam jo zmerom bolj omejuje Velik aplavz in podpora nevladnim organizacijam z interesi, ki govorijo za Človeka!« Lučka Zorko

Intervjuji

Lili Miloševič

Darko Krajnc

Aida Hajdarević

Matej Verbajs

Terezija Vidovič

Uroš Kamenšek

Petra Cilenšek

Mojca Makovec Haložan

2022 REGIONALNO

Skupnost – to smo mi vsi.

pomembnega partnerja in sogovornika, predvsem pa da se spoštuje njihovo delo, ki ga opravljajo

In to velja tako za nacionalni kot lokalni nivo Žal je bila mnogim nevladnim organizacijam storjena krivica s tem, ko se je izničevalo in blatilo njihove dosežke ter se jih označevalo kot nekoga »ki meša meglo« in se ga ne potrebuje Takšna mnenja so se nato še posebej preko družabnih medijev nekritično širila med uporabniki. Mnogi žal ne vedo, da so morda tudi sami člani nevladnih organizacij

Seveda so pa ravno te organizacije največ krat trn v peti oblasti ter najpogosteje podvržene kritikam

Kot Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja, ki koordinira regijsko mrežo 470 nevladnih organizacij iz Pomurja, imamo stik s predstavniki in skupinami ljudi, ki imajo različna mnenja in pogled na svet, prav tako pa tudi verska prepričanja ter politične nazore. Mislim, da smo nevladne organizacije dokaz, da se da sodelovati ne glede na vse te razlike in prepričanja, da lahko v medsebojnem spoštovanju in sprejemanju rešujemo marsikateri problem ali izziv V času epidemije je bilo to mogoče videti v skorajda vsaki lokalni skupnosti, prav tako pa tudi ob požaru na Krasu Kot regijsko stičišče si želimo, da se nevladne organizacije sprejema kot pomemben steber družbe (ne rečemo mu zamanj, da gre za tretji steber družbe!), da se jih tretira kot

Zato si želimo manj sovražnega govora do nevladnih organizacij in več spoštovanja – ne samo kadar gre za gasilska in humanitarna društva, ki jih vsi kdaj nujno potrebujemo, ampak tudi kulturna, turistična, upokojenska, mladinska, okoljska, športna društva, ki skrbijo za kvaliteto življenja v skupnosti. Kdo si lahko družbo predstavlja brez teh nevladnih organizacij?! A hkrati ne pozabimo, da so pomembne tudi organizacije, ki opozarjajo na nespoštovanje človekovih pravic posameznih skupin (bodisi invalidov, starejših, mladih, žrtev nasilja idr ), na netransparentnost ali neustreznost postopkov ali državnih / lokalnih organov in zlorabo pravne države Tudi te organizacije so za družbo in »zdravo« demokracijo izjemnega pomena - so neke vrste varovalke emokracije in vsaka družba jih nujno potrebuje

Ne želimo si torej, da se nas (katera koli) oblast boji in neupravičeno kritizira, ampak da nas tretira kot sogovornika, ki lahko konstruktivno pomaga pri reševanju družbenih izzivov in sooblikuje politike Verjamemo namreč v to, da smo skupnost mi vsi. In s tem da ima vsak izmed nas pravico (in hkrati dolžnost!), da soustvarja ter da svoj prispevek k (boljši) družbi in okolju, v katerem živimo Politika ni in ne sme biti orodje peščice odločevalcev, ki imajo moč. Politika je in mora biti / (p)ostati stvar skupnosti

Nevladne organizacije smo neposredno povezane z ljudmi in iz prve roke poznamo težave in potrebe, zato je naša proatkivnost nujna. Hkrati pa si želimo tudi s strani nevladnih organizacij, da sodelujejo s konstruktivnim pristopom ter iskanjem rešitev in nikakor ne zgolj s kritiko.

Pred leti sem na družbenem omrežju zasledila zapis Lučke Zorko, ki sem si ga shranila, saj lepo opisuje bistvo in poslanstvo nevladnih organizacij Z njenim dovoljenjem ga objavljamo v tej prilogi in ga delimo z vami. In hkrati tudi mi ploskamo vsem, ki govorite za človeka, svobodo in spoštovanje

Matejka Horvat, LRF za Pomurje

Ustanovalokalnarazvojnafundacija (LRF)zaPomurje +38625381354 info@lrf-pomurje.si https://www.lrf-pomurje.si

UVODNIK 02 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | DA JE DEMOKRACIJA SKUPNOST, TO PA SMO MI VSI. ZATO NE LE, DA IMAMO PRAVICO SODELOVATI V SOOBLIKOVANJU PRAVIL / POLITIK, KI TAKO ALI DRUGAČE VPLIVAJO NA NAŠO DRUŽBO IN ŽIVLJENJE, AMPAK JE TO TUDI NAŠA DOLŽNOST – VSI SMO NAMREČ SOODGOVORNI, V KAKŠNI DRUŽBI BOMO ŽIVELI.

Pomurje

stičišče idej in razvoja nevladnih or i ij j

Delujemo kot informacijski, povezovalni, podporno-razvojni, zagovorniški in čezsektorski center v pomurski regiji

Povezujemo…

Vzpostavili smo največjo neformalno mrežo nevladnih organizacij v Pomurju, ki vključuje že preko 470 NVO

Informiramo…

Nevladne organizacije informiramo preko različnih komunikacijskih kanalov (spletna stran, e-novice, družbena omrežja, osebno, preko epošte, )

Podpiramo…

NVO smo nudimo več kot 200 svetovalnih in mentorskih ur na leto z najrazličnejših področij delovanja (računovodsko svetovanje in finančno upravljanje, pravna pomoč, pridobitev statusa v javnem interesu, podpora pri pripravi projektov, IKT podporo ) Intenzivno podporo na organizacijskem, strokovnem in zagovorniškem področju nudimo 8 nevladnim organizacijam s potencialom

Izobražujemo in krepimo…

Organizirali smo številne delavnice iz najrazličnejših področij (zaključni računi, komuniciranje, priprava evropskih razpisov, organizacija prireditev, socialno podjetništvo, LAS razpisi, ) Organiziramo tudi regijske konference, posvete, srečanja V času epidemije smo NVO informirali tudi o proti-koronskih zakonodajnih ukrepih, prav tako pa o občinskih ukrepih ter potrebah

Ozaveščamo…

Na različne načine poskušamo spregovoriti o pomenu nevladnih organizacij V času epidemije smo tako organizirali »Klepet z novinarji«, kjer smo na klepet z nevladniki povabili lokalne novinarje

LRF
za
REGIONALNOSTIČIŠČENEVLADNIHORGANIZACIJPOMURJA
03 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | lrfzapomurje

Naravno poslanstvo nevladnih organizacij je, da opozarjajo na kršitve

Kakovostživljenjavnekidružbisemeritudipotem,kakoljudjedoživljamoodnosmeddržavoingospodarstvomtertistim prostoromraznolikostiinteresov,kiganajpogostejepoimenujemocivilnadružba

Pri tem je pomembno, da nam družba ponuja poti in možnosti demokratičnega udejstvovanja, ki ni omejeno samo na glasovanje na volitvah Civilna družba se tako kaže kot eden izmed stebrov družbe, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju njene demokratičnosti in varovanju javnega interesa. Možnost družbene participacije je bila ena od pomembnih kategorij, ki se je presojala v procesu pridruževanja Slovenije k Evropski uniji

V času pridruževanja Evropski uniji se je začela tudi krepitev nevladnih organizacij za zagovorništvo s strani države Ministrstvo za javno upravo jih podpira od leta 2004 Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 je trenutno krovni dokument, na podlagi katerega oblikujemo naše ukrepe in usmerjamo napore V kratkem se bo začela pripravljati nova strategija za naslednje obdobje, kaj več bo znanega v prihodnjih mesecih.

V zadnjih treh letih upravljamo s skladom za razvoj NVO, katerega namen je zagotoviti podporno okolje za NVO (mreže in stičišča) ter spodbujanje razvoja posameznih področij delovanja nevladnih organizacij, ne pa konkretnim vsebinam, za katere morajo poskrbeti vsebinski resorji/ministrstva.

Tudi v bodoče nameravamo iz sklada zagotavljati lastno udeležbo za EU projekte (t i match funding), spodbujati profesionalizacijo nevladnih organizacij ter razvijati podporno okolje za NVO, vključno s prostovoljstvom Potrebe se kažejo tudi na področju podpiranja pilotnih projektov za zagotavljanje storitev v skupnosti. Strateški razmislek o posameznih vsebinah (sociala, zdravstvo, civilna zaščita ) ostaja v domeni ministrstev in je predmet njihovih politik, strateških dokumentov in finančne podpore

Očitek, da država ne bi smela financirati nevladnih organizacij, je posledica nepoznavanja, saj država lahko svoje politike udejanja na različne načine

Nevladne organizacije v svoji zagovorniški kot tudi storitveni funkciji igrajo pomembno vlogo pri tem in jih na Ministrstvu za javno upravo vseskozi dojemamo kot partnerje, četudi gledajo pod prste državi in opozarjajo na kršitve, kar je nenazadnje tudi njihovo »naravno« poslanstvo Vsekakor država lahko pride do boljših rezultatov, če gre v dialog z nevladnimi organizacijami in državljani, saj tako nastanejo rešitve, ki so bolj premišljene in dolgoročne, kot če bi jih oblikovali le uradniki v pisarnah in zunanji strokovnjaki

Tako v zagovorniški kot v svoji storitveni vlogi so nevladne organizacije bližje ljudem, ki potrebujejo pomoč ali dodatno podporo, kar je razgalila tudi epidemija covida

Še nekaj besed o podpornem okolju in njegovi vlogi na lokalni ravni: Regionalna stičišča so nastala kot odgovor na izziv, pred katerega smo bili postavljeni kot država So prostori, ki združujejo lokalne nevladne organizacije z namenom njihovega opolnomočenja Na eni strani vodijo civilni dialog z odločevalci kot zagovorništvo, ki je proces neposrednega vplivanja na oblikovanje lokalnih politik. Povedano drugače: cilj regionalnih stičišč je usposobiti nevladne organizacije, jih naučiti, kako učinkoviteje komunicirati z državnimi in lokalnimi oblastmi, kako z njimi vzpostavljati sodelovanje z namenom oblikovanja kakovostnejših javnih politik, ki bodo imele večjo legitimnost med ljudmi

Erika Lenčič Stojanovič, vodja Sektorja za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo
04 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | FOTO:MJUGOVSI

Po drugi strani pa morajo ustrezno prepoznati potrebe v okolju, ter se nanje učinkovito in konkretno odzivati. Rešitve, ki jih oblikujemo skupaj, so za vse nas ne samo objektivno, temveč tudi povsem osebno, subjektivno bolj zavezujoče, saj se lahko z njimi identificiramo in jih zato tudi sprejemamo.

Transparentnost delovanja tako javnih institucij kot nevladnih organizacij je izjemno pomembna, saj povečuje zaupanje v eno in drugo stran in omogoča, da ne govorimo pavšalno,

temveč argumentirano, na podlagi podatkov in dejstev

Tukaj vidimo še ogromno prostora za izboljšanje, regionalna stičišča na nek način orjejo ledino na tem področju in vodijo z zgledom

Nevladne organizacije so nosilke sprememb, za doseganje večjega učinka pa morajo premagovati medsebojne razlike, se povezovati tako med seboj kot z lokalnimi in nacionalnimi deležniki (gospodarstvom, mediji )

V naslednjem desetletju jih vidimo kot pomemben segment slovenske družbe, ki vpliva na družbeno povezanost in solidarnost

Želimo si, da bi nevladne organizacije širile obseg socialnih in drugih storitev, skladno s potrebami prebivalcev in da bi država uspela prenesti nekatere storitve v celoti na nevladne organizacije, seveda ob zagotovitvi financiranja

Nevladne organizacije so neločljivi del lokalnih skupnosti

Intervju je bil narejen v mesecu aprilu, ko je dr. Aleksander Jevšek še opravljal vlogo župana Mestne občine Murska Sobota Beseda v pogovoru je tekla o pomenu nevladnih organizacij in medsebojnem sodelovanju z lokalno skupnostjo

Pogovarjala se je Matejka Horvat

Kako vidite delovanje nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov) v vaši občini? Ste zadovoljni z njihovim prispevkom pri zadovoljevanju lokalnih potreb? Mislim, da so nevladne organizacije na vseh področjih neločljivi del lokalnih skupnosti, to se kaže tudi v našem odnosu do nevladnih organizacij. Nevladne organizacije sežejo v vse pore lokalne skupnosti Skrbijo tudi za kakovost življenja različnih ciljnih skupin, od mladih do starejših Če govorimo o hendikepiranih osebah, skrbijo za izvajanje različnih terapevtskih dejavnosti, predavanj itd Drugo pa je tudi humanitarni vidik, ko nevladne organizacije skrbijo za pomoč ljudem iz lokalne skupnosti, ki so potrebni pomoči. V Mestni občini Murska Sobota se zavedamo pomena nevladnih organizacij in jih absolutno podpiramo, ker tudi s svojim zgledom spodbujajo prostovoljstvo in humanitarnost, brez katerih družba ne more funkcionirati.

Ali v sodelovanju z ne organizacijami rešujete lokalne izzive in katere? V času epidemije vem, da ste sodelovali s Klubom prekmurskih študentov.

Mi smo že ob pojavu epidemije in prvem sklicu štaba civilne zaščite, vključili nevladne organizacije, Klub prekmurskih študentov ter tudi humanitarne organizacije kot so Karitas, Eho podpornica, Hiša sadeži družbe Skupaj smo naredili akcijski načrt, s katerim smo na eni strani reševali prve probleme, ki so se takrat pojavili npr z zaščitno opremo in naredili projekcijo v primeru, da bi prišlo do velike potrebe po prostovoljcih zaradi pomoči bolnim in starejšim ljudem Lahko rečem, da so mladi posebej izstopali pri tem humanitarnem delu in smo bili prijetno presenečeni Klicali so nas in spraševali kam lahko gredo pomagat Humanitarne organizacije imajo že vzpostavljeno mrežo tistih, ki jim je potrebno

pomagati, tudi tistih, ki jih je sram ali se ne želijo izpostaviti.

Naše načelo je bilo, da nihče ne sme biti sam in lačen Skupne aktivnosti smo dopolnjevali in jih analizirali, tudi v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za zdravje (NIJZ) ugotavljali, kateri so tisti ukrepi, ki so potrebni in nevladniki so temu sledili Moram reči, da si ne predstavljam, da bi bili brez njih sploh kos epidemiji, predvsem v prvih dneh, ko nas je vse skupaj presenetilo na državni ravni.

Država je takrat pravzaprav prenesla veliko breme na župane in smo se mogli znajti S pomočjo nevladnih organizacij smo lažje obvladali vse to Iz tega so se tudi razvile nadgradnje aktivnosti, npr. Klub prekmurskih študentov je razvil program »Pomoč občanom« - vzpostavili smo telefonsko linijo, osebno pomoč, pomoč pri učenju osnovnošolcev in srednješolcev, pomoč tistim, ki ne obvladajo računalnika in psihološko

05 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
FOTO:MESTNAOBČINAMURSKASOBOTA
INTERVJU:DR.ALEKSANDERJEVŠEK

pomoč s strani študentov, ki zaključujejo zdravstvene smeri. Nastala je dobra praksa, ki jo bomo nadaljevali Ljudje rabijo pomoč tudi po epidemiji, ki je pustila posledice

Kako podpirate razvoj društev oz. nevladnih organizacij v vaši občini? Poleg moralne podpore in spodbujanja standardno izvajamo razpise in del proračuna gre za sredstva za nevladne organizacije, npr. investicije v šport, izvajanje športa, tudi pomoč društvom To je 1 200 000 evrov v letnem proračunu, potem so še razpisi s področja delovanja športa, kulture, sociale itd To so redne oblike razpisov.

Drugo pa je nudenje prostorov Center za socialno delo se je preselil na novo lokacijo in stari prostori so ostali prazni Gre za eno najlepših meščanskih hiš v mestu, zato smo želeli, da se stavba ohrani v javni lasti in ponudi nevladnim organizacijam prostore pod ugodnimi pogoji, da lahko delujejo Mi smo si pred mesecem ogledali delovanje teh društev, vsi prostori so polni in je pravo veselje pogledati noter, ker so predstavniki različnih nevladnih organizacij izjemno zadovoljni Te organizacije delujejo v javno dobro in praktično plačujejo le stroške vzdrževanja, saj najemnine nimajo.

Zaradi tega ta stavba zdaj živi, dobila je dušo Po drugi strani pa tudi ljudje, ki prihajajo v to stavbo oživijo mestno jedro. To je bila tudi naša ambicija. Delovanje v prostorih omogočamo tudi za druga društva (v Mensani smo ponudili prostore Društvu upokojencev Murska Sobota, ki so prej delovali v Semenarni - ta novi prostor omogoča delovanje pevske sekcije, slikarjev, razstave, aerobiko Pojavljati so se začele dejavnosti, ki so povezane s starejšo generacijo, npr Koronarno društvo, ki pomaga osebam, ki so prebolele srčni infarkt. Programi se še dopolnjujejo in to privablja starejše v ta prostor in jim zagotavlja aktivno in zdravo staranje

Drugače pa praktično ni tedna, ko se ne bi pri meni ustavili predstavniki kakšnih nevladnih organizacij, ki tekom leta izvajajo programe, mi pa jim pomagamo pri različnih prireditvah, promocijah, preventivnih aktivnostih in so zelo aktivni

V Mestni občini ima sedež veliko število regijskih zvez, npr. Zveza upokojencev, Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Pomurska turistična zveza Če omenim Društvo paraplegikov na Noršinski ulici - mi smo bili eni od glavnih podpornikov in investitorjev prvega čebelnjaka za paraplegike

Večkrat zahajam tja in opažam, kako je ta na videz preprost čebelnjak oživil življenje na tem prostoru. Preko svoje čebelarske sekcije so začeli o čebelarstvo izobraževati osnovnošolce in različne skupine mladih, ki prihajajo tja V prvi vrsti se učijo o čebelah, se pa veliko tudi naučijo o paraplegikih, vidijo, da niso tako ubogi in da marsikaj zmorejo sami To je ena taka lepa simbioza vseh dejavnosti Mestna občina je veliko pomagala tudi Društvu slepih in slabovidnih z novimi prostori. V času gradnje smo jim nudili brezplačne prostore v bivšem Centru za socialno delo, zdaj pa imajo v novih prostorih dobre pogoje za delovanje Tudi v nevladnih organizacijah v okolici mesta je precej aktivnosti. Društva upokojencev imajo izjemno pomemben povezovalni učinek, izjemnega pomena so pa seveda gasilska društva Gasilcem namenjamo pol milijona evrov za redno dejavnost, tu so pa še gasilska vozila, ki stanejo med 200 000 in 700 000 evri Murska Sobota je letos dobila novo vozilo, pred tem že novo gasilsko lestvico za milijon evrov Pred leti smo kupili nov gasilski avto Gasilskemu društvu Pušča, na katerega smo zelo ponosni saj so edino romsko gasilsko društvo

Mestna občina Murska Sobota je izjemno povezovalna z romsko skupnostjo, v okviru katere deluje precej nevladnih organizacij, npr Zveza Romov in razna kulturna društva Na Pušči deluje tudi informacijska točka, kjer so združene organizacije, ki pomagajo Romom. Nevladne organizacije so tudi veteranska društva, z vojnimi veterani dobro sodelujemo

So zelo aktivni tudi v publicistični dejavnosti, pišejo in izdajajo knjige itd Delujejo pa še različna kulturna in umetniška društva Nevladne organizacije so del našega vsakdana in naša vrata so jim vedno odprta

FOTO: SOBOTAINFO

Murska Sobota v bivših prostorih CSD nudi prostore številnim nevladnim organizacijam

Nevladne organizacije niso samo prostovoljske, nekatere zaposlujejo različne strokovnjake. Zanima me, kakšne so možnosti za povezovanje z občino pri kakšnih večjih projektih.

Imamo kar veliko izkušenj s skupnimi projekti - predvsem v okviru LAS-a smo izvedli kar nekaj projektov, npr Soboški biciklin, obnovitev kroškega broda, trenutno obnavljamo streho na Kajak kanu klubu Krog Običajno to niso veliki milijonski projekti, ampak manjši do 100.000 evrov. Neki nevladni organizaciji veliko pomeni, da dobi tak projekt, hkrati lahko preko projekta nekoga tudi zaposli

Vesel sem, da pridejo predstavniki nevladnih organizacij do mene in mi pokažejo projekt in se lahko odločim za podporo Se pravi, ta iniciativa s strani organizacij, ki pokrivajo določena področja. Take samoiniciative s strani nevladnih organizacij so zelo dobrodošle Mi smo vedno odprti za predloge

Podpiramo tudi nekatere nevladne organizacije, ki že zaposlujejo ljudi, npr. Društvo za zaščito živali in jih sofinanciramo V okvirju Karitasa financiramo materinski dom Letno prispevamo nekje 40 000 do 50 000 evrov za javno kuhinjo v okvirju Karitasa. Vsako leto damo iz proračuna donacijo Eho podpornici

V letu 2022 sta med pomurskimi občinami participativni proračun izvajali zgolj dve pomurski občini: Mestna občina Murska Sobota in Občina Črenšovci

06 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Nevladne organizacije delujejo tako rekoč na vseh področjih. Poleg storitev, ki jih nudijo v okolju, pa je pomembna tudi njihova zagovorniška funkcija, da torej opozarjajo na krivice, stiske, probleme, težave, izzive in da z odločevalci iščejo najboljše rešitve za probleme. Tudi mi jih spodbujamo k temu, da so proaktivne, ne samo na nacionalnem nivoju, ampak tudi lokalnem in regijskem – da se npr. vključujejo v pripravo strategij, podajajo predloge itn. Kako vi gledate na to njihovo vlogo?

Mene boli srce, ko slišim, da so nevladne organizacije paraziti družbe. Tisti, ki to govori, z nevladnimi organizacijami nikoli ni imel stika Jaz sem član različnih društev, tako da razumem njihovo delovanje Tisti, ki pravi, da so nevladne organizacije paraziti družbe, ne ve, o čem govori. V naši mestni občini je diametralna slika, mi se zavedamo pomena nevladnih organizacij Ko smo pred kakšnimi pomembnimi projekti, povabimo predstavnike nevladnih organizacij in poslušamo tudi njihove ideje Recimo v Evropski teden mladih je vključenih veliko nevladnih organizacij, ki se tako ali drugače povezujejo z mladimi ali v katere so mladi vključeni. Prosili smo jih, da dajo svoje predloge za program. Izpostavili so zagotavljanje stanovanj za mlade, zagotavljanje zaposlitev, šolanja in na teh področjih smo skupaj postavili konkretne cilje in bomo izvajali dejavnosti. Zelo konkretno že rešujemo stanovanjsko problematiko Tudi v okviru priprave Trajnostne urbane strategije, v okviru katere smo organizirali 16 okroglih miz in imeli »brainstorminge«, smo povabili nevladne organizacije k sodelovanju, kjer so lahko vsi povedali v kakšnem mestu želijo živeti do leta 2050 Jaz prisluhnem nevladnim organizacijam, včasih pa me kakšna njihova kritika tudi boli, včasih tudi ni na mestu. Če pa se z njimi ne pogovarjaš in si mnenja, da so paraziti, si v bistvu sam daš strel v koleno

Kakšen nasvet bi dali nevladnim organizacijam, na kakšen način naj vzpostavijo sodelovanje z odločevalci, kadar želijo opozoriti na kakšno problematiko oz. poiskati rešitve?

Naj potrkajo na vrata. Predvsem je pomemben proaktiven pristop, ne samo izpostavljanje negativnih dejstev, ampak ponujanje rešitev

Kakšni so prihodnji izzivi lokalne skupnosti na področju sociale, kulture, športa, turizma, mladih ?

Ali ji jih boste lahko reševali skupaj z nevladnimi organizacijami?

Na to vprašanje sem nekako že odgovoril. Pripravljamo novo strategijo, pravzaprav bomo dopolnili že obstoječo strategijo razvoja občine za naslednjo finančno perspektivo Čakamo na operativni program, kaj bo omogočal Povabili bomo nevladne organizacije, da izrazijo svoje mnenje. Letos smo prvič uvedli mehanizem participativnega proračuna, oglasilo se je več nevladnih organizacij s svojimi predlogi To nam kaže, da je ta pristop pravi in ga moramo drugo leto še nadgraditi, tudi finančno. S tem je vloga nevladnih organizacij neposredno pri investicijah in programih

Kako ste zadovoljni z izvedbo participativnega proračuna?

Zelo, bili so tudi zelo pozitivni odzivi Kakšne ideje so bile tudi »odkačene«, nekatere pa smo tudi realizirali, npr učilnico na prostem Na vrsti je še kar nekaj, od igrišč, do fitnesa na prostem, skejt park, pumping track

Naštela vam bom nekaj ukrepov, za katere v regijskem stičišču menimo, da bi lahko pozitivno vplivali na razvoj in krepitev nevladnih organizacij, vi pa izberite enega ali dva, ki se vam zdita najbolj smiselna in za katera menite, da bi lahko bila realizirana v prihodnosti tudi v Mestni občini Murska Sobota: večletno financiranje, pavšalno financiranje, predfinanciranje, dodatni razpis za večje projekte NVO (npr. financiranje 1-2 večjih projektov na leto), sofinanciranje lastnega deleža NVO pri EU / LAS projektih, sofinanciranje zaposlovanja v NVO.

Na prvo mesto bi dal sofinanciranje lastnega deleža nevladnih organizacij pri EU in LAS projektih. To se veže na tisto omenjeno samoiniciativnost in proaktivnost Potem pa še dodatni razpisi za večje projekte nevladnih organizacij in sofinanciranje zaposlovanja v nevladnih

organizacijah. To v veliki meri že počnemo skozi javna dela Če pogledate seznam javnih delavcev, boste videli, da jih je veliko takih, ki jih sofinancira občina Ta delež sofinanciranja se bo še bolj prevalil na breme občine, ker je povezan s številom brezposelnih Ker se je število brezposelnih zmanjšalo za 7,5 %, to pomeni manjši delež s strani države in večji delež občine Zaposlitve v nevladnih organizacijah pa so nujno potrebne. Mi že s sofinanciranjem javnih del ogromno pomagamo nevladnim organizacijam

Za konec še kakšne so prioritete razvoja Mestne občine Murska Sobota?

Nam je največji izziv to, da se regija izpuli iz zaostalosti v primerjavi z ostalimi regijami To nam uspeva, saj statistični podatki Gospodarske zbornice kažejo pozitivno sliko. Drugi izziv je dobiti deficitarne poklice in zaposliti mlade, da bodo pogoji taki, da bo čim več mladih našlo zaposlitev v regiji Brezposelnost danes ni tak problem, problemi so drugje. Izziv je tudi ta, da mladim, ki ostanejo tu, zagotovimo pogoje za življenje Imamo kar precej občinskih in prostorskih aktov, ki bodo omogočali gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, blokov. V prihodnosti se bo ogromno zidalo stanovanj, ki bodo omogočili, da si mladi ustvarijo družino in da vzpostavimo v našem prostoru enakopraven dostop do izobraževanja, ki ga zdaj ni. Druga stvar je, da uspemo v regijo privabiti še več srednjih in malih podjetij, ki bodo ustvarjali visoko dodano vrednost Zdaj je priložnost, ker bodo evropske multinacionalke začele proizvodnjo premikati iz Azije nazaj v Evropo Priložnost so podjetja na področju proizvodnje polprevodnikov in drugih sestavni delov za avtomobilsko industrijo Tu se kažejo zanimanja in povpraševanja za Mursko Soboto. Želeli bi si, da živimo v okolju in prostoru, ki bi ostal tako lep kot je sedaj

07 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | sobotakotsijozelimo

Tudi LRF za Pomurje na srečanju predsednika vlade z nevladnimi organizacijami

Srečanja predstavnikov vlade in nevladnih organizacij, namenjenega okrepitvi sodelovanja z ministrstvi, smo se udeležili tudi predstavniki 12 regionalnih stičišč nevladnih organizacij, med njimi tudi pomursko stičišče LRF za Pomurje.

Predsedniku Vlade smo predstavili mrežo zaNVO, ki jo sestavlja 12 regionalnih stičišč in ki predstavljajo podporo nevladnim organizacijam na lokalni in regijski ravni.

Predstavili smo tudi nekaj predlogov za izboljšanje delovanja NVO

Predlogi so se navezovali na naslednja področja:

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in nujnost spremembe pogojev brezplačnega najema prostorov za nevladne organizacije

Poleg javnega financiranja projektov in programov nevladnih organizacij s strani države in občin je pomembna oblika podpore tudi možnost brezplačnega najema prostorov Pri tem pa predvsem občine, v obstoječem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, trčijo ob omejitve. Zakon določa omejitev trajanja brezplačnega najema do 5 let, z možnostjo petletnega podaljšanja ter obvezen pogoj statusa v javnem interesu, ki daje NVO pravico do brezplačnega najema. Predlagamo spremembo zakona z rešitvami, ki bodo samoupravnim lokalnim skupnostim omogočile bolj fleksibilno odločanje o načinu rabe svojega stvarnega premoženja, torej omogočanje daljšega obdobja brezplačnega najemnega razmerja v prostorih, ki jih namensko določijo za delovanje NVO Prav tako možnost presoje o delovanju nevladne organizacije v javnem interesu na lokalni ravni, saj veliko število lokalnih

NVO ne izpolnjuje zahtevnih pogojev za pridobitev statusa pri pristojnih ministrstvih, v svojem okolju pa opravljajo pomembne javno koristne programe, ki jih občine potrebujejo, jih kot takšne prepoznavajo in jih želijo podpreti z možnostjo brezplačne uporabe prostorov Ukrep, ki ga predlagamo je v interesu lokalnih samouprav, NVO ter občank in občanov, ki so koristniki programov nevladnih organizacij Smiseln pa je tudi zato, ker se občine vse pogosteje odločajo za investicije v prenovo zgradb, z namenom trajnejšega zagotavljanja prostorov za izvajanje javno koristnih programov brez neživljenjskih administrativnih omejitev, ki otežujejo razvoj programov, organizacij in lokalnih skupnosti.

Ustanavljanje pokrajin in vključenost nevladnih organizacij v proces priprave regijske zakonodaje

V regionalnih stičiščih nevladnih organizacij pozdravljamo napore vlade za vzpostavitev pokrajin

Pri tem si želimo strokovno rešitev, ki bo politično sprejemljiva, funkcionalna in hkrati racionalna in bo prispevala k decentralizaciji države, a tudi k smiselni povezanosti območij in ne njihovi pretirani drobitvi.

Ker bo oblikovanje regij pomembno vplivalo tudi na delovanje in razvoj NVO in organizacij podpornega okolja, apeliramo na vključenost NVO v pripravo regijske zakonodaje

Vključitev mehanizmov za zmanjševanje administrativnih ovir pri črpanju EU sredstev

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o Uspešnosti črpanja sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 ugotovilo, da je bila Republika Slovenija delno uspešna. K tej oceni gotovo prispevajo tudi administrativne ovire, postavljene s strani Republike Slovenije Evropska komisija ponuja državam članicam širok nabor mehanizmov, ki zagotavljajo učinkovito in hitro črpanje sredstev, na državi pa je odločitev, katere mehanizme bo uporabila

Ti mehanizmi lahko odločilno vplivajo na sodelovanje NVO pri črpanju evropskih sredstev, npr mehanizem pavšalnega financiranja za projekte, sklad za male projekte, predplačila, sofinanciranje lastnega deleža NVO, vzpostavitev kreditnih shem (ugodna povratna sredstva) ipd

Spodbude za razvoj socialne ekonomije

Socialno podjetništvo je generator socialnih inovacij, razvoja storitev, ki jih skupnost potrebuje in zagotavljanja krepitve človeških virov, še posebej na področju zaposlovanja težje zaposljivih skupin prebivalcev. Zavedamo se, da je predlogov za izboljšave ogromno, vendar žal na tem srečanju vsega ni bilo možno predstaviti V kolikor imate predlog, ki se navezuje na izboljšanje pogojev delovanja nevladnih organizacij, bodisi na nacionalnem, regionalnem ali lokalnem nivoju, vas želimo slišati!

Predloge nam lahko predstavite preko e-pošte info@lrf-pomurje.si ali se oglasite pri nas v pisarni v Martjancih 36, 9221 Martjanci.

08 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Z otroškim smehom in razigranostjo postane naša igralnica brezmejna

Društvo Pisani mehurčki

Ko se zazrem nazaj, se mi v glavi odvrti veliko pisanih spominov in trenutkov, ki smo jih ustvarili Naša pisana pot se je začela, ko se je pisalo leto 2014 Od gledaliških predstav za otroke, do prvega izvedenega rojstnega dne, do vodenja prireditev in animacij na dogodkih, do animacij otrok na porokah Zares smo pisani, ne samo v naši ponudbi, ampak tudi v naši ekipi Pisane mehurčke sestavlja ekipa mladih animatorjev, ki radi preživljamo čas z otroki, imamo čut za delo z otroki in veliko znanja in izkušenj Svoje poslanstvo opravljamo vestno in s srcem, kar začutijo tudi otroci, ki pridejo k nam. Nahajamo se v poslovni zgradbi, v neposrednem centru mesta Murska Sobota, na Gregorčičevi ulici

Naša igralnica obsega 66 m2, ko pa se napolni z otroškim smehom in otroško razigranostjo pa dobi brezmejno kvadraturo V igralnici imamo veliko igralnih kotičkov, kjer se otroci radi igrajo in se družijo s svojimi prijatelji Pomembno se nam zdi, da ohranjajo svojo igrivost in domišljijo, da se razvijajo in odraščajo z igrami in igračami, ki jim pustijo prosto pot in niso povezane z elektroniko Otroci pri nas najdejo tisto, kar velikokrat pogrešajo - prosto igro. Čas brez navodil, ko so lahko samo oni, igra in igrače

Ko so otroci pri nas na rojstnem dnevu ali imamo druge aktivnosti, vedno namenimo veliko pozornost tudi času v naravi Vsaj eno uro se odpravimo v »naš mali varaš«, kjer nas čaka prava

mala pustolovščina - iskanje zaklada. V letošnjem letu smo tako uresničili že kar nekaj naših projektov in v nizu leteh naj omenim smučanje, ki smo ga izvedli skupaj s Klubom prekmurskih študentov in Klubom prleških študentov Dobro obiskani so bili tudi naši filmski večeri Množično smo se udeležili tudi dobrodelnega teka, organiziranega s strani naše Dijaške sekcije Naš Študentski bogračfest v Mariboru v Študentskem kampusu ima že dolgo tradicijo Letos smo ga tako zelo uspešno izvedli že 17 leto zapovrstjo Postala je stalnica med študentskimi dogodki v Mariboru in na njem se uspešno promovira naš klub, kakor tudi tradicionalne lendavske jedi kot so bograč, pereci, langoši in ostale kulinarične dobrote Prireditev je dobro poznana med študenti celotne Slovenije

Pr

rojstnodnevne zabave, kreativne delavnice, poslikavo obraza, pravljično jogo, preživljanje časa v naravi, počitniške tabore

Več o naših aktivnostih pa si lahko preberete na spletni strani www.pisani-mehurcki.si ali nam pišete na info@pisani-mehurcki si Lahko pa nas spremljate tudi na Facebook strani PISANI MEHURČKI ter INSTAGRAMU

Vabljeni v našo pisano družbo!

09 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

slepih in slabovidnih Murska Sobota

V zadnjih dveh letih je COVID-19 postal naša realnost, ki bo kot vse kaže, odslej nekje v potuhnjeni zasedi nenehno prežal na vsakogar izmed nas Ampak življenje se vendarle počasi vrača v stare tirnice, seveda, v skrbi za lastno zdravje, kot za zdravje celotne družbe, še vedno z določenimi preprekami in z nujno opreznostjo ter s kar največjo možno previdnostjo

V prvem delu leta so se posebni socialni program v društvu izvajali v manjših skupinah in upoštevajoč takratno veljavne ukrepe in priporočila Izvedeno je bilo začetno računalniško usposabljanje Šest članov skupinice za samopomoč Modri se je občasno srečevalo pod vodstvom fizioterapevtke Julijane Prosen Športniki so vso zimo pridno trenirali in se tudi uspešno udeleževali tekmovanj Peščica posameznikov se je lotila spoznavanja, učenja in branja brajlice, spet druga računalniškega opismenjevanja Tudi pevski zbor po krajši prekinitvi znova nadaljuje z vajami, čeprav večinoma v okrnjeni zasedbi

Posebna pozornost v izvajanju programov je bila v tem obdobju namenjena usposabljanju za uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov in posledično s tem tudi omogočanja boljše vključenosti v družbo in v programe, ki so zaradi epidemije v dvoletnem obdobju socialne izoliranosti in vse večje odtujenosti večinoma potekali na daljavo s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij

Izvedli smo tudi redni letni zbor članov, ki se ga je udeležilo zgolj 30 članov društva Kje, le kje so tisti dobri stari časi, ko je bil zbor članov seveda v prvi vrsti (so)odgovornost in obveza vsakega posameznika za uspešno delo društva, obenem pa resnični praznik, ki je trajal do poznega popoldneva? Praznik brez omejitev, brez strahu pred okužbo, brez varnostne razdalje Morda celo z glasbo in s plesom, vsekakor pa po uradnem delu obvezno s sproščenim druženjem, s prepevanjem za dušo, s pristnim veseljem, s spontanim klepetom in s smehom Dan, ko je duša vriskala Kako daleč je že vse to

VESELJE V NOVIH DRUŠTVENIH PROSTORIH

Kljub koroni, ki je prežala na vsakem koraku, pa se je v zadnjem letu dni v MDSS Murska Sobota dogajalo nekaj izjemnega, kar smo si vsi člani društva že dolgo želeli Odkar je investitor porušil staro murskosoboško kirurgijo, kjer je imelo društvo čisto na vrhu, v tretjem nadstropju, v stavbi brez dvigala, svoje prostore in začel z gradnjo novega poslovnega objekta, smo vse težje pričakovali trenutek, ko smo končno dobili svojo lastno prilagojeno hiško, in sicer novozgrajeni pritlični paviljon s svetlimi prostori in z veliko pokrito teraso

Po opravljenih storitvah vseh mogočih obrtnikov in monterjev, so tudi številni člani in zaposleni vložili nešteto prostovoljskih ur dela, truda in energije, da je končno vse na svojem mestu - tako, kot mora biti in se sedaj člani društva v prostorih resnično dobro počutijo, se znajdejo, se ustrezno orientiratirajo in samostojno gibljejo s pomočjo talnih oznak in vseh drugih prilagoditev Za slednje gre velika zasluga in zahvala tudi strokovni svetovalki, dr. Aksinji Kermauner, tiflopedagoginji

Še vedno pa ni ustrezno urejena okolica paviljona in predvsem ni zagotovljen varen dostop do njega, z vsemi prepotrebnimi zunanjimi oznakami in prilagoditvami, saj društvena zgradba stoji v neposredni bližini zelo prometne glavne ceste in velikega parkirišča. Prav zaradi vsega tega smo organizirali poseben dogodek, na katerem so predstavniki vseh štirih Lions klubov Pomurja društvu svečano predali skupno donacijo za dokončanje zunanjega pokritega prostora za izvajanje socialnih programov in za dokončno ureditev okolice

Dogodek je bil sklenjen s posebnim izzivom za goste in donatorje, ki so morali z zavezanimi očmi pojesti obljubljeno sladico, ki je predhodno sploh niso videli pred sabo Tako so tudi oni vsaj za par minut izkusili, kako je živeti v svetu ljudi, ki jih je tak ali drugačen splet okoliščin postavil pred specifične in trajne življenjske izzive, vse dokler bodo s svojimi talenti in za marsikoga videčega s čudežnimi, z neverjetnimi sposobnostmi uspešno potovali skozi njim dodeljeni čas

“Slepi in slabovidni v naš svet vnašajo veliko dodane vrednosti Tole simbolno znamenje pomeni, da smo v pomurski coni povezani vsi štirje lions klubi in da imamo posluh za Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, v katerem se najdejo člani iz vseh pomurskih občin Lionizem je svetovno gibanje in pomeni pomagati Da smo v Pomurju znali povezati niti in pomagati, ni bilo veliko potrebno, kajti rastemo skupaj v tem prostoru, kjer sobivamo. Slepi in slabovidni svet dojemajo drugače Nanj nas učijo gledati z drugačnimi očmi, ga opazovati in videti skozi njihove tenkočutne druge sposobnosti Da so zelo aktivni, da se znajdejo v svetu športa, v svetu kulture, glasbe in v poznavanju okolice, so že neštetokrat potrdili In še nekaj je treba poudariti: vsako druženje z njimi je izredno prijetno V njihovi družbi ni zaznati neke nestrpnosti in neučakanosti. Enostavno živijo življenje za trenutek, ki jim je pravkar dan in mislim, da se iz tega lahko vsi nekaj naučimo,”

Marja Dolamič, predsednica Lions klubov Pomurja ob svečani predaji donacije

Medočinsko
društvo
10 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | NEVLADNEORGANIZACIJE

Društvo kreativne mladine Murska Sobota

Mladi iz Društva kreativne mladine iz Murske Sobote so s 1. marcem 2022 začeli z izvajanjem projekta v sklopu programa Evropske Solidarnostne Enote, z naslovom #JoinUs Leto 2020 in 2021 je bilo zaznamovano s tako imenovano »korona krizo«, ki je zavzela ves svet. Evropa se je povsem zaprla in pozabili smo na ranljive ciljne skupine Skozi povečano uporabo digitalnih omrežjih smo pozabili na pristni osebni stik, saj nam je le-ta bil odvzet. Digitalna omrežja pa so prinesla tudi več sovraštva, diskriminacije, sovražnega govora in duševne stiske med mladimi, med ranljivimi ciljnimi skupinami in ostalim prebivalstvom V projektu #JoinUs so se tako zbrali mladi iz Slovenije, da bi spoznali in ponovno obudili pravi pomen solidarnosti in prostovoljstva v njihovih vsakdanjih življenjih

»Tematika se nam zdi pomembna in si zasluži boljšo prepoznavnost v lokalnem in mednarodnem okolju Skozi projekt si želimo približati prostovoljno delo, govoriti o aktualnih temah, kot so vključevanje LGBTQ skupnosti, romske skupnosti, starejše populacije, spregovoriti o rasni diskriminaciji, verski diskriminaciji, spolni diskriminaciji in kulturni raznolikosti ter o samih okoljskih spremembah z varovanjem okolja « nam je povedal koordinator projekta Blaž Ščavničar

Skozi projekt si želijo preko spoznavanja ranljivih skupin in preko delovnih akcij, širiti večjo strpnost do prej omenjenih manjšin oziroma skupnosti Skozi različne prostovoljske in druge nevladne organizacije se bodo mladi vključevali in pripravljali različne dogodke, aktivnosti in umetniške prireditve Le te jim bodo dale možnost, da delajo dobro za lokalno skupnost in ljudem širijo večjo strpnost do drugačnosti in raznolikosti.

V projektu bodo pripravili različne prostovoljske akcije, s katerimi bodo širili strpnost, pomen medsebojne pomoči in solidarnosti obenem pa bodo gradili na lastnih kompetencah ter gradili mostove med mladimi in ostalim lokalnim prebivalstvom

OBELEŽILI TUDI DAN ZA SPREMEMBE V MURSKI SOBOTI

Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe je nastala z namenom spodbujanja ljudi, da aktivno pristopijo k odzivanju na potrebe svoje skupnosti Tako Slovenska filantropija že vse od leta 2010 v začetku pomladi vabi ljudi, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci Na ta dan se lotevamo konkretnih dejanj, s katerimi izboljšujemo življenje v svojem okolju in v širši družbi. Letošnji dan za spremembe je potekal pod sloganom »Soustvarjajmo skupnost« Letos je dan za spremembe potekal 9 aprila

Društvo kreativne mladine, Mestna občina Murska Sobota, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan (program ZZ ROM) in Krajevna skupnost Pušča so združili moči in pripravili čistilno akcijo v romskem naselju Pušča in kreativne delavnice v večnamenski dvorani

Mladi kreativci iz Društva kreativne mladine so kljub slabemu vremenu držali svojo obljubo in izvedli čistilno akcijo V večnamenski dvorani so nato nadaljevali s kreativnimi delavnicami v sodelovanju z Raziskovalnim izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan (prostovoljci programa ZZ ROM in Mladinski center RISKO)

Člani Društva Kreativne Mladine smo mladi, ki prihajamo iz celotne pomurske regije. V svoje delo vključujemo mlade z manj priložnostmi, ki se srečujejo z geografskimi, socialnimi, kulturnimi, ekonomskimi in učnimi ovirami Naše udejstvovanje poteka po principu mladi za mlade. V društvu smo veliki podporniki odprtega mladinskega dela, kar pomeni, da mladi sami podajo predloge, sami izvedejo aktivnosti in sami pripravljajo mednarodne projekte po svojih željah in potrebah. Naši člani so vključeni v lokalne, nacionalne in mednarodne aktivnosti Udeležujejo se mednarodnih mladinskih izmenjav in mednarodnih usposabljanj za mladinske delavce. V društvu dajemo velik poudarek k vključevanju romske skupnosti, nudimo podporo LGBTQ skupnosti in se zavzemamo za vključevanje starejših, brezdomnih oseb in mladih, ki ne najdejo zaposlitve. Mladi v društvu pridobijo številne nove kompetence in spoznajo delovanje programa Erasmus+ in Evropska Solidarnostna Enota

Citat
11 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | NEVLADNEORGANIZACIJE kreativnamladina

Pomursko madžarsko mladinsko

Muravidéki Magyar Ifjúsági Szervezet

Pomursko madžarsko mladinsko društvo (PMMD) – Muravidéki Magyar Ifjusági Szervezet (MMISZ), je prostovoljna, neprofitna organizacija, ki deluje od leta 2017 Društvo že od svojega začetka delovanja deluje z namenom spodbujanja mladinskih dejavnosti pri organizaciji kulturnih prireditev, izobraževanj, usposabljanj, izvajanju športnih in drugih prireditev V zadnjih letih smo izvedli več uspešnih projektov, pri katerih smo dali velik poudarek negovanju in ohranjanju kulture na našem območju ter sodelovanju mladih iz različnega okolja V naše društvo se vključujejo mladi iz vseh petih dvojezičnih občin.

MMISZ

Za leto 2022 imamo načrtovanih več različnih projektov, ki spodbujajo mlade za sodelovanje, solidarnost, medgeneracijsko sodelovanje, zadovoljujejo njihove potrebe, spodbujajo h kulturno umetniškem ustvarjanju ter k neformalnemu izobraževanju, vse to v lokalnem okolju.

Vsi mladi prisrčno vabljeni v naše društvo ter na naše dogodke!

Naši najbolj odmevni projekti:

Vojna številk (Számháboru), 2021 sekundni kviz (2021 másodperces vetélkedő),

Sound of Lendava, Utca fešta in Družabni večeri

Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota

OZVVS Murska Sobota je domoljubna, nepolitična in nevladna organizacija (društvo), ki združuje vse udeleženke in udeležence priprav in vojne za Slovenijo iz občin Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina in Šalovci, ne glede na njihova politična in nazorska prepričanja Ustanovljeno je bilo v mesecu marcu leta 1999 Pri svojem delu skrbimo za statusne zadeve udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo Negujemo spomin na obdobje od 17 maja 1990 do 26 oktobra 1991 in sodelujemo s sorodnimi združenji in društvi, ki negujejo domoljubje in imajo pozitiven odnos do našega združenja in braniteljev Slovenije, ki delujejo v Pomurskem KODVOP-u (koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja)

Več o delu društva se nahaja na novi spletni strani www.murskasobota.zvvs.si

Skrbimo za dostojno obeleženje pomembnih dogodkov, organiziramo razna srečanja domačega in mednarodnega značaja, pohode, razstave, tekmovanja in druge prireditve kulturnega, športnega in družabnega značaja za svoje članice in člane Član lahko postane vsak udeleženec priprav ali vojne za Slovenijo in njihov ožji družinski član, ki sprejeme določila iz naših pravil.

Smo članica zveze Veteranov vojne za Slovenijo, ki združuje čez 670 članov. Smo tudi lastnik počitniške prikolice, ki domuje v kampu Jadranka v Izoli in je tudi čez celo leto zasedena z našimi člani Sedež združenja je v novih prostorih na Kardoševi ulici 2 v Murski Soboti.

12 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
društvo - -

Zveza za razvoj romske manjšine - Preporod

Zveza za razvoj romske manjšine –Preporod je bila ustanovljena novembra 2013 z izvedbo pomembnega romskega kongresa v romskem naselju Hudeje V register je bila vpisana v februarju 2014 in je v teh letih s svojimi številnimi aktivnostmi na lokalni in nacionalni ravni dokazala upravičenost svojega delovanja Z letom 2021 je bil sedež zveze preseljen v Pomurje

V zvezi so odločeni dvigniti romsko skupnost na višjo raven, nadgraditi romsko civilno družbo ter povečati moč in doseg romske manjšine Prepričani so, da bodo uspešni le preko sodelovanja z drugimi romskimi organizacijami, partnerji, lokalno ravnjo, državo in vsemi prebivalci Republike Slovenije.

Zveza v svoje aktivnosti vključuje romske organizacije in posameznike, in sicer z namenom, da bi še naprej nadaljevala začrtano pot ter vizijo ob ustanovitvi, ki temelji na trajnostnem razvoju romske skupnosti v Sloveniji Zveza svojih članov ne izključuje, ampak jih poskuša integrirati v projektne predloge zveze ter projektne predloge, v okviru partnerskih organizacij zveze Z medsebojnim povezovanjem lahko tako zveza izkoristi vse kadrovske in infrastrukturne, kot tudi idejne resurse za izvajanje svojih aktivnosti.

Zveza Preporod z vizijo in s cilji prevzema odgovornost in vodilno vlogo pri razvoju romske skupnosti

Štiri ključne prioritete zveze so:

Zelena in zdravo socialno vključevanje Romov; Razvoj romske politične participacije in zagovorništva; Izobraževanje – na znanju temelječa družba; Podporno okolje za razvoj romske skupnosti.

Naloga zveze je, da pripravlja, prijavlja in izvaja projekte, da nudi pomoč Romom pri zaposlovanju, da izvaja izobraževalne dejavnosti, da organizira in sodeluje pri raznih delavnicah, da osvešča Rome, jim nudi strokovno in učno pomoč, se udeležuje raznih prireditev, organizira sestanke ter izvaja druge aktivnosti, ki prispevajo k rasti romske skupnosti

V okviru zveze deluje tudi Forum romskih svetnikov Slovenije, ki vključuje izvoljene romske svetnike iz celotne Slovenije Na področju kulture pa pod njihovem okriljem deluje tudi romska glasbene skupina Romano Glauso, ki je postala ena najbolj prepoznanih romskih glasbenih skupin v Sloveniji

Sicer pa ima zveza tudi svoj spletni portal www.zveza-preporod.si, na katerem so objavljene vse aktivnosti in projekti, ki jih izvajajo

Rod Veseli veter Murska Sobotataborniško

Kaj počnemo taborniki? Ja, kurimo ognje, postavljamo šotore, streljamo z lokom in se lovimo po gozdu Vendar so to samo taborniške aktivnosti Skozi naš celoten program, ki temelji predvsem na učenju skozi delo, pa naši člani pridobivajo spretnosti, ki so koristne celo življenje V šoli, na univerzi, pri iskanju službe in pri vseh ostalih življenjskih izzivih in sanjah

Najmlajši začnejo taborniško pot z igro, nadaljujejo z dogodivščino, v najstniških letih začnejo voditi tedenska srečanja majhne skupine novih malčkov, ko odrastejo pa nudijo podporo najstnikom. Odrasli se k tabornikom vračajo celo življenje, če ne prej, s svojimi otroki Tako ustvarjamo tapiserijo, kjer se prepletajo generacije, ki jim je blizu narava in skupno dobro

Z naravo k boljšemu človeku!
društvo
13 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Letos praznujejo 70. obletnico delovanja

Taborništvo po svetu šteje že 115 let, taborniki v Murski Soboti pa letos praznujemo 70. obletnico delovanja. Ker smo popolnoma prostovoljna organizacija, nas najbolj pesti odhod srednješolcev in študentov v sosednje regije Tako naše članstvo niha od 20 do 50 članov in s tem tudi kvaliteta programa, a se vedno najdejo posamezniki, ki se neumorno trudijo, da taborništvo v Prekmurju ne bi zamrlo Naše sanje so, da bo tabornikov v Murski Soboti spet več kot 100.

Prihodnost nevladnih organizacij in taborništva v regiji vidimo predvsem v povezovanju Zato tudi prenavljamo in vzpostavljamo taborniški dom v Domanjševcih.

Želimo si, da bi to postalo stičišče za organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem mladih in človeškim sožitjem z naravo Prostor kamor lahko vsako leto pridejo na poletne počitnice otroci iz socialno šibkih družin in spoznajo lepote Prekmurja in Goričkega

Klub prekmurskih študentov

Klub prekmurskih študentov je eno najstarejših študentskih društev v Sloveniji Že davnega leta 1934 se je formiral v takratni Klub prekmurskih akademikov V prvi vrsti je bil namen aktivistov znotraj društva dvigovanje prekmurske zavesti med mladimi Po 88 letih delovanja se je klub prelevil v organizacijo, ki študentom iz lokalnega okolja omogoča kvalitetno, brezskrbno in raznovrstno preživljanje prostega časa

Aktivni člani znotraj organizacije nagovarjajo problematike mladih v lokalnem okolju in informirajo člane o aktualnih zadevah, ki se odvijajo v študentski politiki, znotraj Študentske organizacije Slovenija

Klub prekmurskih študentov skozi tekoče študijsko leto za svoje člane pripravi več kot 30 projektov na različnih področjih, ki zadovoljijo potrebe slehernega študenta

Bi se pridružili tabornikom?

Pišite na taborniki@rvv.si

Društvo pokriva kulturno, dobrodelno, izobraževalno, športno, socialno, turistično in zabavno sfero Tako poskrbijo, da lahko njihovi člani ob študiju kvalitetno preživijo svoj prosti čas.

Največji dogodek Kluba prekmurskih študentov je Bujta repa Zgodbo projekta, so začeli pisati prekmurski študentje davnega leta 1957 z željo po povezovanju prekmurskih študentov v univerzitetnem mestu Ob prvi izvedbi je dogodek gostil nekaj čez 80 študentov, bujto repo pa so skuhali študentje kar sami Do danes se je projekt prelevil v enega najbolj prepoznavnih študentskih dogodkov, kateri vsakoletno gosti čez 1000 obiskovalcev

Več o projektih in vsebini, ki jo pripravljajo pri KPŠ-ju si lahko preberete na njihovi spletni strani www.kps.si.

Medvedki in čebelice na vodovem srečanju v Fazaneriji
14 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
soboski.taborniki
KlubPrekmurskihStudentov

Nevladne organizacije so ptice znanilke sprememb

Pogovor z Lili Miloševič, predsednico društva Mozaik in Društva prijateljev mladine Murska Sobota.

Lili Miloševič je po izobrazbi magistra profesorica inkluzivne pedagogike in predsednica dveh nevladnih organizacij: društva Mozaik, društva za socialno vključenost, ki ima status socialnega podjetja in Društva prijateljev mladine (DPM) Murska Sobota Preden je postala nevladnica, je bila učiteljica otrok s posebnimi potrebami Javnost jo je takrat spoznala preko šolskega glasbenega gledališča, ki ga je ustvarila z namenom socialnega vključevanja teh otrok v širšo skupnost Je dolgoletna pedagoška vodja zdravstvenih letovanj v Baški in vodja tima prostovoljcev v DPM. Kot predsedujoča v društvu Mozaik vodi tim strokovnih sodelavcev, vodij programov in projektov, ki so usmerjeni v potrebe najranljivejših ljudi, sonaravnega razvoja podeželja s poudarkom na krožnem gospodarstvu ter ustvarjanja inovativnih modelov socialnega vključevanja in zaposlovanja v Pomurju Primere dobre prakse, ki so jih v društvu razvili, predstavlja na domačih tleh in v mednarodni skupnosti, v kateri je Mozaik priznan kot izkušen partner, ki ga odlikuje prepoznavanje prave smeri v iskanju skupne prihodnosti

Lili, kako vas je pot pripeljala do nevladnih organizacij?

Na to pot sem stopila že v otroštvu, ko sem se ob mojih starih starših zaljubljala v Goričko in v ljudi, ki so bili na videz preprosti, v notranjosti pa silno bogati in so me kot otroka navdihovali in osrečevali Želela sem ostati tam, z njimi, a sem morala v mesto, k staršem, v šolo Ta sprememba je bila zame temeljna. Morala sem se odzvati, prilagoditi in to sem storila na način, ki je vključeval

mojo aktivnost za doživljanje sreče v novem svetu.

Sprva ga nisem želela, rešitev pa sem našla v nenehnem povezovanju starih in novih svetov Sprememb se ljudje znamo dolgo braniti, v bistvu pa jih ne moremo ustaviti Življenje je ena sama dinamika in sprememba. Šele ko to dojamemo in sprejmemo, lahko zavestno pričnemo sokreirati prihodnost To je bistvo moje vloge in jedro delovanja nevladnih organizacij, ki jim predsedujem: zaznavanje in razumevanje vsakokratnih okoliščin, potreb ter proaktivno iskanje rešitev za dobro ljudi in narave oz sonaravnega razvoja naše družbe

Delali ste v šolstvu in se nato zaposlili v Društvu Mozaik, ki je eno najbolj prepoznavnih in uspešnih društev v Pomurju. Precej drzno, bi rekli nekateri, da zapustiš »garantirano« službo. Kaj je tisto, kar vas je prepričalo, da odidete in začnete nekaj novega? Delo v nevladnih organizacijah je vendarle drugačno, mnogo krat tudi nepredvidljivo. Nepredvidljivost je del življenja Ljudje jo znamo povezovati s slabim, a v bistvu nas uči, da vsega ne moremo kontrolirati, lahko pa jo razumemo kot gibalo razvoja in priložnost za ustvarjanje dobrega Spadam h generaciji, ki je bila vzgojena za državljanstvo v Jugoslaviji, po osamosvojitvi Slovenije pa so od mladih želeli povsem drugačno razmišljanje Takrat sem v Ljubljani študirala mednarodne odnose in sama sebe videla kot bodočo humanitarko v OZN, a me je življenje vrnilo domov Prednost sem dala ustvarjanju lastne družine V času poučevanja na osnovni šoli s prilagojenim programom sem se neprestano izobraževala Vodila me je želja, da bi našla najbolj učinkovite metode za delo z njimi in jim pomagala dosegati optimalni razvoj in čim boljšo vključitev v družbo Preko ustvarjanja šolskega glasbenega gledališča, s cilji socialne inkluzije, sem se seznanila s projektnim delom

in spoznala, da mi je takšen način dela zelo blizu

Želja po delovanju v skladu z mojim notranjim klicem je bila tako močna, da sem po 17-ih letih zapustila takratno službo za nedoločen čas To sem storila kljub svarilom, da odhajam pod »milo nebo« Najtežje se je bilo posloviti od otrok in dela z njimi, katerega sem ljubila z vsem srcem

Društvo Mozaik izvaja številne projekte in programe. Katere? Kakšno je vaše delo na Mozaiku?

Društvo je usmerjeno k razvoju Pomurja na način negovanja naravne in kulturne dediščine ter vključevanja ranljivih družbenih skupin in deluje na principih mrežnega povezovanja za dobrobit skupnosti. Pomemben del našega poslanstva je ustvarjati takšen razvoj, ki bo imel pozitivne družbene učinke, torej razvijal družbo kot tako in podpiral posameznika v njej Korenika, ki jo je ustanovilo naše društvo, je lep primer tega, kam si želimo na podeželju

Pred nekaj leti pa je društvo pristopilo tudi k soustanovitvi Zavoda Mensana, ki deluje na področju krožnega gospodarstva in se vse bolj uveljavlja pri zagotavljanju kvalitetnih storitev v lokalni skupnosti Oba zavoda sta zaposlitvena centra, namenjena zaposlovanju ranljivih družbenih skupin. Delo je namreč najbolj učinkovit dejavnik uspešnega socialnega vključevanja A pri mnogih ljudeh, ki so bili dlje časa socialno izključeni in ob tem izgubili občutek pripadnosti družbi kakor tudi občutek lastne vrednosti in moči, pogosto tudi upanja, je prej treba opraviti še kakšno drugo delo

Mozaik v sodelovanju tako izvaja tudi nacionalni projekt Socialna aktivacija, v okviru katerega odpravljamo ovire za uspešno socialno in delovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih Najprej gre za notranje ovire, pri čemer ljudem pomagamo, da najdejo nove moči in vero v sočloveka, pa tudi zunanje ovire ter vzpostavljamo stik ljudi in potencialnih delodajalcev, pri katerih se ti preizkusijo S pomočjo lastnih izkušenj in mentoriranja vplivamo na okolja delodajalcev, ki potrebujejo ljudi, a so se primorani priučiti senzibilnejših metod dela z njimi

Citat
Pogovarjala se je Matejka Horvat
15 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | INTERVJU:LILIMILOŠEVIČ

Družbena realnost je takšna kot je in ljudje imajo paleto težav, iz katerih izhajajo določene potrebe. Nekateri zaradi finančnih in socialnih stisk potrebujejo pravno svetovanje, psihosocialno pomoč in vodenje ali celo ostanejo brez strehe nad glavo Za prvo skupino potreb društvo izvaja javni program Terensko delo - pomoč na vratih, za drugo pa prav tako javni program Zavetišče za brezdomne Našo skrb namenjamo tudi najbolj ranljivi populaciji starejših, za katere izvajamo program Za boljši jutri z demenco, na Koreniki pa je uspešno zaživel tudi Večgeneracijski center, ki smo mu s prenovo stare kmetije zagotovili nove prostore Formalno se je projekt sicer iztekel, a program izvajamo naprej.

Vzpostaviti podporno mrežo za čim daljšo in kvalitetno življenje starejših v domačem okolju, prenašanje njihovih znanj na nove rodove in soustvarjanje medgeneracijske skupnosti, je velika odgovornost Projekt bi zato moral postati program in doživeti epilog v zakonu o dolgotrajni oskrbi, njegova prekinitev pa predstavlja ogrozitev dosedanjih rezultatov. Zato delujemo naprej, ustvarjamo nove priložnosti za razvoj dosedanjega dela v okviru projektov, kar je delo Mozaikove projektne pisarne ter vodstvenega tima, ki išče in vodi pogovore z državo in občinami, s katerimi smo do sedaj stkali dobro sodelovanje

Velikokrat imajo ljudje (tudi odločevalci) napačno mnenje, da so nevladne organizacije zgolj prostovoljske in da lahko vse opravijo zgolj s prostovoljskim delom. Vi ste dokaz, da temu ni tako in da so nevladne organizacije lahko tudi pomemben zaposlovalec tako strokovnjakov, mentorjev kakor tudi oseb iz ranljivih družbenih skupin. Povejte nam koliko ljudi je trenutno zaposlenih v društvu Mozaik in kako vi gledate na pomen nevladnih organizacij. Zakaj je pomembno, da se jih podpira?

Nevladne organizacije so seveda lahko zgolj prostovoljske, a ob takih ciljih in dejavnostih, kot jih ima Mozaik, to nikakor ne bi bilo izvedljivo Mozaik ima svojo zgodovino in razvojno pot,

njegove temelje so postavili moji predhodniki V takratnih družbenih okoliščinah so propadala mnoga podjetja, manj prilagodljivi, manj mobilni in tudi manj zdravi ljudje so izgubljali službe Niso vsi mogli v Avstrijo ali kam drugam in za te je bilo potrebno najti delo in zaslužek

Z današnjega vidika pomanjkanja delovne sile lahko vidimo, kako pomembno je ustvarjati nova delovna okolja po meri ljudi, ki bodo ostali doma, kar brez strokovnjakov ne gre. Z našim načinom dela rezultate projektov postopoma usmerjamo v razvoj trajnejših oblik delovanja in zaposlovanja oziroma ustanavljanja podjetij Gre za resne vsebine in napore vlaganja v kontinuiteto razvoja, kar je privedlo do današnje podobe Mozaika Danes je društvo profesionalna organizacija, ki na programih in projektih zaposluje 26 ljudi, v Zavodu Korenika je zaposlenih 25, v Zavodu Mensana pa še 16 oseb. Tu so seveda še usposabljanja na delovnem mestu ter druge oblike socialne in zaposlitvene rehabilitacije skozi katere se ljudje približujejo zaposlitvi.

Mozaik in njemu sorodne nevladne organizacije zato vidim kot tiste, ki so blizu ljudem in razumejo njihove potrebe So ptice znanilke sprememb oz. problemov v družbi, na katere se odzivajo prve in hitro, z rešitvami po meri potreb okolja in ljudi, na način ustvarjanja novih priložnosti Preko mrežnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in državo so dragocen vir informacij in partner, ki lahko pomembno pomaga do dobrih socialnih, okoljskih in drugih politik ter soustvarjanja uspešne družbe

Če jih odločevalci ne razumejo kot partnerja odtečejo mnoge razvojne

priložnosti Problemov v družbi je ogromno in nevladne organizacije, ki delujejo na terenu, jih dobro razumejo in poznajo rešitve.

Društvo Mozaik ima tudi status socialnega podjetja. Delate z različnimi ranljivimi skupinami. Iz prve roke vidite, kako se spreminjajo, ko dobijo priložnost za delo, kakor rastejo, se povezujejo z okoljem in dajejo svoj prispevek družbi. Kakšno je vaše mnenje, je socialno podjetništvo dovolj izkoriščen potencial v Sloveniji ali v Pomurju?

To je res Vidimo mnogo spremenjenih življenj, dobrih zgodb, ki so navdihujoče Ljudje, ki jim pomagamo se skozi proces socialne in delovne rehabilitacije pri nas tudi zaposlijo, znajo zablesteti Tisti, ki je dajal pomoč in tisti, ki je prejemal pomoč, postaneta sodelavca v soustvarjanju družbe Socialno podjetništvo razumem kot odgovorno gospodarjenje z viri za kvalitetno življenje človeka, ki živi ustvarjalno in osrečujoče na način spoštovanja do vsega, kar mu je dano: narava in sočlovek. Pri socialnem podjetništvu je zaslužek tisti, ki ga človek naj vzame za svoje življenje, naravi da kar je njenega, projekte pa usmerja v trajnostni razvoj okolja oziroma nova delovna mesta V tem smislu se potenciali za razvoj socialnega podjetništva ne morejo iztrošiti, njegov razmah pa terja nekaj sprememb v politikah Pri tem pa je treba biti pazljiv in jasno definirati, kaj so atributi uspešnega socialnega podjetja in predvsem prisluhniti primerom dobrih praks Na ta način bomo bolje razumeli delovanje in namen socialnih podjetij ter spodbujali rast zaupanja, podpore in sodelovanja z njimi.

So ptice znanilke sprememb oz problemov v družbi, na katere se odzivajo prve in hitro, z rešitvami po meri potreb okolja in ljudi, na način ustvarjanja novih priložnosti Preko mrežnega sodelovanja z lokalnimiskupnostmi in državo so dragocen vir informacij in partner, ki lahko pomembno pomaga do dobrih socialnih, okoljskih in drugih politik ter soustvarjanja uspešne družbe

16 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Kakšne izzive je vašemu društvu prinesel kovid in epidemija, kako ste se odzvali na njih, jih reševali? Odzivanje na izzive in reševanje težavv družbi je naš imperativ, zato smo se zelo hitro organizirali, povezali s pristojnimi službami in priskočili na pomoč tam, kjer je bilo potrebno Tudi v najtežjem valu, »lock downu«, so terenske delavke hodile k ljudem, jim dostavljale življenjske potrebščine in nudile psihosocialno podporo Podjetja so delovala naprej, seveda v skladu z vsemi ukrepi. Korenika je kmetija, narava ne more čakati in potrebno je bilo opraviti vsa pridelovalno-predelovalna dela Restavracija v Mensani je zagotavljala hrano z dostavo na dom S sodelavci smo ves čas bili na vezi, se bodrili, si pomagali in odkrivali elektronske oblike skupinskega komuniciranja Starejšim udeležencem Večgeneracijskega centra in programa

Za boljši jutri smo že prej na delavnicah pomagali pri usvajanju znanj s pametnimi telefoni in jim pomagali k mobilnemu vzdrževanju stikov Naši telefoni so bili aktivni ves čas

Ljudje, udeleženci programov in zaposleni, so rabili razbremenitev zaradi strahu in tudi pomoč v razumevanju epidemioloških ukrepov, ki so se hitro spreminjali Poskrbeli smo tudi za razbremenilne vsebine in možgansko telovadbo v obliki pisem, ki smo jih sami dostavljali na domove Zelo težko je bilo v Zavetišču za brezdomne, ki je zaradi obnove hiše bilo v začasnih manjših prostorih Zaposleni tam so opravili delo, ki ga opisi del in nalog ne morejo zajeti Mnogo našega dela opravljamo s srcem O našem delu v času kovida smo posneli tudi dokumentarni film Sama sem v tem času z namenom nudenja podpore strokovnim sodelavcem ustvarila verižno pisno komunikacijo ob misli patra Karla Geržana

Ste tudi predsednica Društva prijateljev mladine Murska Sobota, v okviru katerega vsako leto organizirate številna letovanja otrok v Baško. Kaj ta letovanja pomenijo otrokom?

DPM M. Sobota se vsako leto prijavi na razpis sofinanciranja zdravstvenega letovanja pri ZZZS, ki ga izvedemo v Otroškem počitniškem domu Baška,

kamor se vsako leto odpravi okrog 600 otrok Baška je prekrasno letovišče, ki ima zaradi tamkajšnjih klimatskih razmer tudi zdravilne učinke, zato morski užitki za otroke pomenijo tudi krepitev zdravja. Letovanje je zaradi sofinanciranja za starše cenovno zelo dostopno, otrokom pa ob doživljanju skupnih počitnic z drugimi otroki, s katerimi delijo enakost pogojev in programskih vsebin, skušamo omogočiti brezskrbne počitnice, kjer sta pomembna tudi prijateljstvo in skupno dobro Manjši otroci se ob 11 dnevni ločitvi od staršev učijo varno prenesti svojo navezanost na prijazno voditeljico, se naučijo poskrbeti za svoje stvari, deliti igrače in drugo, pogosto tudi plavati, zato starši oz skrbniki posledično pri njih opazijo mnogo več samostojnosti in samozavesti Starejši otroci morda prvič pokažejo svoj skriti talent, premagajo kakšno stisko, doživijo priznanje ali uspeh in si pridobijo nove prijatelje Predvsem pa vsi preživljajo kvalitetni počitniški čas, uživajo v morju, se vključujejo v mnoge dejavnosti, ki jih izbirajo ali sooblikujejo

Prav tako so povabljeni v soodločanje znotraj skupine in skozi doživljajsko učenje pridejo do boljšega razumevanje skupnih pravil in pomena delitve dela za uspešno sobivanje Vse to poteka na spontan, življenjski in radosten način, preko sproščujočih in prijetnih aktivnosti ter ob učenju medsebojnega spoštovanja, pozitivnega zgleda in prevzemanja osebne odgovornosti

Ob tem odkrivajo tudi naravne lepote in znamenitosti, si pridobivajo dragocene življenjske izkušnje, izgrajujejo občutek lastne vrednosti in vrednosti drugega ter krepijo veselje do življenja

So bila letovanja v lanskem letu še bolj posebna zaradi covida in nepredvidljivosti? So jih otroci še bolj čakali? Ko je toliko ljudi na kupu, so možnosti za izbruh bolezni prisotne, zato smo morali izdelati posebni protokol, ki je te možnosti zmanjšal. S podpredsednico društva, zdravnico Edith Žižek Sapač in z upravnim odborom, katerega članici sta predstavnici šole in vrtca, smo se posvetovali in sprejeli nekaj odločitev.

Zaradi prostih sob, ki bi jih rabili za eventuelno izolacijo, smo se odločili za letovanje manjšega števila otrok v izmeni in vsi otroci ter vodstvena ekipa smo pred odhodom v Baško opravili hitro testiranje Teste so zdravniki imeli tudi s seboj in v primeru sumljivih simptomov, opravili testiranje. Moram reči, da so bili v zvezi s tem starši nadvse razumevajoči in sodelovalni, za kar se jim lepo zahvaljujem

Otroci so res bili zelo željni letovanja v Baški, ugotovili pa smo, da je bilo vendarle nekaj manj zaupanja s strani staršev, predvsem pri mlajših otrocih, kar je razumljivo Nenazadnje je uspeh, da nismo imeli niti enega obolelega s kovidom, lep pokazatelj, da smo pri svojem delu odgovorni in strokovni

Prej sva govorili o pomembnosti nevladnih organizacij za ranljive skupine – so pa lahko zelo pomembne tudi za mlade in pridobivanje novih izkušenj, znanj, priložnosti. Verjetno so letovanja lahko posebna priložnost za njih. Kako se vam mladi lahko pridružijo in vam pomagajo pri vaših aktivnostih in projektih?

Vodenje DPM sem prevzela pred nekaj leti in skupaj s sodelavci, v tem primeru prostovoljci, oblikujemo posodobitev društva, ki vsebuje nove programske in tudi projektne dejavnosti, sodelovanje z drugimi organizacijami ter nadaljnji razvoj društva Nadvse si želimo biti zanimivi za sodelovanje z mladimi, saj prihodnost društva pripada njim. Z mladimi zaradi študentskega življenja v Mariboru oziroma Ljubljani in vezanosti na študentsko delo s finančno nagrado sodelujemo predvsem v okviru zdravstvenih letovanj. Sama pri vodenju mladih na letovanju uporabljam metode doživljajske pedagogike z željo, da pridobijo dragoceno pozitivno izkušnjo, ki jim bo v osebnem in profesionalnem življenju pomagala izgraditi mentorsko vlogo

Citat

Mlade bralce tega prispevka vabimo, da se nam pridružijo in nam pišejo na dpmms@siol.net ali nas poiščejo na facebook strani DPM Murska Sobota.

Citat

17 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Na letovanje se skupaj pripravimo v okviru individualnih razgovorov, skupnih delavnic ter srečanja z otroki in starši. Na letovanju delujemo kot tim, zagotovljeno imajo vodenje in podporo, kar mnogi prepoznajo kot dragoceno življenjsko izkušnjo Seveda si želimo z mladimi aktivno sodelovati tudi na drugih področjih našega delovanja

Veliko časa namenite skrbi za otroke in mlade, ste veliko v stiku z njimi. So bili otroci in njihove stiske v obdobju epidemije prezrte?

V drugem valu epidemije, jeseni 2020, ko so se zaprle šole, sem na to temo predlagala okroglo mizo Pogovor je, tik pred zaprtjem šol, potekal v živo, tako da so ga lahko spremljali otroci in mladi v šolah, posnetek pa je ostal dostopen na naši FB strani Že takrat so na šolah zaznavali stiske otrok, še posebej najstnikov, ki si prično izgrajevati vrstniške skupine, katere so zanje zelo pomembne. Druženja v živo, interaktivno, so za zdrav osebnostni razvoj nepogrešljiva Virtualni svet ga ne more nadomestiti Še posebej hudo je bilo otrokom v družinah, kjer so slabi in neurejeni odnosi. Zahteva po socialni distanci je marsikateremu otroku prinesla socialno gnečo v zaprtih družinskih prostorih

Nekateri otroci niso imeli primerne opreme za pouk na daljavo. Socialna razmerja so se spremenila, svet se je postavil na glavo Starši so morali obvladati mnoge kompetence, imeti dobre živce in zelo razumevajoče delodajalce, da so lahko pomagali blažiti posledice stresa pri otrocih Spomnimo se, da so prve epidemiološke valove spremljali strah, zmeda v družbi, hitro spreminjajoči ukrepi in mnogo različnih, nasprotujočih interpretacij dogajanja. Otroci pa za svoj zdrav razvoj vendarle potrebujejo prvenstveno varnost in stabilnost

Da bi jih motivirali za rekreativne izhode z raziskovanjem okolice, smo naredili likovni tečaj » Sobota - moje mesto« in nastala je čudovita razstava Letos poteka natečaj na temo »Moj svet« in mislim, da bomo mnogo izvedeli o njihovem doživljanju, o željah, skrbeh, še največ pa o čudovitem pogledu na svet, ki je podarjen otroškim očem

Veliko odgovornost nosimo odrasli, da tega ne pokvarimo in ne izdamo njihovega zaupanja Za naše otroke in mlade bi kot družba lahko naredili mnogo več kot naredimo Lahko bi bolje razumeli, da ne živijo v preprostem svetu in da bodo kot odrasli morali reševati mnogo problemov Pomagati jim je treba, da razvijejo um, srce in roke, tudi za pomoč drugim Mladi se zavedajo sveta in njegovih težav, prisluhniti jim je treba, jih opogumljati za soustvarjanje rešitev in bogatiti z izkušnjami.

Lili, kakšno prihodnost družbe ali Pomurja si želite? Kako naprej? Kako lahko vsak posameznik prispeva k temu?

Seveda si želim, da bi nevladne organizacije in socialna podjetja dobila svoj jasen prostor in namen ter odigrala ključno vlogo pri postavljanju temeljev prihodnje družbe Mi smo s svojim delom dokazali, da poznamo sodobne izzive in da znamo poiskati takšne rešitve, ki so koristne za naravo in ljudi, zato si želim močnejših in številčnejših partnerstev ter mrežnega sodelovanja Družbeni sistemi prihodnosti bi namreč morali vgraditi skrb za ustvarjanje kvalitnega življenja po meri potreb ljudi v konkretnem okolju, ki jih nevladne organizacije kot je naša, odlično poznamo

Glede prispevka posameznikov pa verjamem, da z vsako spremembo, ki si jo želimo v svetu, moramo pričeti najprej pri sebi. Če nas kaj moti ali vidimo potrebo, se vprašajmo, kaj lahko naredimo Morda se moramo najprej o čem poučiti ali spremeniti sami, da bomo lahko soustvarjali spremembe, ki jih želimo videti v družbi.

Več odgovornosti pri tem nosimo odrasli, ki mladim generacijam kažemo pot z dejanji Težave in izzive na globalnem nivoju rešujemo v lokalnem okolju in prispevamo lahko na mnogo načinov: pričnemo z ekološkim vrtičkanjem in zmanjševanjem odpadkov; kupimo izdelek, ki ga ustvari socialno podjetje; se odločimo za sodelovanje z nevladno organizacijo ali poslovno sodelovanje s socialnim podjetjem; gremo z otroki v Baško; umetniško ustvarjamo; dvigujemo nivo spoštljive komunikacije in prijaznosti; se osebnostno razvijamo; ponudimo komu novo priložnost; se zavzamemo za pravico; gremo na volitve ali se odločimo, da bomo odločevalci itn V vseh naštetih primerih so darovi, nekaj kar prejmemo, imamo, znamo ali zmoremo. Odgovorno pomnožiti in deliti te darove, da krožijo za dobro vseh, je prispevek, ki bo nedvomno doprinesel k boljši prihodnosti družbe in tudi Pomurja

18 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
Lili Miloševič, predsednica društva Mozaik in Društva prijateljev mladine Murska Sobota.

Inštitut Rehatopia -

Terapije s pomočjo živali

Edward O. Wilson je ugotovil, da imamo ljudje nagonsko potrebo po stiku z naravo in živalmi, ki jo danes strokovno poimenujemo biofilija Biofilija govori o našem prirojenem nagonu, ki je bil nujen za naš emocionalni razvoj in dobrobit posameznika skozi zgodovino Wilson trdi, da obstaja človeška evolucija, kjer je preživetje posameznika bilo močno odvisno od sposobnosti oceniti in posnemati vedenje živali in to, kako se v naravi znajde To naj bi temeljno oblikovalo naše možgane in naša čutenja Kljub temu, da danes človek več ne nabira, ne lovi in se mu ni treba boriti za preživetje v naravi, sta močna povezanost z živalmi in naravo ostala. Ameriška terapevtka Virginija Satir razlaga, da imajo živali nekaj po čemer ljudje hrepenimo Pritegne nas, da živali ne obsojajo, nas učijo pozornosti tu in zdaj, neverbalne komunikacije in »govorijo« pošten jezik, kjer se izrazoslovje in pomen ujemata Govorijo preprosto, kot nam je govorila mama, ko smo bili še dojenčki, z ljubeznijo, žalostjo, strahom in jezo.

Veda o terapiji s pomočjo živali se je v zadnjih 20 letih razširila na veliko področij Terapije s pomočjo živali se uveljavljajo v pedagogiki, geriatriji, fizioterapiji, socializaciji posameznih skupin, rehabilitaciji po poškodbah, zdravljenju posttravmatskih motenj in odvisnosti od prepovedanih substanc Ciljna skupina terapij zavzema vse generacije, od otrok do starostnikov, ljudi s posebnimi potrebami in posebnimi statusi

Inštitut Rehatopija si že 4 leta prizadeva širiti to znanje na področju Pomurja, osveščati ljudi in izobraževati nove člane, ki bi na področju Pomurja izvajali terapije in aktivnosti s pomočjo živali

Otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami

V tej prilogi bi vam želeli predstaviti projekt, ki ga izvajamo v Vzgojnem domu Veržej s strokovnjakinjo za terapijo s pomočjo živali Anito in njeno psičko Elli. Že peto leto zapored

v domu obiskujeta otroke z vedenjskimi in čustvenimi težavami Govorimo o otrocih, ki so že kdaj izkusili fizično in duševno nasilje, njihova motorika ni ravno razvita, znajo biti hiperaktivni, velikokrat imajo težave s koordinacijo, nekateri se ne znajo izražati niti verbalno, niti neverbalno. Veliko je takih, ki se z vrstniki ne znajo igrati, deliti ali skupaj nekaj ustvariti Ti otroci in mladostniki ob socializaciji doživljajo hude notranje stiske, depresivnost in tesnobo, ki ovira psihosocialno delovanje. Posledično so nesamozavestni, imajo nizko samopodobo, velikokrat se počutijo nemočne, žalostne, jezne, manjvredne Brezvoljnost, občutki krivde, primanjkljaj koncentracije in interesov so stalni spremljevalci tek otrok.

Kakšni so pozitivni učinki obiskov psičke Elli v vzgojnem domu? Ker živali motivirajo, vzgajajo in tolažijo so otroci radi poučeni od njih. Živali jih poučujejo spontano, manj obremenjujoče in bolj pristno, kot to počnemo odrasli Tako so učne ure matematike, slovenščine, geografije, zgodovine in umetnosti zabavnejše v družbi psičke. Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih psička sprejme takšne, kot so in jih ne sodi, jih ne etiketira in ne pridiga o tem kakšni bi morali biti

Dokazano je, da se ob božanju živali v posamezniku stimulira izločanje hormona oksitocin, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi Tako se otroci ob božanju psičke lažje soočajo s svojimi strahovi in težavami, so bolj prisotni, skoncentrirani in imajo več volje do različnih aktivnosti, ki jih sicer ne bi zanimale Psi lahko zaznajo občutke pri človeku in se jim prilagodijo. Tudi ljudje znamo »brati« občutke pri psu, četudi nismo prej imeli izkušnje s psom To je povezano z našo empatijo Pes nam da občutek, da smo v središču njegove pozornosti V normalnih okoliščinah ti otroci to pozornost izsilijo, pri živalih se ta pozornost spontano zgodi

Vsak otrok nosi s sabo svojo tragično zgodbo in le redki jo razumejo, večina pa se čuti krive in odgovorne za vse slabo, kar so doživeli Pot jih je pripeljala v dom, kjer jih učijo osnov življenja, sprejemanja pravil, postavljanja zdravih mej, odgovornosti in soočanja s posledicami Vzgojitelji jim postavljajo zdrave temelje na poti samostojnosti. Da bi vse to, kar se jim dogaja razumeli, sprejeli in to izkušnjo uporabili kot gorivo in motivacijo za boljši jutri, jim pomaga druženje s terapevtskim psom Spontana empatija ob psu omogoča otrokom izkustveno učenje za katerega je značilno, da gre naravnost v dolgotrajni spomin

V inštitutu Rehatopia si prizadevamo, da bi še v letošnjem letu izvedli prvo usposabljanje za vodnike in pse terapevte v Pomurju

Delo terapevta z živaljo lahko osreči otroka s tragično zgodbo, polepša dan osamljenega starostnika, znova aktivira invalidnega mladoletnika, razveseli žrtev usodne nezgode, pomiri skesanega kaznjenca ali motivira brezvoljnega odvisnika Terapija s pomočjo živali ima moč narediti vse to in še veliko več.

Bi želeli postati strokovnjak na področju terapije s pomočjo živali? V kolikor ste lastnik psa, za katerega smatrate, da bi bil primeren za tovrstno delo in se sami počutite poklicani za to, vas vabimo, da več informacij o šolanju terapevtskih parov vodnik – pes poiščete na spletni strani www.rehatopia.org

19 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | rehatopia

Nogometni kamp 2022 v Veržeju znova navdušil otroke

Na nogometnem igrišču NK Veržej je bilo v času med 29 junijem in 1 julijem 2022 spet veselo, saj se je odvijal nogometni kamp 2022 Kampa se je letos udeležilo okrog 80 otrok, število mest pa je bilo omejeno. Kamp smo začeli ob zvokih slovenske himne in z dvigom slovenske zastave V nogometnem delu kampa so potekali treningi pod vodstvom domačih trenerjev ter volonterjev mladinske in kadetske ekipe.

Tekom kampa so se otroci potegovali za značko nogometaša in jo tudi pridobili Sicer pa je kamp po vsebini ponujal veliko spremljajočih dogodkov Prvi dan kampa je bil namenjen obisku adrenalinskega parka v Križevcih, nato pa so si lahko otroci ogledali gasilska vozila gasilih društev Ljutomer in Veržej Naslednji dan sta jih navdušila predstavitev policijskih psov ter ogled vojaškega vozila Svarun. Kamp se je zaključil s srečanjem otrok s starši in tradicionalno palačinkijado V protokolarnem delu sta značke nogometaša in spominsko plaketo podeljevala podpredsednik NZS g. Danilo Kacijan ter župan občine Veržej g Slavko Petovar

nkverzej

Zavod Vitica

Zavod Vitica je nevladna in neprofitna organizacija na področju socialnega varstva, ki deluje v javnem interesu. Imamo status socialnega podjetja in zaposlujemo ranljive ciljne skupine Izvajamo storitve in programe za podporo starejšim in drugim ranljivim skupinam prebivalstva v njihovem življenjskem okolju. Programi, ki jih izvajamo, izhajajo iz izraženih potreb ciljnih skupin Uporabnikom nudimo celovito in čim bolj prilagojeno pomoč in podporo z namenom dviga njihovih socialnih in drugih kompetenc za čim večje vključevanje v širšo družbo in samostojnejšo funkcioniranje v domačem okolju

Izvajamo programe in projekte:

Dnevni center I Z A - za osebe s težavami v duševnem zdravju (prostor srečevanja, prijetnega druženja, vključevanja v različne aktivnosti, razvedrila, pogovorov, svetovanja itn.);

Odprta stanovanjska skupina Zavetje – za osebe s težavami v duševnem zdravju (namenjena polnoletnim osebam, ki so se kadarkoli srečale s težavami v duševnem zdravju in potrebujejo podporo v domačem okolju);

smo izvajalec Osebne asistence Mali princ;

Večgeneracijski center Pomurjaenota Gornja Radgona (enota, kjer je za vse občane in občanke omogočeno brezplačno neformalno druženje, informiranje in druge aktivnosti, ki se izvajajo v skladu s projektom);

Pomoč na domu - izven javne mreže;

Socialni servis (obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje);

POT ZATE – vključevanje starejših in drugih oseb iz ranljivih skupin iz oddaljenih krajev (omogoča vsem starejšim in drugim ranljivim skupinam iz oddaljenih krajev enakovredno vključevanje v družbo in zadovoljevanje njihovih vsakodnevnih potreb, vključevanje in brezplačen prevoz z večsedežnim službenim vozilom/kombijem v aktivnosti zavoda);

LUČKA – skupnostna skrb za preprečevanje nasilja nad starejšimi (v okviru programa izvajamo aktivnosti za preprečevanja nasilja nad starejšimi in v ta namen organiziramo okrogle mize in posvete, imamo vzpostavljeno telefonsko številko ob doživljanju nasilja, stiskah );

20 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

- Šivalnica in popravljalnica (okviru šivalnice, kjer so pretežno zaposlene osebe iz ranljivih ciljnih skupin, nudimo naslednje storitve: različna šiviljska popravila, izdelovanje tekstilnih izdelkov po meri (oblačila, tekstilni izdelki za dom ), šivanje patchwork izdelkov, ki so primerni tudi za osebna in poslovna darila ob različnih priložnostih);

Donirana hrana v sodelovanju s podjetjem HOFER (ranljivim skupinam v UE Gornja Radgona razdeljujemo viške hrane);

Demenci prijazna točka

zavod.viticaa

Hiša sadeži družbe Murska Sobota

hisa.sadezidruzbe

Slovenska filantropija letos obeležuje 30 let in že trinajsto leto izvaja medgeneracijski program Hiša Sadeži družbe Murska Sobota Program beleži zelo dobre rezultate na področju socialnega vključevanja posameznikov in skupin v medgeneracijske dejavnosti in prostovoljstvo. V Hišo Sadeži družbe se lahko vključi vsakdo. Pri nas se srečujemo ljudje vseh generacij, osebe s posebnimi potrebami, brezdomci, Romi, brezposelni, socialno ogroženi in osebe brez kakšne posebne karakteristike ali težave. Zagotavljamo različne preventivne programe najbolj ranljivim skupinam prebivalcev v regiji, različne programe in aktivnosti na področju medgeneracijskega sodelovanja, medkulturnega povezovanja in storitve podpore, ki so namenjene strukturi in funkcionalni reorganizaciji socialne mreže uporabnikov oziroma sodelovanje pri oblikovanju nove socialne mreže. Program Večgeneracijskega centra je namenjen vsem prebivalcem lokalne skupnosti in širše regije, ponuja pa širok program socialne aktivacije, ki uporabnikom omogoča, da

prevzamejo aktivno vlogo v družbi Posebna skrb znotraj programa je namenjena krepitvi moči posameznikov, spodbujanju samostojnosti ter prevzemanju odgovornosti Organizirane aktivnosti, ki temeljijo na soustvarjanju in izmenjavi znanj ter izkušenj, doprinesejo k dvigu samopodobe, ohranjanju občutka pomembnosti in koristnosti, zmanjševanju osamljenosti in izključenosti ter s tem povezane pogoste osebne (duševne) stiske. Za naš program, ki je verificiran socialnovarstveni program, smo prejeli tudi mednarodno priznanje za socialno inovativnost in ga že večkrat predstavili v tujini in doma Obiskovalci Hiše se udeležujejo različnih brezplačnih vsebin: tečajev tujih jezikov, kuharskih, računalniških in ustvarjalnih delavnic, delavnic šivanja, potopisnih predavanj V Hiši nudimo tudi brezplačne učne pomoči za osnovnošolce, organiziramo prostovoljski servis in usposabljanja za prostovoljce V času šolskih počitnic izvajamo poučne in zabavne počitniške tabore in delavnice Kot enota Slovenske filantropije organiziramo dogodke v lokalnih okoljih in sicer Dan za spremembe,

Zasocialnovarstveni programHišesadeži družbeMurskaSobota smoprejelitudi mednarodnopriznanjeza socialnoinovativnost.

12 let: 449 prostovoljcev 50.000 ur prostovoljnega dela 11.500 brezplačnih delavnic 10.200 različnih udeležencev 80.000 obiskov

Festival prostovoljstva, Festival migrantskega filma in korpo akcije Od leta 2017 v sodelovanju s partnerji izvajamo projekt Večgeneracijski center Pomurja, ki na področju pomurske regije nudi najboljši način, da se uporabniki družijo in sklepajo trajnejše vezi, si nudijo podporo in krepijo solidarnost, soustvarjajo, izmenjujejo izkušnje in se učijo, ohranjajo ter večajo socialno mrežo. Program vključuje tudi aktivnosti, ki v lokalni skupnosti in regiji povezujejo in koordinirajo različne deležnike, ki izvajajo sorodne ali komplementarne programe V letu 2022 program žal ni sofinanciran, ga pa kljub temu izvajamo, saj ljudje potrebujejo našo pomoč Čakamo nov razpis ESS in MDDSZ, ki bo predvidoma šele naslednje leto V tem času nas vsaj delno rešujejo občine, ki so se odzvale na naše prošnje, prepoznale našo stisko in predvsem rezultate našega dela ter potrebe občanov

Vabimo ljudi vseh generacij, starejše in mlajše, babice, dedke, starše, osnovnošolce in srednješolce ter študente, da se nam pridružite, bodisi kot obiskovalci bodisi kot prostovoljci, da se kaj novega naučite oziroma to znanje podate naprej, spoznate nove prijatelje, ostanete vitalni tudi v starosti, opravite dobro delo ter pomagate drugim in skupnosti, saj s tem skupaj krepimo medgeneracijsko solidarnost in soustvarjamo pozitivno klimo v družbi.

21 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je način življenja

Terezija v lanskem letu ste na predlog LRF za Pomurje prejeli državno priznanje na področju prostovoljstva. Kaj vam to priznanje pomeni?

Vsakemu prostovoljcu pomeni naziv veliko in hkrati vzpodbudo za naprej. Tudi sama se nisem ustavila po lanskem državnem nazivu Delujem naprej Sem bila prostovoljka v Sodobni oskrbi starejših SOS, ki se je iztekel Čeprav se je projekt končal, sama ostajam naprej z gospo, ki sem jo imela na skrbi Z njo hodim na sprehode, ker težko hodi in sem ji v pomoč Prav tako sem v projektu Starejši za starejše, kjer obiskujem starejše nad 70 let Namen je ugotoviti, če potrebujejo finančno in zdravstveno pomoč in pomoč pri gibanju Tudi narava ni ostala zanemarjena Trenutno potrebujejo pomoč žabe, ki jih je potrebno prenašati čez cesto.

V vsakem prebivalcu planeta je odgovornost, da skrbi za košček na katerem živi in se potem združi za skupno skrb našega bivanja Dolžni smo to narediti V zdravem okolju bomo mirnejši, bolj socializirani in bolj ustvarjalni Podnebne spremembe so nam opomnik, da se moramo čimprej zavzeti za naravo

Kaj vam prostovoljstvo daje?

Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je tvoj način življenja Sam se zavestno odločiš, da boš prosti čas, znanje in pomoč posvetil nekomu, ne da bi želel kaj v zameno To je želja, da človeku pomagaš, se družiš z njim. Daje mi notranji mir, mirni spanec in mirno hojo po svetu z odprtimi očmi

Dolga leta ste delovali kot vzgojiteljica in učiteljica v osnovni šoli. Kako se lahko nevladne organizacije vključijo v vzgojnoizobraževalno delo? Se vam zdi to povezovanje pomembno?

Po mojem mnenju se nevladne organizacije lahko vključijo, če le imajo zaposleni interes za druženje in pomoč Tudi sama sem kot vzgojiteljica sodelovala z nevladnimi organizacijami. Vključevala sem se v študijske poti, kjer sem se veliko naučila, veliko videla in vnašala primere dobre prakse v svoje delo z otroki Udeleževala sem se seminarjev, ki zelo obogatijo delo na raznih področjih In vse to vnašaš v vzgoji proces Nevladne organizacije, vrtci in šole se morajo povezati To je šola za življenje Otrok veliko izve in se nauči tudi z drugih primerov dobrih praks S tem si širi obzorje, spoznava, da je svet veliko več, kot šola

Tudi po upokojitvi ste povezani z otroci, saj pišete pravljice za otroke in izvajate različne delavnice namenjene najmlajšim. Vse kar počnete je povezano z naravo in razvojem čuječnosti. Se vam zdi, da je v današnji vzgoji dovolj poudarka na teh vidikih otrokovega razvoja?

Nisem nehala biti aktivna na področju šolstva Delujem kot animatorka v počitniškem varstvu Po osnovnih šolah in vrtcih izvajam delavnice pravilnega dihanja, meditacije, postavitve živih dreves in iger, povezanih z naravo ter izvajam gozdne zvočne kopeli Najraje popeljem otroke v gozd, ki je zelena oaza zdravega čistega zraka, kjer izvedem gozdno zvočno kopel ob drevesih. Otroka umiri, sprosti in tako se otrok vrača k sebi, doživi nekaj kar morda prej ni poznal To je dobra popotnica za življenje, da se zna ob danem trenutku umiriti in mirno sprejeti stresno situacijo. V sklopu skupinskih naravnih iger se otrok uči sodelovanja, čuječnosti in pomoči drug drugemu So učitelji in vzgojitelji, ki znajo vplesti vse to v vzgojni proces Začutiti moraš otrokovo stisko in jo znati umiriti in

Civilna družba ima pomembno vlogo v družbi, saj lahko (in mora!)

22 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | INTERVJU:TEREZIJAVIDOVIČ, DOBITNICADRŽAVNEGAPRIZNANJAZAPROSTOVOLJSTVO
sprosti. opozarjati na krivice, težave, »Ljubezen do ljudi, narave in življenja je to, kar jo opredeljuje in kar v času upokojitve naprej širi kot prostovoljka v najrazličnejših organizacijah in projektih, je ambasadorka aktivnega staranja, medgeneracijskega povezovanja in narave,« je zapisano v vlogi za priznanje, ki so jo pripravili na LRF za Pomurje ob podpori še osmih organizacij S Terezijo Vidovič se je pogovarjala Matejka Horvat

nevarnosti v lokalnem okolju in v družbi nasploh. Tudi sami ste pred leti bili aktivistka za ohranitev dreves na tržnici na Ptuju. Se vam zdi, da ima povezana in aktivna skupnost moč, da naredi spremembe?

Res sem bila prostovoljka v civilni iniciativi za drevesa na ptujski tržnici Kar dve leti smo se trudili, da bi jih ohranili, pa nam žal ni uspelo. Ni pravilo, da ne uspe Nekaj je tudi na posameznikih, ki nimajo posluha za skupno dobro Velikokrat prevlada ego posameznika in njegov interes Velikokrat pa uspe sodelovanje med odločevalci in civilno iniciativo Pravil ni Truda se vedno vloži veliko in ljudem je mar za skupno dobro Zato je potrebno vedno stopiti korak naprej, ker se lahko zgodi, da uspe. Nikoli ne veš, če tega ne storiš. Zato je moj moto, pojdi, ker nikoli ne boš vedel kaj dobrega te čaka tam, če obstaneš na mestu

INTERVJU: DARKOKRAJNC

Tako kot Manco Košir tudi vas vidim kot ambasadorko veselega in aktivnega staranja. Nevladne organizacije so lahko odličen vir socializacije, povezovanja in izpolnjevanja talentov, ki jih imajo starejši. Če so starejši aktivni v društvih, jim to lahko da občutek pomembnosti. Kako vi vidite vlogo nevladnih organizacij in njihov pomen za starejše ljudi ter njihovo aktivno delovanje?

Kot pedagoška delavka sem predana šolstvu ter otrokom, ki se morajo učiti za življenje skozi primere dobrih praks Želim, da se starejšim omogoči bivanje v primarnem domu s pomočjo osebne asistence Sem ambasadorka aktivnega staranja, medgeneracijskega povezovanja in narave ter prostovoljka leta, ki spoštujem ljudi, jih razumem in bom vedno delovala v njihovo najvišje dobro

Nevladne organizacije so velik doprinos za starejše, za njihovo vitalnost, sprejetost in pomembnost v družbi; izvajajo številne projekte, za vsakega nekaj

p planeta je odgovornost, da skrbi za košček na katerem živi - dolžni smo to narediti.

Intervju je bil narejen v mesecu maju, ko je Darko Krajnc že zaključeval svoje delo v Hiši sadeži družbe v Murski Soboti, saj je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru Hišo sadeži družbe je vodil deset let Pogovarjala se je Matejka Horvat

Darko, bil si dolga leta vodja Hiše sadeži družbe, ki deluje pod okriljem Slovenske filantropije, največje mreže prostovoljskih organizacij v Sloveniji, ki združuje čez 1800 prostovoljskih organizacij. Kaj je glavni namen hiše?

Vodja hiše sem bil deset let Sedaj sem izvoljen v državni zbor V teh desetih letih smo se zelo razvili V času kovida smo bili zelo dejavni na področju humanitarne pomoči, pomoč smo nudili v obliki hrane, oblek in obutve, včasih tudi kakšnega kosa pohištva in šolskih potrebščin

Za božič imamo akcijo »Božiček za en dan«, kjer otrokom razdelimo darila.

V naši hiši izvajamo kup raznolikih vsebin, delavnic, predavanj, pogovornih uric in raznoraznih druženj, družabnih iger, športa, skratka vsega kar ljudje želijo in kar so naši prostovoljci pripravljeni narediti. Letno imamo okrog 100 različnih prostovoljcev, ki so aktivni in nam pomagajo pri kreiranju vsebin

Če želi prostovoljec pomagati ali ponuditi kakšno vsebino, se lahko oglasi pri vas?

Vsekakor To je lahko pomoč v fizični obliki, da nam pomaga pri izvedbi kakšne delavnice ali izvajanja programa, lahko tudi sami vodijo stvari, predstavijo kakšne nove dejavnosti, imajo recimo potopisna predavanja s svojih potovanj Imamo tudi veliko učne pomoči za osnovnošolce in srednješolce

Velikokrat se moramo potruditi, da dobimo mentorje za vso to učno pomoč, zato tudi vabimo ljudi, ki imajo določena znanja, da pridejo in pomagajo Potrebje veliko, zato potrebujemo mentorje za kemijo, fiziko, matematiko, slovenščino in tuje jezike Vse naše delavnice so seveda brezplačne, prednostno za socialno ogrožene Jaz vedno poudarjam, da je naša prednost to, da nismo geto za te ljudi, ampak jih vključujemo. Veliko je tudi čustvenih in duševnih stisk, osamljenosti in tudi takih uporabnikov, ki so v določenih institucijah in si ne morejo pomagati sami Mi se trudimo pomagati vsem in imamo ljudi, ki imajo svoje službe in so pripravljeni v prostem času pomagati tistim, kih jih potrebujejo, se z njimi pogovarjati, se poveseliti, jih potolažiti To lahko pomaga, da se določene težave tudi rešijo ali vsaj omilijo.

»Če želimo kakovostne storitve, bo nevladni sektor treba ojačati«
23 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Koliko uporabnikov imate približno na leto?

Od 1.000 do 2.000 uporabnikov na leto Obiskov v lanskem letu je bilo nekje 8 000, imeli pa smo tudi že po 10 000 obiskov letno V vseh letih delovanja je bilo okrog 80 000 obiskov, naši prostovoljci so opravili okrog 50.000 prostovoljskih ur. Če bi preračunali v vrednost, je to nekje pol milijona evrov To vedno poudarjam, ko se pogovarjam s financerji Trenutno nimamo zagotovljenega sofinanciranja na državni ali evropski ravni Pri nas se odvije od 1 000 do 1 4000 različnih dejavnosti na leto, to pomeni mesečno od 80 do 120 dejavnosti Veliko dela je z organizacijo ter administracijo, hkrati pa se soočamo s pomanjkanjem strokovnega kadra Odprti smo od 8 do 20 ure, to je 12 ur, včasih pa tudi dlje, ko so večerna srečanja, npr namizni tenis, meditacije, srečanja med vikendi, tudi kakšno varstvo otrok

Omenil si delovanje v času kovida, zato bi rada odprla temo solidarnosti v kriznih časih. Za Slovence velja, da smo zelo solidarni, da hitro priskočimo na pomoč sočloveku v stiski Po drugi strani pa smo tudi zelo nezaupljivi do humanitarnih organizacij, kar se kaže v tem, da številni skušajo organizirati dobrodelne akcije samoiniciativno, npr. ob potresu na Hrvaškem, ko so iz skoraj vsake vasi vozili gasilci pomoč čez mejo, nato pa se je izkazalo, da je bilo veliko stvari nepotrebnih ali v prevelikih količinah ter da se nalagajo v skladiščih. Tudi letos ob vojni v Ukrajini so mnoge humanitarne organizacije opozarjale, da naj ljudje prinesejo samo stvari, ki se nujno potrebujejo. Kako pomembno je, da je humanitarna pomoč usklajena s potrebami na terenu?

To je zelo pomembno, ker mi nimamo skladišč, niti primernih prostorov za shranjevanje večjih količin sredstev

Ravno danes sem rekel sodelavki, da ne jemljemo zimskih stvari, ker je konec sezone in zdaj marsikdo čisti omare in meče ven stvari, ki jih ne potrebuje. Lepo bi prosil, da jih shranijo in prinesejo k nam jeseni, ko bo nova sezona Zdaj ni povpraševanja po tem, saj ljudje rabijo sezonske stvari Treba je planirati naprej čemu se bomo odrekli do naslednje sezone in bomo hvaležni, če ljudje to upoštevajo Vedno znova pa moram poudariti, da morajo stvari biti brezhibne, uporabne, čiste, takšne, ki se jih lahko še uporablja

Se ti zdi, da dovolj zaupamo humanitarnim organizacijam? To je odvisno od posameznika Nekateri so zelo kritični do dela nevladnih organizacij, jaz pa pravim, da je treba preverjati od organizacije do organizacije. Ljudje so načeloma kritični, opozarjajo na nepravilnosti, s tem se tudi mi bolje odzivamo in organiziramo Treba se je prilagajati potrebam in biti proaktiven, ter uporabnikom pošteno predajati naprej, da sredstva čim prej pridejo v prave roke Na ta način si tudi povrneš zaupanje

Večina nevladnih organizacij deluje izključno na prostovoljski bazi, pa vendar celotnega dela pa ni možno izvesti zgolj na prostovoljski ravni. Za uspešno delovanje in strokovno delo potrebujemo strokovne vodje, vodje organizacij, mentorje, projektne vodje.

Imaš kdaj občutek, da se nevladne organizacije spoštuje dokler vse počnejo zastonj in so zgolj prostovoljske, ko pa pride do plačila stroškov in zaposlovanja, so ljudje takoj kritični, kot da v nevladnih organizacijah ne smemo imeti zaposlenih in biti pošteno plačani. Zdi se mi, da so zlasti humanitarne organizacije velikokrat na udaru zaradi tega.

Seveda Tu ne moremo primerjati Slovenije z recimo Nizozemsko, kjer je v nevladnem sektorju zaposlenih okrog 12 % prebivalstva, pri nas pa komaj 1 %, pa še tu si pomagamo z javnimi deli. Mnoge manjše organizacije niso upravičene niti do javnih del, ker nimajo niti enega zaposlenega Vso to delo oz pomoč je zelo težko koordinirati in voditi brez zaposlenih. Dobiti prostovoljce, ki so pripravljeni tu in tam priskočiti na pomoč, ni problem Problem je najti prostovoljca, ki bo prostovoljno delal vsak dan 6 ali 8 ur - to je nemogoče Rabili bi stalno kadrovsko strukturo, česar pa v Sloveniji ni. Rabili bi strokovnjake, ki bi lahko usmerjali ljudi na vse možne oblike pomoči –vsega tega prostovoljci ne morejo početi Ko imamo kadrovsko strukturo, pa mora biti urejeno kontinuirano sofinanciranje, saj se tovrstne organizacije ne morejo same financirati Na drugi strani je tudi potrebno ustrezati kriterijem, pisati poročila, dosegati cilje

V vseh teh letih so naši prostovoljci opravili več kot 50 000 prostovoljskih ur – če bi to delo preračunali v vrednost, je to nekje pol milijona evrov.
24 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Tako so manjše možnosti, da pride do nepravilnosti, ki se dogajajo npr. pri samostojnih projektih pomoči, ko posamezniki izkoristijo stisko in zbirajo prispevke, ki ne pridejo v prave roke Tako da ne bi rekel, da so velike nevladne organizacije problem, ker so vse skozi podvržene raznim kontrolam, inšpekcijam in je v ozadju več varovalk

Če želimo kakovostno storitev ali servis, bo treba ojačati nevladni sektor. Vidimo, da se soočamo s pomankanjem strokovnega kadra Ko se prijavljamo na kakšen evropski projekt, težko najdemo primeren kader Večina tega kadra je zaposlenega v centrih za socialno delo, kjer je delo pretirano birokratsko in tega mehkega dela ne uspejo opravljati, zato to delo ostane na nas nevladnikih Ta sistem bomo morali v Sloveniji še izboljšati

Kako pomembna se ti zdi za uspešno delovanje povezanost in podpora lokalnih skupnosti?

To je zelo pomembno, tudi povezanost med ljudmi Murska Sobota je sicer manjše mesto, vseeno pa so težave z mobilnostjo, dostopnostjo in pretiranim ponosom, ko se ljudje ne želijo izpostaviti in prositi za pomoč Tu nas čaka še veliko dela Do ljudi je možno priti z mreženjem ali osebnimi sporočili. Veliko uporabnikov pove, da so za nas izvedeli od sorodnikov ali prijateljev, nekateri tudi iz lokalnih medijev Ti so seveda zelo pomembni, kakor tudi občinska glasila in to, da lokalne organizacije znajo povedati, kje lahko uporabniki dobijo ustrezno pomoč K nam uporabnike pošiljajo tudi Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, občine in druge nevladne organizacije Vesel sem, da imamo tako prepoznavnost v lokalnem okolju

Koliko tovrstnih hiš deluje v Sloveniji?

Trenutno deluje pet Hiš sadeži družbe. Imeli smo še eno v Vipavi, ampak po poteku financiranja s strani države, občina ni bila pripravljena pomagati in smo jo morali zaprti Jaz si ne želim, da se to dogaja, ker ostanejo ljudje brez servisa. Še zdaj se obračajo na nas, ampak mi na daljavo ne moremo nuditi storitev in prav je, da če je pomoč namenjena lokalni skupnosti in ljudem v njej, da ta lokalna skupnost

udi pomaga Prav je, da tudi okoliške skupnosti pomagajo Mi skušamo delovati tudi izven hiše, zato smo v sklopu evropskega projekta Večgeneracijskega centra Pomurja uvedli štiri lokacije: Ljutomer, Murska Sobota, Goričko in Gornja Radgona Če bomo dobili sredstva, se lahko še razširimo na lendavski konec. Ta okolja so med sabo že toliko oddaljena, da ljudje težko prihajajo Določeno pomoč izvajamo tudi osebno Sam prihajam z lendavskega konca in velikokrat pripeljem s svojim avtom pomoč, obleko, hrano ali šolske potrebščine v tiste kraje Vedno znova izvajati to pomoč na ramenih prostovoljcev pa je težko, zato je že zaradi kadrovskega pomanjkanja boljše, da ljudje pridejo po pomoč do nas.

Pred leti si že bil aktiven v politiki, zadnja leta pa v nevladni organizaciji. Ker se znova vračaš v politiko, me še posebej veseli, da razumeš pomen nevladnih organizacij in predvsem to, da veš, da noben denar bodisi s strani ministrstev ali EU-ja, ni kar tako podarjen, ampak sam veš koliko dela se skriva v ozadju projektov, tudi ogromno (nepotrebne) birokracije Ali boš te svoje izkušnje delil s strokovnimi službami, morda predlagal kakšne poenostavitve? Imamo že nekaj primerov dobrih praks, ki sledijo razbremenitvi s poročanjem, in dajejo več poudarka rezultatom in vsebini (primer takega razpisa je tudi sofinanciranje projektov iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij preko Ministrstva za javno upravo) Definitivno, upam da bom lahko Omenil bom pretirano birokracijo, s katero imamo ogromno dela V evropskem projektu za Večgeneracijske centre smo napisali skoraj 14 000 dokumentov v petih letih! Poleg tega moraš voditi, zagotavljati sredstva za celotno delovanje Imaš kader, 100 prostovoljcev, katerim si mentor. V tujini je na 30 prostovoljcev, en zaposleni mentor, ki dela z njimi Se trudimo, imamo individualna srečanja, ampak to vzame veliko časa Prizadeval si bom tudi, da bo zaupanje v stroko večje. Cilji in rezultati pa so vidni na terenu, zato ni potrebnih raznoraznih papirjev

Nevladne organizacije smo bile v zadnji letih pogosta tarča raznih očitkov s strani politike, na socialnih omrežjih se je širil sovražni govor, izničevali so se dosežki in delo posebej tistih organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, transparentnostjo, spoštovanjem pravne države, ali ki so kritične do delovanja oblasti Novi mandatar zaenkrat veliko govori o pomembnosti spoštljivega dialoga. Ali se boš kot poslanec zavzemal za to, da se nevladne organizacije spoštuje, posluša in povabi k dialogu?

Ravno zato sem se spet podal v politiko Ta negativizem, žalitve, sovraštvo Potem pa je tu še nezmožnost kritike in refleksije. Mislim, da nevladne organizacije nismo naredile nič narobe, zgolj opozarjale nepravilnost dialoga, ki ga je bivša politika vodila do posameznikov oz do civilne družbe na sploh. Ta neprimeren ton se je odražal tudi na počutju ljudi Opažam, da so ljudje do drugih manj strpni in je veliko nervoze, tudi sovraštva in verske ter rasne nestrpnosti Tega ne potrebujemo. Prav je, da imamo različna mnenja, to je treba spoštovati, hkrati pa je treba z argumenti in dogovori najti neko srednjo pot, ki bo dobra za celotno skupnost Želim si, da se nevladnemu sektorju prizna vloga, ki jo opravlja in da se organizacijam pusti, da delajo svoje delo in se jih ne omejuje ali celo diskreditira To ne vodi nikamor, jemlje samo voljo ljudem, ki se z vnemo tega lotevajo in mislim, da si tega ne zaslužijo. Vodili bomo spoštljiv dialog s civilno družbo, odprti smo za vse predloge Delovali bomo tako, da bomo učinkoviti in da bodo uporabniki zadovoljni Vsi moramo pomagati, pa naj bo to nevladni sektor ali javni servis, da dosežemo rezultate.

25 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
FOTO:GORANANTLEY Prostori hiše, ki ima sedež na Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti.

Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci

Pohodniki Turističnega društva Mala NedeljaRadoslavci tudi letos izdelali najlepšo skulpturo Kralja Matjaža

Člani in članice naše pohodniške sekcije Turističnega društva Mala Nedelja-Radoslavci – Pohodniki, pod vodstvom Aleksandra Kšele, se tekmovanja Gradovi Kralja Matjaža tradicionalno udeležujejo od leta 2005 naprej Tekmovanje je sprva potekalo na planoti Mitnek na pobočju gore Pece, pozneje pa se je zaradi pomanjkanja snega preselilo na novo lokacijo, na Matevževe travnike pod stadionom

Pri svojem delu oziroma oblikovanju skulpture Kralja Matjaža in Alenčice v naravni velikosti, so vsa ta leta odkar se udeležujejo tekmovanj, domiselni, inovativni, z zelo dobro izdelano vsebino predstavitve Kralja Matjaža in Alenčice, zaradi česar so tudi bili vsako leto nagrajeni ali s strani strokovne komisije Kralja Matjaža in Alenčice ali občinstva

Deležni so bili tudi priznanja županje Občine Črna na Koroškem mag Romane Lesjak, ki jim je v letu 2020 zaupala izdelavo pozdravne skulpture Kralja Matjaža ob vhodu na prireditev, kot pozdrav Kralja Matjaža tekmovalcem in obiskovalcem

V letošnjem letu so organizatorji in občina Črna na Koroškem povabili najzvestejše udeležence te prireditve in med njimi so bili izbrani tudi naši pohodniki Izdelano skulpturo sta Kralj Matjaž in Alenčica proglasila za najlepšo. Ob letošnji 30. obletnici prireditve so naši pohodniki organizatorjem v spomin predali tudi skulpturo Kralja Matjaža v naravni velikosti, ki ga je iz lesa izdelal Stane Maroh

Društvo bolnikov po možganski kapi GROM Murska Sobota

Društvo GROM vključuje ljudi, ki so doživeli možgansko kap in tudi njihove svojce Možganska kap je bolezen, ki zdravega človeka v trenutku spremeni v težkega ali lažjega invalida Po možganski kapi se nekateri sami ne znajdejo, začnejo se zapirati vase, ne morejo se sprijazniti, da so sedaj drugačni, nekateri začno negativno razmišljati o bolezni in svojem življenju, mnoge bolezen pahne v depresijo in samoto. Tudi iz tega razloga je nastalo naše društvo, saj združujemo okoli 80 članov – vsi imamo podobne izkušnje Izmenjujemo si mnenja, izkušnje in vsakodnevne teme, smo si v oporo, predvsem pa se družimo in tako življenje spet postane »normalno«

Društvene aktivnosti obsegajo spomladanske in jesenske terapije v Splošni bolnišnici Murska Sobota, terapije na in ob bazenu v Zdravilišču Radenci, spomladanske in jesenske piknike in občasna strokovna predavanja na temo možganske kapi.

Z Združenjem CVB, ki povezuje več kot 20 Klubov CVB v Sloveniji, smo letos v Bakovcih priredili 1 športne igre, kjer so se naši kolegi udeležili tekmovanja v balinanju, kegljanju, šahu in vodenju žoge

Glavni namen našega društva je da nas spozna oziroma da za nas sliši čim večja množica ljudi, ki nas potrebuje

To lahko dosežemo s tem, da smo prisotni na raznih prireditvah,

pomagamo bolnikom.

Če poznate kakšnega bolnika po možganski kapi, nam to sporočite – s tem mu boste zagotovo pomagali, prav tako pa tudi njegovim svojcem.

26 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

REDNA MESEČNA SREČANJA imamo vsak prvi ponedeljek v avli Hiše sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota.

Vabljeni, da se nam pridružite.

Ko se življenje obrne na glavo

CENTER NAPREJ - Center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo

Življenje piše različne zgodbe Take in drugačne Zgodbe ljudi, ki zaradi posledic pridobljenih možganskih poškodb prihajajo na vsakodnevno dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo v Center Naprej, so različne, tako kot smo si različni ljudje V nečem pa so vendarle enake: zaradi težke možganske poškodbe se ljudem, ki jo doživijo in njihovim družinam, življenje v trenutku obrne na glavo In nič več ni tako, kot je bilo prej

Po zaključeni medicinski rehabilitaciji se mnogim poškodovancem zgodi, da ne vedo kako naprej Zaradi posledic možganskih poškodb se več ne morejo vrniti na delo, ne morejo več nadaljevati šolanja, najpogosteje ne zmorejo več samostojnega življenja Njihove vloge postanejo popolnoma drugačne; na novo se je potrebno naučiti živeti in postaviti nove cilje Na tej poti jim pomagamo v Centru Naprej, kjer izvajamo dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo s podravske in pomurske regije Sedež Centra je v Mariboru, v Murski Soboti pa deluje dislocirana enota

Izvajamo individualno prilagojeno in kontinuirano storitev Stimulativno okolje vključenim posameznikom omogoča napredovanje, učenje in podporo pri iskanju novih življenjskih ciljev ob vrnitvi v domače okolje ter ponovno obvladovanje svojega življenja z doseganjem maksimalne samostojnosti, glede na preostale sposobnosti. Celovit multidisciplinaren strokovni pristop temelji na spoštovanju, sodelovanju ter individualnosti posameznika

Naš cilj je doseči najvišjo možno stopnjo samostojnosti oseb s pridobljenimi možganskimi poškodbami, njihovo aktivno vključevanje v življenjsko in delovno okolje, razbremenitev njihovih družin, pomoč pri vključevanju v skupnost in družbeno življenje. Torej nekdaj samoumevne stvari ponovno narediti za vsakdanje

Če ste vi ali vaš bližnji eden izmed tistih, ki ima pridobljeno možgansko poškodbo zaradi nesreče ali bolezni in ne veste kako naprej, se lahko obrnete na nas Center Naprej: www.center-naprej.si tajnistvo@center-naprej si 059 123 001 oziroma 059 947 714.

Storitev je brezplačna in je financirana je s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Velik poudarek namenjamo tudi preventivnemu delovanju in ozaveščanju v širšem družbenem okolju Sodelujemo z osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi organizacijami, za katere izvajamo preventivne delavnice, z namenom preprečevanja možganskih poškodb in varovanja možganov

V mesecu marcu, ki je mesec ozaveščanja o možganih, možganskih poškodbah in varovanju možganov pred poškodbami, pripravljamo akcije, s katerimi nagovarjamo k strpnosti in razumevanju težav ljudi, ki so doživeli možgansko poškodbo in hkrati opozarjamo na daljnosežne in težke posledice možganskih poškodb Letos smo tako v Mariboru in Murski Soboti nagovarjali bodoče mlade voznike, pa tudi vse druge udeležence v prometu in opozarjali na pomen preventive in varovanje možganov Prometne nesreče so namreč najbolj pogost vzrok travmatskih poškodb možganov pri mladih ljudeh, ki se lahko končajo s smrtjo, preživelim pa pogosto

27 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
centernaprej

OTROKOVA ZVEZDA –projekt Zavoda Stella, Beltinci

Zavod Stella je bil ustanovljen oktobra 2020 z namenom krepitve duševnega zdravja ter osebnostnega razvoja otrok, mladostnikov in odraslih Izvajamo psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski ter izobražujemo na temo varovanja in krepitve duševnega zdravja, vzgoje otrok in mladostnikov, opolnomočenja ranljivih skupin, osebnostnega razvoja, zdravega načina življenja in dobrega psihofizičnega počutja.

Posebno skrb pa namenjamo našemu projektu OTROKOVA ZVEZDA, ki ga izvajamo že od ustanovitve zavoda Namen projekta je zagotavljanje brezplačne psihoterapevtske in psihosocialne pomoči socialno ogroženim otrokom, ki so preživeli čustveno, fizično, spolno zlorabo ali zanemarjanje Cilj pomoči je preprečiti razvoj s travmami v otroštvu povezanih težav in motenj, kot so depresija, motnje hranjenja, težave z odvisnostjo, prestopništvo, težave v odnosih, različne psihofizične težave ter prekiniti medgeneracijski prenos zlorab.

Poslanstvo projekta je mladoletnim žrtvam omogočiti celostno obravnavo, ki vključuje uvodno srečanje, individualnim potrebam prilagojeno število terapevtskih ur otroka ter njegovih svojcev in zaključno srečanje. Število ur psihosocialne obravnave se prilagaja otrokovim potrebam

V projekt so vključeni otroci in mladostniki od 4 do 18 leta starosti iz območja Pomurja, ki so preživeli ali za katere obstaja sum, da so preživeli ali doživljajo psihično, fizično, spolno zlorabo ali zanemarjanje

Otrokova zvezda pa lahko postane vsakdo, posameznik ali podjetje. V projekt se vključite prostovoljno in v njem sodelujete najmanj 6 mesecev in sicer z mesečnim prispevkom najmanj 20 evrov Sredstva, ki jih otrokova zvezda nameni svojemu varovancu, se v celoti porabijo za izvajanje psihosocialne pomoči za dodeljenega otroka oz mladostnika

Pri izvedbi projekta je ohranjanje anonimnosti otroka, saj le-ta zagotavlja njegovo varnost ter varnost njihovih družin, ki zaradi socialne in čustvene stiske spadajo med ranljive skupine ljudi, zato stika med otroci in njihovimi zvezdami ne vzpostavljamo Otrokovim zvezdam se posredujejo le podatki o življenjskih okoliščinah in starosti varovanca

Center Sonček v Murski Soboti

Zveza Sonček so p – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je nacionalna, prostovoljna, neprofitna, nevladna in nepolitična invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu. V Murski Soboti je ena od enajstih enot Varstveno delovnega centra Sonček po Sloveniji Pod posebnimi pogoji zaposlujemo odrasle osebe z invalidnostmi

Izdelujemo različne izdelke, največ turističnih spominkov Pomurja, ki jih tržimo po turističnih destinacijah, za poslovna darila in posameznim končnim kupcem

Razpolagamo tudi z vrhunsko oblikovanimi in ročno izdelanimi božično-novoletnimi voščilnicami kot tudi z voščilnicami za osebne praznike in rojstne dneve, ki so jih izdelale osebe z invalidnostmi.

Glavno področje našega delovanja je usposabljanje oseb z invalidnostmi in njihovih bližnjih za dejavno življenje, sobivanje v lokalnem okolju, prepoznavanje potreb, osveščanje javnosti - kar imenujemo učenje za kakovostno življenje Sodelujemo s službami, ki so zadolžene za podporo v življenju oseb z motnjami v razvoju, z invalidnostmi.

Postani otrokova zvezda
28 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | zavodstella soncek.pdcp

In kaj vse počnemo v Zvezi Sonček?

zaposlujemo pod posebnimi pogoji; izvajamo dnevne prevoze oseb z invalidnostmi; izvajamo storitve bivanja (ki pa jih v Pomurju še nimamo); nudimo storitev osebne asistence; usposabljamo osebe z invalidnostmi in njihove bližnje za življenje; izvajamo programe podpore družinam, svetovanja in šole za starše; izvajamo program ene šole za vse –korak k Sončku;

Društvo Vital Fit

Društvo Vital Fit je bilo ustanovljeno z namenom ozaveščanja o pomenu gibanja za zdravje in približevanje vadbe posamezniku ter izboljšanja kakovosti njegovega življenja in družbe To počnejo skozi različne vadbene programe, kot so vadba za izgubo maščobe, preoblikovanje telesa, programi za moč in gibljivost, vadba za zdravo hrbtenico, postrehabilitacijski program in še mnogo drugih Nudijo vam individualno sestavljen program prehrane ali treninga, lahko pa se odločite tudi za skupinsko vadbo.

sodelujemo s strokovnimi službami in sorodnimi organizacijami; nudimo programe zdravstveno terapevtskih kolonij, obnovitvene rehabilitacije in inkluzivnih počitnic; izvajamo različne rekreacijske programe (v Murski Soboti največ prilagojeno balinanje); vzpodbujamo naše člane za programe socialnega vključevanja, predvsem v lokalno dogajanje; koristimo vse oblike informiranja naših članov in širše javnosti o našem delu; sodelujemo pri oblikovanju pogojev v okolju za dejavno življenje oseb z invalidnostmi, v sobivanju in strpnosti; vključujemo prostovoljce; vključujemo se v lokalne in mednarodne projekte

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste v vseh teh letih sodelovali v naši zgodbi, želimo pa si, da bi bili del te zgodbe tudi v prihodnje – vsak po svojih zmožnostih seveda V prihodnje si želimo, da bi se še bolj povezovali z lokalnim prebivalstvom, ostali opaženi in vključeni, ne glede na telesne in intelektualne sposobnosti naših uporabnikov, kar pa je tudi vizija Zveze Sonček

Vsako leto izvedejo raziskavo »Smo v Prlekiji FIT?«, na kateri udeleženke dosegajo super rezultate Skupinsko vadbo vodi diplomirana športna trenerka Nuša Vukan, udeleženke pa dobijo tudi navodila za zdravo prehrano in hujšanje

Društvo deluje v Športno izobraževalnem centru (ŠlC) Ljutomer

Rezervirajte si svoj termin: 031 473 053 (Nuša) info@vital-fit si www vital-fit si instagram: osebnatrenerka.nusai

1. februarja 2022 je minilo natanko 20 let, odkar so v prostore Centra Sonček Murska Sobota vstopili prvi trije uporabniki in dva zaposlena.
29 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | drustvovitalfit

Zaradi turističnih bonov so tudi domači gostje začeli odkrivati butični turizem

tudi predstavnik nevladnih organizacij v Razvojnem svetu pomurske regije

Uroš, kako bi opisali vlogo Pomurske turistične zveze v pomurski regiji in zakaj jo regija potrebuje?

Vloga Pomurske turistične zveze je večplastna Na eni strani kot zveza društev skrbi za razvoj društvene dejavnosti, na drugi strani pa kot organizacija s statusom v javnem interesu na področju turizma, skrbi za skupne produkte, za izobraževanja deležnikov, za izobraževanja in usposabljanja lokalnih turističnih vodnikov in je v tem trenutku krovna organizacija za področje turizma, ki skrbi za povezovanje vseh treh stebrov v turizmu

Kovid je prinesel številne izzive na področju turizma. Česa so se ponudniki v tem času naučili novega, razen nenehnega prilagajanja obstoječim ukrepom?

Naučili so se predvsem to, da se vse da, če se hoče Turizem, gostinstvo, hotelirstvo je bilo postavljeno pred velik izziv. To se ni še nikoli zgodilo, da bi se čez noč panoga ustavila Trpele so tudi druge panoge povezane s turizmom Torej grosisti, dobavitelji, nenazadnje javni promet, taksisti in tako naprej. V času popolnega zaprtja so določeni ponudniki izkoristili ta čas za bodisi renovacije, bodisi za poglobljeni razmislek glede svojega delovanja in ti, ki so to naredili, so dejansko izšli iz krize še močnejši Vsaj

Vsaj delna sprostitev v vmesnem času, je omogočila gostincem dostavo na dom itd Kar se tiče gostinske oz turistične ponudbe je kovid prinesel spoznanje, da nič ni večno, fiksno in da je potrebno prilagajanje Tudi v društvenem sektorju so društva utrpela ogromno in imela veliko izgubo V preteklosti smo jih ocenjevali večinoma skozi njihove prireditve, manj smo opažali njihovo delovanje na področju varovanja narave, kulturne dediščine, človekovih pravic Na vrhu njihovih prioritet pa je druženje ljudi, bogatenje podeželja skozi druženja. Prireditve so odpadle, ostali so pa stroški, tako da so društva bila v težkem položaju Lokalne skupnosti pa so pokazale interes, da se društva obdržijo V lockdownu je obstajala bojazen, da izgubimo kar nekaj društev, zdaj pa vidimo, da temu ni tako Društva delujejo normalno naprej

Smo Slovenci s turističnimi boni odkrili lepote Slovenije? V mislih imam predvsem manj raziskane kotičke

Definitivno Rast turizma je bil v zadnjih desetih letih kar brutalen, v povprečju kar 10 % rasti na leto To je ustvarilo eno tako »potrošniško perverzijo« Vse smo si privoščili, šli smo kam smo hoteli, vse je bilo dostopno Z družbenimi omrežji je v ospredje prišel »pokaži kje si« Na Instagramu in Facebooku je tako, da pridobiš večji status, če si v čim bolj oddaljenih krajih in na lepših plažah Kovid je to nekako zaustavil austavil je tudi potrošništvo na splošno Ko je prišel lockdown, sem napovedal, da pomurski turizem ne bo utrpel tolikšne škode kot ostale regije. To pa iz preprostega razloga, ker smo mi že prej večino sredstev in oglaševanja namenjali v pridobivanje domačih turistov

Če pogledamo podatke iz leta 2019, lahko vidimo, da je bilo kar 54% domačih gostov Sam lockdown je nakazal, da potovanj v tujino ne bo, tudi Svetovna turistična zveza je govorila o omejitvah Večina držav je tako dopustovala znotraj svoje lastne države Hvala bogu, je naša vlada uvedla turistične vavčerje Leti 2020 in 2021 sta bili dobri. Sicer sta bili slabši od leta 2019, vendar je zaostanek le nekje 20% To je dober rezultat, sploh če primerjamo s Postojnsko jamo in Ljubljano Postojnska jama je imela 96% izpad Turistični boni so definitivno prispevali k temu, da smo začeli odkrivati Slovenijo Vizija Slovenije v prejšnji strategiji je bila, da postanemo zelena, butična, petzvezdična destinacija za zahtevne goste Zaradi bonov so tudi domači gostje začeli odkrivati to butičnost. Nastalo je še kar nekaj novih butičnih kapacitet, zlasti apartmajev Če potegnemo pod črto, smo se dobro izvlekli V vsem slabem je tudi nekaj dobrega, tako da nas zdaj vsaj skoraj celotna Slovenija pozna.

So boni prispevali tudi k prenapihnjenim cenam v turizmu? Da, delno Sicer težko ocenjujemo, da so bile cene prenapihnjene, jaz bi prej rekel, da so bile cene približek realnih prodajnih cen Če pogledamo obdobje zadnjih 10 let ali ekonomsko krizo 2008 in 2009, se je takrat prodajna cena znižala za več kot 50% čez noč Pojavilo se je čez 70 spletnih portalov, ki so ponujali vse mogoče po znižanih cenah Ta »dumping« je naredil skoraj več škode kot zdaj epidemija Če so v turizmu prenizke plače, ni zanimanja med mladimi. Če želimo večje plače, moramo več ustvariti. To je pa lahko kvalitativno ali kvantitativno Če delujemo kvalitativno,

nudimo boljšo kvaliteto in posledica so višje cene Uroš Kamenšek je svojo aktivno delovanje na področju nevladnih organizacij pričel pred več kot 15 leti, sprva na lokalnem nivoju, nato pa tudi na regijskem in nacionalnem nivoju Danes vodi Pomursko turistično zvezo, ki združuje čez 70 društev, predseduje Zvezi kulturnih in turističnih društev v Puconcih in je član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije, kjer tudi vodi Komisijo za promocijo in informiranje Je Pogovarjala se je Matejka Horvat. Foto: Marina Vrbnjak
30 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | INTERVJU:UROŠKAMENŠEK,PREDSEDNIKPOMURSKETURISTIČNEZVEZE

Kako ocenjujete pomoč države turizmu v času kovid krize? Zadovoljivo. Zelo pozitivno ocenjujemo uvedbo turističnih vavčerjev in sofinanciranje dela od doma oz čakalne dobe, s tem se je ohranilo ogromno delovnih mest Večina ukrepov je bila dobrodošlih, podkrepljeni so bili tudi s finančno pomočjo Nekateri ukrepi pa so bili malo nelogični ali nerazumljivi, npr nošenje mask, le dva pri mizi, razdalja meter in pol itd Ampak bilo je potrebno zaupati zdravstvenim strokovnjakom, mi nismo usposobljeni za to

Kje vidite potencial za razvoj turizma v naši regiji?

Kovid je nakazal smer razvoja, sicer so se že pred epidemijo nakazovali trendi Pomurje je vedno bilo znano po svojih termalnih vrelcih, zdraviliščih, ki so v preteklosti generirala okrog 90% vseh prihodov in nočitev. Trendi pa se spreminjajo in gredo v smer večkratnih potovanj na leto, za krajši čas Prehajamo iz klasičnega masovnega turizma v individualni turizem Logika tega turizma je čisto drugačna. Ravno tu moramo iskati svoje priložnosti, ker je

pomurskaturisticnazvezaPTZ

potenciala ogromno Narava, kolesarjenje, pohodništvo, razni produkti v naravi. Več je treba delati na kulinariki, predvsem pa krepiti kratke dobavne verige in spodbujati lokalno pridelavo hrane

Gosti bi lahko šli tudi na njivo in si sami pripravili obrok. Potrebno je poiskati butičnost in hkrati ohraniti mir Pomurska turistična in gospodarska zbornica sta imeli slogan »Where everything grows« (Kjer vse raste), prejšnji slogan pa je bil »Pri nas čas teče počasneje«. To umirjenost in naravnost moramo ohraniti

Bo Pomurje imelo kdaj svojo blagovno znamko? Pred leti se je zdelo, da jo že ima (v mislih imam »Rejdno dobro«).

Imamo skupno blagovno znamko, ki se je začela razvijati 2013, slonela je na »rejdno dobro« Od tega je ostala blagovna znamka »Visit Pomurje« in njena spletna stran ter socialna omrežja S pomočjo določenih regijskih projektov se je tudi ta spletna stran ažurirala Tako, da pravno imamo urejeno, ni pa določeno, kdo je skrbnik tega, kdo je odgovoren, tu malo peša. Imamo pa

INTERVJU:AIDAHAJDAREVIĆ

1050 Varnih točk po vsej Sloveniji

Pogovor z Aido Hajdarević, nacionalno koordinatorko UNICEFovih Varnih točk o stiski otrok in mladih v času epidemije in po njej Pogovarjala se je Matejka Horvat

Kako dolgo že obstajajo UNICEF-ove Varne točke in koliko jih je že v Sloveniji?

UNICEF-ove Varne točke je projekt, ki se je začel razvijati v letu 2002, sprva kot odziv na porast medvrstniškega nasilja Tako so se prve Varne točke začele vzpostavljati ob šolskih poteh, saj je na območju šola - dom, kjer ni nadzora odrasle osebe, večja stopnja ogroženosti žrtev medvrstniškega nasilja

Do danes je projekt presegel svoj prvotni namen, Varne točke so namenjene otrokom v primeru kakršne koli stiske, prav tako je mreža razširjena na vse regije v Sloveniji Trenutno je Varnih točk 1050 v več kot 120 krajih. Otroci prepoznajo Varno

znotraj regije še nekaj drugih blagovnih znamk, recimo Krajinski park Goričko.

Ste krovna nevladna organizacija na področju turizma v pomurski regiji, ki združuje številna turistična društva, z njim ste tudi nenehno v stiku. S katerimi težavami se turistična društva najpogosteje srečujejo?

Kar nekaj težav je Prvo je birokracija oz administrativni del, kar se tiče same organizacije in prijave prireditev. Vse to vzame precej časa, energije in sredstev Drugo je problem digitalizacije - biti v koraku s časom Tretja točka pa je starostna struktura znotraj društev: kako pomladiti društva, kako vključiti čim več mladih. Mislim, da je to rak rana vseh društev v Sloveniji Kot četrto bi lahko izpostavil članstvo v društvih, nekatera društva se soočajo z osipom članov, tudi zaradi kovid krize Peta težava je kadrovska podhranjenost, šesta pa finance Mislim pa, da se društva ob podpori lokalne skupnosti, kar dobro znajdejo Na pomoč pridejo tudi občine, razni sponzorji in donatorji Treba pa bo čim prej najti rešitev za zagotavljanje kontinuitete delovanja.

točko po modri nalepki z belo smejočo se hišico

Kako lahko Varne točke pomagajo otrokom?

Namen Varnih točk je v prvi vrsti nudenje takojšnje prve pomoči otroku v stiski, nuditi varen in odprt prostor, kjer se otrok in mladostnik lahko umiri in ima priložnost povedati, kaj doživlja Obiski otrok obsegajo širok spekter različnih primerov – od primerov

Varne točke nimajo pristojnosti izvajati psihosocialne podpore in pomoči otrokom, pač pa znotraj lokalne skupnosti predstavljajo pomemben most med otroki in institucijami.

Citat

31 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

padcev in potrebe po zdravstveni oskrbi, do primerov nasilja v družini, težav v duševnem zdravju, potreb po razbremenilnih pogovorih ipd. Pred vzpostavitvijo Varne točke zaposlene usposobimo o tem, kako reagirati ob obisku otroka, kako z otrokom komunicirati in kako ga napotiti na pristojne institucije, ki nudijo nadaljnjo pomoč, če je to potrebno Naj v prvi vrsti poudarim, da Varne točke nimajo pristojnosti za izvajanje psihosocialne podpore in pomoči otrokom, pač pa znotraj lokalne skupnosti predstavljajo pomemben most med otroki in institucijami To pomeni, da v primerih nasilja, težav v duševnem zdravju in podobnih težjih primerov obiskov otrok, ki presegajo pristojnosti in zmožnosti Varnih točk, le-te posredujejo o obisku otroka pristojnim institucijam

Ravno zato je v projektu ključno sodelovanje s centri za socialno delo, policijo, šolo, zdravstveno službo, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite otroka, pa tudi z občinami, ki to povezovalno nit držijo skupaj Projekt tudi pripomore k večji psihološki varnosti otrok znotraj lokalne skupnosti. Namreč otroci nam v anketnih vprašalnikih povedo ravno to, da že sam obstoj Varnih točk pripomore k občutku varnosti, saj predstavljajo eno od dodatnih oblik, kamor se lahko zatečejo v primeru kakršnih koli težav.

Dodala bi tudi to, da z Varnimi točkami pomagamo odpirati prostore za pogovore o nasilju, za katerega menim, da je še vedno tabu tema in da ostaja zaprt za štirimi stenami

Ali so Varne točke smiselne tudi v manjših občinah in kako se lahko vzpostavijo?

Varne točke pripomorejo k ustvarjanju ozračja večje varnosti za otroke in mladostnike v mestu, kjer primanjkuje prostorov, kamor bi se otroci lahko zatekli po pomoč in se počutili varne, oziroma predstavljajo dodatno možnost oblike pomoč Vzpostavitev

Varnih točk je smiselna tudi v manjših občinah, kjer je v večini primerov dostopnost do institucij in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite otrok, manjša.

Prvi korak do vzpostavitve UNICEFovih varnih točk je pobuda občine, kot

tudi pobuda otrok Namreč pred vzpostavitvijo mreže znotraj določene občine pošljemo na tamkajšnje osnovne šole UNICEF-ov vprašalnik o Varnih točkah, skozi katere dobimo vpogled otrok o smiselnosti vzpostavitve Varnih točk znotraj njihovega lokalnega okolja, prav tako preko vprašalnikov že detektiramo, kateri so tisti javni prostori, ki jih otroci smatrajo za varne prostore Sledi korak mreženja z lokalno skupnostjo – srečanje občine s pomembnimi institucijami in organizacijami, ki delujejo na področju zaščite otrok (CSD, policija, šole, vrtci, zdravstvene službe, NVO ) in nato vabilo potencialnim Varnim točkam izbranih s strani otrok ter ostalimi, ki jih lokalna skupnost ocenjuje kot primerne, da se pridružijo k projektu Ker projekt bazira na popolnoma prostovoljski ravni, je ključna želja Varne točke k priključitvi, nikogar se v projekt ne sili. Prav tako se določi koordinatorja/ko projekta znotraj občine, ki je vmesni člen med UNICEFom in Varnimi točkami lokalne skupnosti

Vsekakor je obdobje zaprtja države in ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe najbolj vplivalo na otroke in mlade Stiske, ki so jih imeli otroci pred časom, ko se je pojavil COVID-19, so se v času epidemije in po njej še poglobile Na UNICEF u Slovenija smo

Na začetku, ob zaprtju, nas je predvsem skrbelo porast števila žrtev nasilja v družini. Namreč družine so bile zaprte med štirimi stenami, otežen je bil dostop in detekcija žrtev nasilja, prav tako na samem začetku ni bil jasen protokol za zaščito žrtev v času epidemije in zaprtja države V tistem času smo mnoge organizacije odprle tudi telefonske linije za klic v stiski, na UNICEF-u je bila to telefonska Varna točka, ki še danes deluje Prav tako smo v tistem času izvedli serijo izobraževanj z naslovom Kam se je skrilo nasilje? namenjenih pedagoškim delavkam in delavkam –kako prepoznati stisko otroka na daljavo, saj so učiteljice in učitelji bili tisti, ki so imeli z otroki, poleg staršev, največ stika v času zaprtja šol.

Duševno zdravje je druga takšna večja tema, ki je prevzela naš fokus leto dni nazaj UNICEF-ova kampanja Kako se počutiš? je še vedno v teku Zelo nas je zaskrbel porast številk. Junija 2021 smo na UNICEF-u izvedli raziskavo Anketo je izpolnilo 400 otrok in mladih starih med 10 in 18 let Otroci so nam povedali, da je kar 70 % otrok in mladih v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup 60 % otrok in mladih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej, prav tako jih je skoraj 50 % pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe. Podatki so pokazali, da otroci in mladi v tem trenutku potrebujejo predvsem pogovor z odraslo osebo, druženje s prijatelji, podporo družine in šole, saj glede na podatke, velika večina rešuje svoje stiske sama s seboj oziroma se o tem ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo S kampanjo Kako se počutiš? in projektom P-odporni mladi želimo na UNICEF-u pripomoči k detabuiziranju pogovorov o duševnem zdravju,

32 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

opozarjati na sistemske vrzeli, kot so na primer dolge čakalne dobe za obravnave, pomagati krepiti moči pedagoških delavk in delavcev pri prepoznavanju težav v duševnem zdravju, podajati smernice, kako se pogovarjati o čustvih, kako jih najprej sploh pri sebi prepoznati in kako biti čuječen ipd.

In ko se zdi, da se bo svet počasi vrnil v »normalne« tirnice, se zgodi še (ena) vojna. V Slovenijo so se že preselili številni otroci iz Ukrajine. Kako jim lahko pomagamo, da se bodo čim lažje integrirali v naše okolje?

Ob prihodu begunk in beguncev iz

Ukrajine v Slovenijo, smo se UNICEF in partnerske organizacije takoj aktivirale. Namreč vsak teden skupaj s prostovoljkami in prostovoljci obiskujemo nastanitveni center v Logatcu, kjer je trenutno nastanjenih okoli 100 otrok iz Ukrajine V popoldanskem času, ko pridejo iz šole izvajamo aktivnosti psihosocialne podpore in pomoči večinoma skozi igro, ustvarjalne in športne aktivnosti ter različne delavnice Po tako travmatičnih izkušnjah je pomembno, da osebe pridejo nazaj v svoj ritem, v varnost, v tukaj in zdaj. Vključitev v šole, organizirane prostočasne aktivnosti in povrnitev v otroštvo so pomembni koraki k normalizaciji v

tako nenormalnih okoliščinah Za lažjo vključitev v novo okolje menim, da smo odgovorni prav vsi. Ključen se mi zdi sprejemajoč in spoštljiv odnos do ljudi, do njihove izkušnje, da si dovolimo kulturnojezikovne razlike in da vedno gledamo nanje kot na bogate izkušnje Zelo me veseli reakcija ljudi v Sloveniji ob prihodu begunk in beguncev v Sloveniji, ogromno ljudi je priskočilo na pomoč in sprejema ljudi z odprtimi rokami Menim, da smo pokazali nov standard, kako sprejeti ljudi, ki iščejo zatočišče in upam, da bo ta standard obstal, ne glede na to iz katerega dela sveta prihajajo begunke in begunci

Društvo za razvoj podeželja Pomelaj - Vidékfejlesztési Egyesület - Pomelaj

Društvo za razvoja podeželjaPOMELAJ je bilo ustanovljeno decembra 2001, tako da je pred kratkim obeležilo 20 let delovanja

Društvo že sedmo leto deluje v Lendavi. Namen društva je izvajanje programa socialne vključenosti in poklicne rehabilitacije, kjer udeleženci opravljajo preprosta ročna dela Je edini izvajalec programa socialne vključenosti na dolinskem območju

Cilj programa socialne vključenosti je, da društvo (ne)zaposljivim osebam s statusom invalida, nudi možnost ponovne socialne in delovne aktivacije na področju delovnih vsebin (ohranjanje in razvijanje delovnih sposobnosti invalida) ter vzpodbujanju socialne vključenosti (socialne vsebine)

Poleg tega cilja so pomembni še naslednji cilji: aktivno sodelovanje v delovnem in socialnem okolju, razvijanje vztrajnosti, vzdržljivosti in odgovornosti uporabnikov, razvijanje ročnih spretnosti, spodbujanje ustvarjalnosti, občutek pripadnosti, sprejetosti in spoštovanja v skupini, učenje sodelovanja v delovni skupini, sprejemanje drugačnosti, večanje

lastne samopodobe z razvojem znanja in veščin ter spodbujanje k pridobivanju oziroma nadgradnji obstoječih znanj, komunikacije in druženja (socialna mreža uporabnika), učinkovitejše obvladovanje konfliktnih situacij, prepoznavanje in razvijanje interesov in potencialov uporabnika, promocija zdravega načina življenja med uporabniki, s poudarkom na zdravi prehrani in aktivnem preživljanju prostega časa, zagotavljanje podpore v vsakodnevnih delovnih situacijah, v stikih z širšim okoljem in eventualno tudi institucijami ter razvijanje sposobnosti za samostojno življenje (normalizacija in integracija v ožje in širše okolje).

Poleg izvajanja programa se društvo ukvarja še z naslednjimi aktivnostmi: izdelovanje izdelkov na osnovi naravne in kulturne dediščine, razvoj izdelkov, sodelovanje na sejmih, prireditvah in predstavitvah z namenom promocije rokodelskih dejavnosti, ki so bile v okolju nekoč prisotne tudi kot dejavnosti, ki so prispevale k pridobivanju dohodka na kmetijah hkrati pa rokodelsko dejavnost obuditi kot eno od alternativnih zaposlitvenih dejavnosti

na podeželju ter jih nadgraditi za potrebe današnjega sodobnega človeka Društvo tako izdeluje izdelke iz ličja, prav tako pa ponujamo ročno narisane magnetke, vizitke, zahvalna darila (npr sivka v vrečki) in različne nosilne vrečke in darilne embalaže Društvo zbira tudi različne stare izdelke, zgodbe, fotografski material, ustno izročilo, kar je velikega pomena za ohranitev snovne in nesnovne kulturne dediščine, tradicionalnih obrti in dejavnosti v okolju za kasnejše rodove Društvo šteje čez 30 članov, med katerimi je večina rokodelcev.

Organiziramo tudi različna usposabljanja s področja rokodelstva in drugih tradicionalnih dejavnosti ter oglede dobrih praks v različnih okoljih z namenom povezovanja rokodelcev, izmenjave izkušenj ter promocije. V svoje aktivnosti vključuje predvsem ranljive ciljne skupine: invalide in dolgotrajno brezposelne

33 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
UNICEF.si drustvopomelaj

Varna hiša Pomurje -

Zavetišče za ženske in otroke

žrtve nasilja

Društvo varnega zavetja Pomurja izvaja program Varna hiša Pomurja od leta 2002 dalje Osnovni cilj programa je nudenje takojšnje pomoči ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja (fizičnega, psihičnega, ekonomskega, spolnega ) V hiši poskušamo vzpostaviti odnose domačnosti, sproščenosti, da se počutijo varne, sprejete, upoštevane in tudi odgovorne

Z individualnim in skupinskim delom počasi, previdno in postopoma spreminjamo vedenje, način razmišljanja, način komuniciranja, utrjujemo pozitivne vzorce vedenja, podpiramo jih v njihovih odločitvah, učimo jih sprejemati odgovornost za svoja ravnanja, dodajamo jim moč za nadaljnje življenje, učimo jih socialnih veščin.

Želimo, da pridobijo pozitivno izkušnjo, kako se lahko nesporazumi rešujejo na miren način, kako lepo je živeti v skupnosti, kjer ni nasilja, kjer imajo občutek varnosti in lastne vrednosti, kjer si lahko naberejo novih moči za boljše življenje, predvsem za dobro svojih otrok Ko otrok nemočno opazuje nasilje, tudi sam ponotranji vlogo žrtve ter s tem povezane občutke manjvrednosti, čustvene poškodbe, nenehen stres

Otrok je obremenjen s slabo samopodobo, ima težave pri navezovanju stikov z vrstniki, ima učne in vedenjske težave V Varni hiši Pomurja tako otrokom nudimo ustvarjalne in didaktične delavnice, na katerih preko igre krepijo otrokov izraz, njegovo samopodobo in občutek enakovrednosti

S pomočjo strokovno usposobljenih svetovalk je aktivno reševanje stiske lažje Svetovalke nudijo informacije, psihosocialno oporo, spremljanje pri različnih postopkih v institucijah Profesionalno so zavezane k varovanju osebnih podatkov

Vključitev v program je prostovoljna, prav tako izstop iz programa Upoštevati je potrebno le pravila, ki omogočajo prijetno skupno bivanje. Vsaka ženska se sama odloči o obsegu in oblikah pomoči Ženske in otroci lahko ostanejo v naši hiši največ eno leto, v tem času pa skupaj z uporabnicami najdemo zanje najprimernejšo rešitev. Od naših stanovalk pričakujemo, da upoštevajo načelo zaupnosti in anonimnosti ter brezpogojno varujejo tajnost lokacije varne hiše

Naslednji cilj, ki ga s svojim delovanjem zasledujemo v interesu pomoči našim uporabnikom, je dobro sodelovanje z vsemi ustanovami, ki se v okviru svojih pristojnosti ukvarjajo z nasiljem v družini. Zelo dobro sodelujemo s Centri za socialno delo v Pomurju in drugod po Sloveniji, s policijo, sodišči, šolami, vrtci, zdravstvenimi organizacijami in drugimi nevladnimi organizacijami Leta 2017 je v sklopu Društva socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije pričela z delovanjem tudi Sekcija za varne hiše, materinske domove in zavetišča v Pomurju

Naš cilj je tudi izobraževanje in preventivno delovanje kot je informiranje javnosti in posebnih ciljnih skupin o varni hiši in problemih nasilja v družini, informiranje potencialnih uporabnic o ponudbi varne hiše preko telefonskega svetovanja, organiziranje različnih strokovnih posvetov, okroglih miz na temo nasilja v družini Za to je pomembno tudi sodelovanje z mediji, kjer predstavljamo naš program in naše delo v časopisih, na radiu in na televiziji in tako vplivamo na prepoznavnost in pomembnost našega programa

V skoraj dvajsetih letih se je v Varno hišo Pomurje umaknilo kar 285 žensk in 255 otrok.

Hiša, v kateri izvajamo program je na tajni lokaciji iz razloga varnosti Sprejmemo lahko pet žensk, z otroki ali brez. Imamo namreč pet sob in petnajst ležišč. Ženska, ki potrebuje umik v varno hišo, pokliče v varno hišo in se dogovori za uvodni razgovor Lahko pa se oglasi na pristojnem Centru za socialno delo Pomoč v obliki informiranja in svetovanja dobijo tudi ženske, ki se še niso odločile za umik pred nasiljem Uporabnice s težavami v duševnem zdravju in ženske, ki imajo težave z odvisnostjo (alkohol, droge ) so lahko sprejete ob sočasni vključitvi v program zdravljenja Otrok moškega spola, ki so dopolnili 15 let starosti v varno hišo ne sprejemamo

Ženske in otroci, ki si poiščejo zavetje v naši hiši so običajno brez sredstev za preživljanje, v hudi materialni in osebni stiski Vsaka uporabnica ima svojo sobo, drugi prostori so skupni, poskrbeti pa mora za svoje lastno gospodinjstvo in osnovno skrb za otroke (čistoča, prehrana, skrb za šolanje ali vrtec)

Cena bivanja je enotna za vse uporabnice Mesečni znesek znaša 30% denarne socialne pomoči za žensko, 10 % za prvega otroka ter 5 % za drugega in vsakega nadaljnjega otroka V primeru hude finančne stiske se plačilo bivanja ureja v okviru finančnih zmožnosti.

Dejavnost varne hiše delno financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, FIHO, preostali del sredstev si zagotovimo s sofinanciranjem občin iz pomurske regije in z razumevanjem drugih donatorjev

Za umik od nasilja, nastanitev ali pogovor pokličite Varno hišo Pomurja 031 442 200.

34 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Nič krivi zaporniki – psi v boksih

Če gledamo na vse živali na svetu, ni dvoma, da so hišne živali privilegirane Za razliko od živali, ki živijo prosto v naravi, imajo hišni ljubljenčki zagotovljeno prehrano, varno zavetje, veterinarja po potrebi Za razliko od rejnih živali, je njihovo življenje dovolj sveto, da se jih ne ubije in poje A tudi za hišne živali življenje ni vedno lepo, saj so pogosto ujeti v primež neodgovornih in brezbrižnih lastnikov.

Člani Društva za zaščito živali Pomurja že šestnajsto leto delamo na terenu Naše delo je povečini usmerjeno v hišne živali, saj imamo do njih dostop. V povprečju preverimo dve do tri prijave na teden, v večini primerov gre za pse, ki so neprestano v boksih

S spremembo zakonodaje bo prepovedano privezovanje psov na verige Prehodno obdobje za prepoved velja do 1 1 2024, po tem bo privezovanje psov dovoljeno le za izjeme: na sprehodu ali pri veterinarju, na kmetijah, kjer je dovoljen privez na jeklenico, ki mora biti dolga najmanj 5 metrov in mora psu omogočiti gibanje vsaj 4 metre na vsako stran

Psov, ki so privezani na verige je vedno manj Vedno pogosteje pa so psi zaprti v boksih, kjer imajo velikokrat še slabše razmere za bivanje kot na verigah. Njihova površina za gibanje je manjša, bolj so izolirani, manj imajo stikov z ljudmi in drugimi živalmi Govorimo o psih, ki so neprestano v boksih, popolnoma brez izpustov Vse kar dobijo je hrana in voda, da ostanejo živi Ti psi so skrbnikom samo v breme ali pa so do njih brezbrižni Velikokrat za njih nimajo

časa ali pa se jim enostavno ne ljubi ukvarjati z njimi Včasih je pes tudi prezahteven za njih. Do zanemarjanj živali največkrat ne pride zaradi tega, ker bi bili ljudje hudobni, temveč zaradi tega, ker so bili v določenem trenutku neodgovorni – žival so sprejeli v svoj dom, brez da bi dobro premislili o tem ali ji lahko nudijo primerne pogoje

Psi so živa bitja, ki potrebujejo gibanje, druženje in pozornost Kako živi vaš pes? Ko cele dneve, tedne in leta čakajo na nas, ob tem zelo trpijo. Če nimamo dovolj časa ali volje, da bi ga peljali na sprehod, če ne more bivati z nami v hiši ali na ograjenem dvorišču, se raje ne odločite zanj

Če potrebujete pomoč pri izboljšanju pogojev za vaše živali, se bomo potrudili, da vam pomagamo Ni ga bolj hvaležnega bitja, kot je zadovoljen pes

Dobrodelne licitacije društvavsak mesec na njihovi Facebook strani

Društva prijateljev agrarne ekonomike (DPAE)

Pred desetimi leti, ko smo se tedaj še študentje odločali za ustanovitev društva, je bil glavni razlog za ustanovitev društva le združevanje, in sicer predvsem študentov oz diplomantov iz študijskih programov Managementa v agroživilstvu in razvoja podeželja ter programa Agrarna ekonomika, ki jih vodi katedra za Agrarno ekonomiko in razvoj podeželja na FKBV V prvem letu delovanja društva pa smo že pričeli s posvečanjem pozornosti, spodbujanju in dvigovanju osveščenosti na področjih pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe, pri promoviranju kmetijstva in kmetijskih opravil v pomurski regiji, pri poudarjanju pestrosti podeželja tako

za njegove prebivalce kot tudi obiskovalce. Izvajali smo anketiranja na pomurskih osnovnih in srednjih šolah, strokovno izobraževali občane z objavo strokovnih člankov, pomagali pri organizaciji okroglih miz na izbrano problematiko iz področja kmetijstva, kjer so sodelovali vidni predstavniki stroke s področja kmetijstva in razvoja podeželja Skrb smo posvečali aktivni promociji društva na lokalnem in regionalnem nivoju in delovanju v javnem interesu s področja kmetijstva in razvoja podeželja

Društvo skozi vse leto spodbuja in ozavešča svoje člane ter širšo javnost o prehranski samooskrbi in pridelav

ter o problematiki na področju kmetijstva in širše. V zadnjih letih posvečamo pozornost predvsem spodbujanju in dvigovanju osveščenosti na področju pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe V letošnjem letu bomo izvedli že 9. fotografski natečaj »Utrinki s podeželja«

10
35 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | drustvo zivalipomurja DPAE.SI
LET

Foografski natečaj: Utrinki s podeželja

Namen natečaja je promovirati kmetijstvo in kmetijska opravila v regiji Pomurja ter pestrost podeželja

Kategorije natečaja: - naravna in kulturna krajina ter življenjski prostori (polja, travniki, gozdovi, sadovnjaki, vinogradi, ), - življenjska pestrost (rastline, živali, ), - kmetijska opravila, - tipična kulturna krajina podeželja, značilni krajinski vzorci, ki gradijo prepoznavnost Pomurja (odprta in poseljena krajina), - pogojno so lahko na fotografijah tudi ljudje, če je njihova aktivnost povezana s kmetijstvom ali če vpliva na videz značilne kulturne krajine.

Najboljša/najlepša fotografija bo tista, ki bo prejela največ »všečkov« v mesecu decembru 2022 na uradni Facebook strani DPAE

Posnete fotografije pošljite po e-pošti: info@dpae.si

Moški vokalni kvintet Aeternum

Moški

V prijetnih skoraj 18ih letih se jim je zgodilo veliko neprecenljivih stvari in skozi izkušnje so si upali poseči po novih projektih, tekmovanjih in zahtevnejših nastopih na eminentnih prireditvah Tako so v domači Občini Črenšovci, kjer delujejo kot kulturno društvo, že 6 krat organizirali Localvocal fest, ki poteka bienalno od leta 2011

Udeležili se se raznih tekmovanj, s katerih so prinesli tudi nekaj zavidljivih rezultatov, leta 2019 so iz strani Občine Črenšovci prejeli najvišje priznanje - nagrado občine Črenšovci, na katero so še posebej ponosni V predkoronskem času so jih zaznamovala edinstvena povabila na gostovanja, tako so na primer konec leta 2018 s koncertom nastopiti v vojaški bazi zveze Nato na Kosovem, kjer delujejo vojaki 40 kontingenta iz Slovenije

Poslanstvo kvinteta Aeternum je preprosto: zadovoljiti vsakega poslušalca, ki se rad predaja užitkom dobre glasbe.

Nastopi v tujini kot so bili na Dunaju, Ingolstadtu, Monoštru, Italiji in na festivalih na Hrvaškem imajo v srcih posebno, čustveno mesto.

V potrditev njihovega uspešnega delovanja pa si štejejo nastope v predsedniški palači, Državnem svetu ter drugih velikih protokolarnih dogodkih za Slovenijo.

Poleg resnih nastopov se radi odzovejo tudi povabilu na osebne dogodke, kjer imajo priložnost popestriti kakšno slavje, okroglo obletnico ali poroko.

Čeprav nemalokrat s svojimi glasovi ob raznih praznovanjih poslušalcem orosijo oči, jih veže posebna prijateljska vez, zato tudi dejstvo, da delujejo v enaki zasedbi že polnih 17 let, ni zanemarljivo

V kvintetu Aeternum muzicirajo tenoristi Tomaž Gregorec, Blaž Černela in Mitja Horvat ter basista Danijel Berden in Andrej Tibaut, ki je tudi umetniški vodja kvinteta

36 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
vokalni kvintet Aeternum deluje od leta 2004

TIC Goričko deluje v okviru zasebnega zavoda za turizem, kulturo in promocijo Goričko, Sveti Jurij in se že šesto leto nahaja v prostorih Pošte Rogašovci, kjer z informacijsko dejavnostjo in s široko ponudbo lokalnih izdelkov, tujim in domačim gostom poskuša predstaviti turistično ponudbo občine Rogašovci in širše okolice.

Informacije podajamo s tiskanimi promocijskimi materiali občine Rogašovci, lastnimi materiali in tiskanimi materiali posameznih turističnih ponudnikov občine Naše promocijske materiale najdejo turisti na različnih lokacijah izven naše občine

Na TIC se turisti najpogosteje obračajo telefonsko, ko povprašujejo po možnostih prenočitve, o znamenitostih in prošnjami za pomoč pri organizaciji izleta na našem območju. V zadnjih dveh letih, ko se je na veliko koristilo turistične bone, ki jih je podelila država, je bilo povpraševanje predvsem po prenočitvah v našem kraju in okoliških znamenitostih, manj pa povpraševanj po izletih, vsaj takih, ki smo jih bili vajeni z avtobusi, v obliki velikih skupin itd Hkrati se na TIC-u ustavi veliko kolesarjev, kjer povprašujejo za možnost prehrane in tudi kupijo kak lokalni izdelek.

V okviru zavoda deluje tudi pogodbena pošta in prodajalna domačih dobrot

zelenirajprekmurje

Prodajo vršimo tudi na različnih tržnicah in prireditvah izven naših prostorov Vsako prvo nedeljo v mesecu, na trgu v Svetem Juriju organiziramo domače tržnice, na katerih lahko domačini in turisti

kupijo domače dobrote kot so: domači jogurti, domač sir, maslo, skuta, sveže mleko, domači kruh, jabolčni kis, zaseka, med, domača olja, vložena in sveža zelenjava, jajca

ZACIJ

hitro in aktivno vključile v aktivnosti, ki jih je narekovala epidemija Aktivno podporo in vključenost v aktivnosti občine so se NVO vključile tudi ob primeru humanitarnih katastrof in aktualne vojne na evropskih tleh NVO, ki so aktivna na področju kulture, turizma in športa, se aktivno, največkrat skozi dogodke, vključujejo v turistično promocijo občine V Občini Moravske Toplice smo mnenja, da so NVO, ki so neodvisne od lokalne skupnosti, države, politike in trga nujne, saj se lahko odzovejo na nove izzive in potrebe lokalne skupnosti in družbe jasno in hitro V tem pogledu so nenadomestljive

TIC Goričko
Č Ž Č
« 37 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
FOTO:OBČINAMORAVSKETOPLICE obcinamoravsketoplice

z visokega debla

S paketom z visokega debla smo za vas ustvarili bližnjico do sadovnjaka Posebne arome in raznolike okuse izdelkom dajejo jabolka starih avtohtonih sort, ročno nabrana v travniških sadovnjakih v Prlekiji. Skupaj bomo vrnili vrednost jabolkom in tako prispevali k ohranjanju starih travniških sadovnjakov, ki poleg sooblikovanja kulturne krajine, ustvarjajo tudi delovna mesta Z nakupom izdelkov namreč omogočate zaposlovanje invalidnih in težje zaposljivih oseb, ki aktivno sodelujejo v celotnem procesu od obiranja do same proizvodnje in pakiranja proizvoda

Jabolčni krhlji so naravni izdelek, niso žveplani in ne vsebujejo konzervansov Ročno izdelani keksi z jabolkom in cimetom vas celo leto dražijo z bogatim jesenskim okusom Jabolčna čežana in čežana s črnim ribezom sta popolnoma naravna izdelka, brez dodanega sladkorja in barvil

Izdelki blagovne znamke nastajajo pod okriljem Zavoda za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Najdete jih lahko v centru Biodoživetje v Renkovcih ali na www facebook com/hudodobro si

INTERVJU:MOJCAMAKOVECHALOŽAN

Od hipnega nakupa k premisleku o dejanskih potrebah

Mojca Makovec Hložan je direktorica Zavoda za razvoj lokalnih skupnosti TRS Renkovci, pod okriljem katerega je nastala blagovna znamka HUDO. Pogovarjala se je Matejka Horvat

Od kje ideja o blagovni znamki HUDO? Kam segajo njeni začetki?

Ko je nekaj dobro, je dobro. Ko je nekaj malo drugačno, drzno in želi posegati izven okvirov na vseh področjih je pa HUDO, vsaj mi tako rečemo Zaradi tega tudi ideja, da bo naša blagovna znamka HUDO, predvsem pa pomeni nekaj pozitivnega, nekaj novega, svežega in tudi premik na področju socialnega podjetništva

Delujete po principu socialne ekonomije Zakaj?

Vsi, ki smo vključeni v začetek te zgodbe, smo prepričani, da so principi socialne ekonomije edini, ki so dolgotrajno vzdržni, edini, ki lahko imajo celotne učinke na družbo: na zaposlene, na vse, ki so vključeni v dobavne verige, v prodajne verige, skratka na celotno strukturo in okolje, v katerem delujemo Preden smo se lotili tega podjema, smo gledali primere dobrih praks pri nas v Sloveniji in v tujini, ampak vedno smo naleteli samo na to, da so to mali

otoki, da so to posamezniki, posamezna podjetja, ki se trudijo reševati neke širše družbene probleme kot je lokalna oskrba, samooskrba, kratke prehranske verige, lokalna potrošnja, tudi obnovljivi viri energije, mobilnost Kot posameznik težko uspeš in tudi naravno je, da se povezuješ in vključuješ Osnovna ideja je bila, da bomo mi drugače, da ne bomo sami, ampak da bomo delali z drugimi skupaj, da si bomo poiskali partnerje, ki bodo verjeli v te temelje socialne ekonomije In tako se je začela ta zgodba konec leta 2020.

Kakšno je stanje na področju povezovanja lokalnih ponudnikov v Pomurju?

Povezovanje vsak izmed nas razume drugače. Po mojih izkušnjah jih veliko razume tako, da bomo delali skupaj, ko vas rabimo, ko pa vas ne rabimo, pa se nimamo časa povezovati V povezovanje in navezovanje dolgotrajnega partnerstva je treba vlagati veliko energije in občutek imam, da nam te energije po navadi

zmanjka Premalo smo pripravljeni dati svojega dela, idej v to, da bi se dolgotrajno povezali tudi takrat, ko mislimo, da se ne rabimo povezovati. Zaradi nepovezovanja imamo mali ponudniki ogromne izgube na področju nabav in prodaje, sami se borimo na trgu proti velikim sistemom, ki imajo kadrovske, tržne in finančne kapacitete, opremo itn. – mi tega nimamo Veliko krat pa se odločimo, da bomo samozadostni, nabavimo vse zato, da bomo vse imeli sami: pridelavo, kmetijsko proizvodnjo, malo predelavo, prodajo. Vendar je težko biti »oneman band« na tem področju zaradi tega, ker se opehaš Potem pridejo tukaj še inovacije, ki jim moraš slediti Mi se definitivno povezujemo in ustvarjamo mrežo podjetij, ki so isto misleči in delujejo po principu socialnega podjetništva, ampak tudi tukaj ugotavljamo, da nam velikokrat spodleti, ker si enostavno ne vzamemo časa Časa je na voljo kolikor ga pač je – to, da nimamo časa je samo odvisno od tega, kje so naše prioritete

38 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Naše sodelovanje se je začelo s trgovsko verigo Tuš, ki pa sodeluje z Ano Roš Mi smo bili tega sodelovanja zelo veseli predvsem, ker smo to videli kot spodbudo za nek resen začetek, ki je bila na eno strani test za nas, da smo videli ali smo sposobni, ali imamo dovolj kapacitete in moči, da to speljemo in to kvaliteto nadaljujemo, ali si sploh upamo iti v to Po drugi strani pa je bila to velika priložnost, dana s strani Tuša in gospe Ane Roš –ker so vedeli, da smo mali, kakšno delovno silo imamo zaposleno, da smo čisto na začetku in so vseeno verjeli v nas Moram povedati, da nam je tukaj

Tuš in njihova ekipa veliko pomagala –kajti nič ni samoumevno, veliko znanja je bilo treba pridobiti, čeprav se zdi da smo naredili enostavne izdelke Ampak ko si mali, so to vse veliki koraki In na koncu smo ugotovili, da nam je to dalo priznanje za inovativni izdelek leta 2022 na področju trajnosti in vero v sebe, da nam lahko uspe in da smo sposobni delati tudi za zahtevnejše stranke, da kot mali butični ponudnik nismo prezreti, da nas tudi veliki sistemi opazijo in so pripravljeni vlagati v lokalno oskrbo. Na koncu koncev pa smo ponosni, da nam je to uspelo in da se ni končalo pri eni dobavi, ampak se je to sodelovanje nadaljevalo To niso velike dobave, to je še vedno butična proizvodnja – to bomo vedno ostali Vseeno pa je to bil velik premik za nas in velika referenca

Vsi govorimo o trajnostnem razvoju, lokalni hrani, kratkih oskrbnih verigah, samooskrbi, zelenem razvoju Covid in vojna sta samo še povečala zavedanje o pomembnosti tega, kar sami ustvarimo.

Po drugi strani še nikoli nismo bili toliko odvisni od udobja, ki nam ga nudi turbo potrošništvo. Kako torej spodbujati ljudi k trajnostnemu načinu življenja?

To vprašanje je vredno za milijon dolarjev Zadeva je dokaj kompleksna Vsekakor se strinjam, da smo vajeni k ugodju – predvsem pa smo navajeni takoj, zdaj in tukaj Nimamo več potrpežljivosti, ne dovolimo si časa za nek premislek, ali je nekaj nujno potrebno, ali bomo kupili solato iz tujine za 50 centov ali iz Slovenije za 70 centov Nakupi so hipni in trenutni, in dosti krat niso posledica načrtovanja, ampak impulzivne odločitve, kaj rabimo, kaj vidimo, kaj si želimo. Imam občutek, da so kupci čedalje bolj nelojalni določeni blagovni znamki in izdelkom Tudi pri lokalnih produktih ugotavljamo, da si vedno želijo nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj inovativnega – in temu seveda sledijo tudi trgovci. Vedno iščejo na trgu nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj inovativnega in želijo si, da bi to hitro prišlo na njihove police, dostikrat prehitro In zaradi tega smo mali ponudniki podvrženi vedno k novim produktom, vedno k razvoju nečesa novega, kar nas veliko stane in kar ne vem, če doprinese k neki trajnosti Zelo težko je prodreti napram tem produktom, ki prihajajo iz tujine in so proizvedeni za četrtino naše proizvodne cene Kako rešiti ta problem? Najverjetneje s trdim delom in ozaveščanjem Nobena kriza ne bo samo tako pripeljala potrošnika k temu, da bo šel k lokalnemu kmetu kupit stvari, ampak je to tek na dolge proge in sistematično ter kontinuirano na več ravneh: na vladni, na lokalni ravni

Za mene bi bila spodbuda k trajnosti premislek in razmislek, kaj potrebujemo, kaj resnično rabimo, v kolikšni količini to rabimo in da ne spodbujamo dodatnega potrošništva s tem, da vedno iščemo in želimo nekaj novega, nove produkte, inovacije.

Potrebno je skupno in več vlagati v to, da potrošnika spet obrnemo nazaj k tistemu, kar je že cenil in že kupoval, potem pa zaradi časa in zaradi naglice in hipnosti veliko krat – saj bi, ampak ne bo se peljal v pet malih lokalnih trgovin zato, da bo dobil nek izdelek Zato je v tem smislu rešitev tudi spletna prodaja, ampak z neko profesionalno logistiko, ki olajša, ne pa oteži kupovanje

Kakšni so načrti za naprej?

Mi smo v fazi, da ugotavljamo, da je butična proizvodnja nekaj, kar bomo z našimi zaposlenimi, ki so ranljive ciljne skupine predvsem osebe s statusom invalida, dosegli največje potenciale.

Na trgu je seveda potrebno poiskati različne zgodbe, kot je sodelovanje z Ano Roš, trenutno sodelujemo z glasbeno skupino MI2 in za njih pečemo krekerje – skratka iščemo zgodbe, ki so inovativne, ki so drugačne in kjer kupci dejansko iščejo in cenijo izdelke, ki so drugačni Predvsem pa je naš princip, da zbiramo surovine iz okolja, ki so viški, ki se jih še ne predela v nekaj drugega.

Tako da to želimo predelovati Radi bi se preusmerili tudi na področje turizma Smo v krasnih prostorih Centra bio doživetje v Renkovcih, z veliko steklenimi površinami, to pomeni, da nudimo vpogled in imamo krasne roke, delamo ročno, kar v kulinariki izumira, čedalje več je strojnega dela, mi pa še vseeno vztrajamo, kajti ti izdelki so narejeni z enim občutkom, počasi, imajo drugo energijo in okus, kar se v izdelkih tudi čuti In to bi tudi radi predali tudi ljudem, ki obiščejo našo regijo

FOTOGRAFIJA: SOBOTAINFO

Sodelujete z Ano Roš Koliko takšna sodelovanja pomenijo pri promociji lokalnih izdelkov?
39 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
FOTOGRAFIJA: VEČER S kulinaričnim dogodkom Hudo dobro je v mesecu oktobru odprla svoja vrata tudi Hiša gibanice v Renkovcih.

Iščemo rešitve za družbene probleme, zagovarjamo družbeno solidarnost:

v ospredju so potrebe lokalnega okolja

Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks (ZRIRAP) so.p , Beltinci, je socialno podjetje, ki smo ga ustanovili mladi, ki nam ni bilo vseeno za vse večjo brezposelnost v našem lokalnem okolju, propadanje nekdanjih biserov naše občine ter uničevanje okolja in našega zdravja s konvencionalnim kmetijstvom. Kot socialno podjetje smo ustanovljeni z namenom zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin Najranljivejšim na trgu dela poskušamo zagotoviti dodatna delovna mesta, socialno integracijo in poklicno reintegracijo. S svojimi aktivnostmi si prizadevamo najti rešitve za družbene probleme, zagovarjamo družbeno solidarnost in povezovanje med ljudmi V ospredje postavljamo družbene cilje in potrebe lokalnega okolja.

Naša ponudba:

Ekološki izdelki; Sveža ekološka zelenjava in zelišča ter sadike, predelani izdelki: čaji in čajne mešanice, sirupi, omake, sušene začimbne mešanice, bučno in sončnično olje, namazi Naravna kozmetika: naravna mila in olja; Storitve zelenega programa; Delavnice za javne zavode in druge zainteresirane skupine in posameznike

Več o aktualni ponudbi lahko preverite na naši spletni strani in trgovini Naše izdelke lahko najdete tudi v več lokalnih trgovinicah po Pomurju in širše

Poleg Eko vrta Beltinec obdelujemo še nekaj manjših njiv in ekološki sadovnjak, kjer imamo med drugim posajene tudi stare sorte sadnega drevja Ob pridelavi zelenjave in zelišč, spada med naše aktivnosti tudi izvajanje različnih izobraževalnih vsebin. Ponujamo izobraževalne vsebine za vrtce in osnovne šole ter druge zainteresirane skupine in posameznike Delavnice potekajo zunaj na vrtu, njivi ali sadovnjaku, nekatere pa tudi v notranjih prostorih Po dogovoru lahko delavnice izvedemo tudi na šolah, v vrtcih ali drugih ustanovah oziroma jih prilagodimo glede na vaše želje

Projekt »Moj samooskrben dom v času korona krize« V lanskem letu smo s pomočjo projektne pisarne Občine Beltinci bili uspešni na razpisu v okviru programa Erasmus+ s projektom »Moj samooskrben dom v času korona krize«, pri katerem sodelujemo s partnerjem Eko Pan - Udruga za zaštito okoliša i prirode iz Karlovca na Hrvaškem

Zaposlitveni center Prijlika, Beltinci

Zaposlitveni center Prijlika - zavod za zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb Beltinci je zasebni zavod, katerega namen je zaposlovanje oseb s statusom invalida, ki težko najdejo zaposlitev v običajni delovni sredini Nastal je kot nadgradnja projektov socialnega

podjetništva v Beltincih v sodelovanju s partnerskim zavodom ZRIRAP so.p., Beltinci.

Naš Zaposlitveni center Prijlika zaposluje invalidne osebe iz lokalnega okolja in izvaja storitve prilagojene njihovim omejitvam.

Skupaj z njimi v letu 2022 tako izvajamo brezplačne delavnice za brezposelne osebe v Sloveniji in na Hrvaškem Z okolju prijaznimi izobraževalnimi vsebinami želimo doseči, da se ciljne skupine v ekonomsko zahtevnih koronskih časih naučijo s čim manj denarja poskrbeti za samooskrben dom oziroma, da se naučijo doma pripraviti osnovne in nujno potrebne izdelke, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju, pridelati osnovna zelišča in zelenjavo za vsakdanjo uporabo ter da si znajo pripraviti enostavne in zdrave obroke iz lastno pridelanih sestavin

Na ta način bodo poleg pridobivanja veščin, ki zagotavljajo osnovno eksistenco posameznika z minimalnimi potrebnimi stroški in sredstvi, krepili tudi kompetence in izboljšali pozicioniranje na trgu dela, saj bodo z novo pridobljenimi veščinami bolj zanimivi tudi za potencialne bodoče delodajalce. Udeleženci predavanj bodo torej na praktičen in teoretičen način spoznali, da lahko veliko stvari za vsakodnevno uporabo izdelamo z minimalnimi finančnimi vložki kar doma in to s sestavinami, ki jih ima večina na razpolago tudi znotraj domačega gospodinjstva

Za več informacij spremljajte spletno strani, Facebook, Instagram in LinkedIn profil.
40 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | zrirap

Vsi zaposleni so strokovno vodeni s strani strokovnih delavcev –mentorjev.

Izvajamo različne storitve tako za fizične kot pravne osebe:

Čiščenje poslovnih in drugih prostorov; Zeleni program (urejanje okolice, pomoč pri delu na vrtu, košnja trave, rezanje žive meje, ipd ); Lažja proizvodna dela (etiketiranje, pakiranje, zlaganje, lepljenje,...); Druga dela po dogovoru z naročnikom; Lasten program: izdelki iz lesa, blaga in drugih materialov ter izdelki iz 100% lanu; Izdelki po naročilu (šivanje, vezenje logotipov, izdelava gajbic, )

Več o nas in naših izdelkih si lahko ogledate in jih tudi naročite preko naše spletne strani in trgovine

Možnost nadomestne izpolnitve kvote:

Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 oseb, imajo obveznost izpolnjevati invalidsko kvoto, kar pomeni, da morajo zaposlovati od 2 do 6 % invalidov (odvisno od registrirane dejavnosti) Svojo obveznost lahko izpolnijo na dva načina: - imajo zaposleno predpisano število invalidov ali - plačajo prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.

Delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote z zaposlenimi invalidi, lahko delno ali v celoti zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z nami. Za več informacij nas kontaktirajte!

Za več informacij spremljajte spletno strani in duružbena omrežja

Najdete nas v prostorih Zaposlitvenoizobraževalnega centra Beltinci, na Ulici Štefana Kovača 1, 9231 Beltinci (preko pošte).

Oziroma preko maila: zcprijlika@gmail com ali tel 040 353 640

Športno društvo Bogojina

Športno društvo Bogojina sodi med najstarejša športna društva v pomurskem in slovenskem prostoru, saj njegovi začetki segajo v leto 1944. Pod svojim okriljem združuje čez 120 članov Osnovno poslanstvo društva je nogomet, kjer ob članski ekipi, uspešno tekmujejo mlajše selekcije, ter rekreativne selekcije veteranov nogometa in namiznega tenisa.

Društvo veliko vlaga v razvoj in nadgradnjo športnih površin v ŠRC Bogojina Poleg organizirane športne vadbe in tekmovanj pa je društvo nosilec družbenega življenja v vasi in okolici ter organizator številnih rireditev za občane vseh generacij (pustna povorka, akcije sajenja medovitih rastlin, zbiranje papirja, Blažev pohod, kresovanje, vaški turnir,...) kjer skrbi za okolje v katerem deluje ter za aktivno preživljanje prostega časa občanov in ljudi, njihov zdrav življenjski slog, druženje in dobro počutje

Društvo ima priznan status društva v javnem interesu na področju športa, vpisano je v register prostovoljskih organizacij, v letu 2017 pa je bilo prepoznano kot društvo s potencialom Društvo se prijavlja na številne domače in mednarodne projekte Tako je izvedlo že 4 mednarodne projekte mladinske izmenjave Erasmus + , kjer so gostili mlade iz Slovenije, Litve, Hrvaške, Slovaške in Italije, na katerih so iskali rešitve in dobre prakse vključevanja mladih iz socialno šibkih okolij v družbo preko športa

ŠD Bogojina odlično sodeluje s preostalimi društvi v vasi, okoliškimi klubi, Občino Moravske Toplice ter Občinsko športno zvezo Moravske Toplice. Člani v njem se zavedajo pomembnosti vključevanja mladih v športne aktivnosti, njihovega vpliva na telesni in duševni razvoj, dela v skupini ter socializacije skozi šport Temu namenjajo veliko pozornosti, hkrati pa si želijo večjega posluha in podpore gospodarstva iz okolice

41 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
ŠD Bogojina
zcprijlika

Društvo za trajnostni razvoj podeželja Žitek

Osnovni cilj Društva ŽITEK je prispevati k duhovnemu in gospodarskemu razvoju ter blaginji ljudi na podeželju Društvo se zavzema za oživljanje in ohranjanje ljudskega izročila, starih običajev, opravil in obrti, posebno pozornost pa posveča razvoju človeških potencialov podeželja ter razvoju in interesnemu povezovanju ljudi

Trenutno je društvo partner v dveh projektih, ki sta sofinancirana v okviru Javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Goričko 2020 v letu 2020 preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Projekt RIDE Goričko – Razvoj kolesarstva na Goričkem Goričko s svojo neokrnjeno naravo, številnimi razgibanimi potmi, ki ponujajo pobeg od vsakdanjega vrveža, predstavlja pravi raj za kolesarje Ker pa kolesarji kot turisti ne iščejo samo privlačnih kolesarskih poti, ampak tudi spremljajočo namensko infrastrukturo, dopolnilne storitve in kolesarjem prilagojene produkte, smo z namenom razvoja kolesarskega turizma na območju Gorič

RIDE koles V pro

partnerji: Društvo za trajnostni razvoj podeželja Žitek, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Špica MTB, RIDE Goričko, Bluecam Studio ter Projektna razvojna agencija in komunikacija d o o V okviru projekta bosta izdelani dve analizi, in sicer analiza obstoječe kolesarske turistične ponudbe na območju LAS Goričko in analiza navad kolesarskih obiskovalcev na območju LAS Goričko Pripravljena bosta dva kolesarska turistična produkta, izobraževalne oddaje o vplivu kolesarjenja na zdravje ter delavnica za mlade Za namene promoviranja Goričkega kot kolesarske destinacije bodo posneti predstavitveni filmi kolesarskih tras na Goričkem. Z namenom povečanja storitev namenjenih kolesarjem bo kupljena nova kolesarska oprema, in sicer 14 električnih koles ter orodje za popravilo in servis koles, ki bo delovalo v okviru mobilne enote. Vzpostavljen bo spletni portal specializiran za ponudbo za kolesarjenje in podporne produkte, ki bo vseboval tudi rezervacijski sistem za servis koles. Izdelana bo celostna grafična podoba projekta z namenom širjenja prepoznavnosti in podobe turističnega kolesarjenja na območju

Projekt GO pot – Okoljski kažipot po Goričkem

Biotska raznovrstnost v zaselkih Goričkega da pridih neokrnjenosti, katero je potrebno varovati

To območje je prav zaradi svoje neokrnjenosti privlačno za turiste, obiskovalce ter druge izletnike, ki pa ob potepanju po Goričkem naletijo na vrsto različnih interpretacij okoljske infrastrukture Namen projekta Okoljski kažipot po Goričkem je poenotenje okoljske infrastrukture na območju LAS Goričko

V projektu sodelujemo naslednji partnerji: Društvo Žitek, Bluecam Studio in RIS Dvorec Rakičan

V okviru projekta bodo izdelani analiza stanja obstoječe interpretacijske infrastrukture na območju LAS Goričko, priročnik za občine o interpretacijski infrastrukturi, 5 idejnih načrtov in eturistični program z varovanimi območji. Izvedene bodo animacijske delavnice za lokalne vodnike, za osnovnošolce pa bo organiziran izlet k biodiverziteti Pripravljena bo tudi kratka oddaja o biodiverziteti, izveden bo foto natečaj, na osnovi fotografij zbranih v natečaju pa bo izdelana igra spomin V okviru projekta bo partner RIS Dvorec Rakičan postavil blo, v vljene menom aravne

42 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Zakaj izbrati osebno asistenco pri Zvezi paraplegikov Slovenije?

Zvezo paraplegikov Slovenije so pred 53 leti zasnovali invalidi paraplegiki in tetraplegiki, da bi se združili in si medsebojno pomagali Za gibalno ovirane posameznike, ki živijo s poškodbo hrbtenjače in so posledično vezani na vsakodnevno uporabo invalidskega vozička, je Zveza paraplegikov že pred več kot dvajsetimi leti začela z izvajanjem osebne asistence, v okviru katere so osebni asistenti nudili pomoč članom Zveze

Osebna asistenca najtežje gibalno oviranim posameznikom omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje

Osebni asistent uporabniku nudi pomoč pri vseh tistih opravilih, ki jih sam zaradi svoje oviranosti ne zmore opravljati. Gre za laično pomoč, ki se je zaposleni priuči, in ki je odvisna od potreb uporabnika Osebni asistent lahko pomaga pri osebni higieni in gospodinjskih opravilih, uporabnika spremlja po opravkih ter mu pomaga pri delu, izobraževanju, komunikaciji in drugih opravilih Med našimi uporabniki ne manjka primerov posameznikov, ki so se s pomočjo osebne asistence opolnomočili, se

odselili iz primarne družine ter ob pomoči asistentov samostojno zaživeli in svoj čas sedaj aktivno preživljajo Pomemben aspekt osebne asistence je tudi, da razbremeni tiste družinske člane, ki največ pomagajo posamezniku V primerih, ko uporabnik v svoj dom ne želi sprejeti njemu nepoznanih oseb in se najboljše počuti v svojem družinskem krogu, je v okviru osebne asistence omogočena tudi zaposlitev družinskih članov

Številne izkušnje, ki smo jih zaposleni na Zvezi pridobili v dveh desetletjih izvajanja osebne asistence, zagotavljajo kakovostno izvajanje dejavnosti po Zakonu o osebni asistenci Osebno asistenco na območju celotne Slovenije izvajamo za vse osebe z veljavno odločbo o osebni asistenci Članstvo v Zvezi paraplegikov Slovenije ni pogoj za koriščenje pravice do osebne asistence pri naši organizaciji Pred vključitvijo v izvajanje storitve uporabnika obiščemo na domu ter se osebno pogovorimo o njegovih potrebah in željah Uporabniku pomagamo pri iskanju ustreznega asistenta, skrbimo za vodenje administrativnih zadev in v primeru odsotnosti poskušamo priskrbeti

nadomeščanje Za uporabnike skrbimo celostno, zato jim svetujemo pri iskanju dostopnih počitniških namestitev, pri koriščenju pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravic do medicinskih pripomočkov Pri urejanju bivalnega okolja se lahko uporabniki obrnejo na našega arhitekta, specializiranega za gradnjo, prilagojeno gibalno oviranim

Osebnim asistentom zaposlenim na Zvezi, omogočamo strokovno izpopolnjevanje tako na letnih usposabljanjih, kot tudi individualno glede na potrebe dela pri specifičnem uporabniku Skrbimo, da vedno upoštevamo vse pravice zaposlenih, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje Zaposlenim nudimo tudi brezplačno strokovno psihološko pomoč. Pri svojem delu smo strokovni, predvsem pa se trudimo biti človeški

»Nevladne organizacije so za lokalno skupnost bistvenega pomena, saj s svojim delom pripomorejo k razvoju lokalne skupnosti, kar pa je še bolj pomembno, pa je povezovanje ljudi in ustvarjanje družbenega življenja V proračunu vsako leto namenimo del sredstev za delovanje in razvoj društev

V času epidemije so člani Rdečega križa, civilne zaščite, prostovoljnih gasilskih društev in lokalna skupnost

skupaj izvajali ukrepe za zaščito in pomoč občanom Društva delujejo na različnih področjih, tako na športnem, kulturnem, socialnem in s tem pripomorejo k prijetnejšemu bivanju vseh nas v lokalni skupnosti Zmeraj zagovarjam pomen in delo nevladnih organizacij, saj s svojim delovanjem ustvarjajo mozaik dobrih del in dobrega sodelovanje z vsemi deležniki v lokalni skupnosti «

43 EGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
01 43 00 587 info@zpsasistenca si www.zveza-paraplegikov.si
CVETKA FICKO, ŽUPANJA OBČINE GRAD O POMENU NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA LOKALNO SKUPNOST
zvezaparaplegikovslovenije ljubljana obcinagrad

INTERVJU:MATEJVERBAJS

Pomembnost vključenosti nevladnih organizacij v sooblikovanje politik

Politika postavlja pravila in okvirje, znotraj katerih delujemo kot posamezniki npr kot nosilci določenih vlog oz statusa (starši, študenti, šolarji, zaposleni, nezaposleni, upokojeni idr ), vedno pa smo tudi del organiziranih enot oz institucij (javne institucije, gospodarske združbe ali nevladne organizacije) Slovenija ima relativno mlado demokracijo, kljub temu pa se vse bolj utrjuje prepričanje, da je demokracija nekaj, kar se (so)oblikuje in kar ni dano samo od sebe in predvsem, da ni samo stvar politikov

Ker nevladne organizacije predstavljajo pomemben del civilne družbe – ponekod se za nevladni sektor uporablja tudi izraz tretji steber, je pomembno, da so vključene v sooblikovanje politik O tej temi smo se pogovarjali z Matejem Verbajsom, ki je bil kot dolgoletni vodja pravne službe na Centru nevladnih organizacij Slovenije pogosto vpet v spremljanje in sooblikovanje zakonodaje, danes pa je zaposlen kot svetovalec za pravne in kadrovske zadeve na Zvezi paraplegikov Slovenije Tudi tukaj je njegovo delo tesno vpeto v sooblikovanje politik, posebej kar se tiče pravic invalidov ter storitev osebne asistence

Pogovarjala se je Matejka Horvat

Že dolga leta si kot pravnik zaposlen v nevladnih organizacijah (sprva na Pravno-informacijskem centru, nato na CNVOS in sedaj na Zvezi paraplegikov Slovenije). Imaš torej veliko izkušenj s t.i. zagovorniškimi procesi. Zakaj se ti zdi pomembno, da smo nevladne organizacije vključene v sooblikovanje politik?

Največja dodana vrednost vključenosti nevladnih organizacij v sooblikovanje politik, sprejemanje predpisov je zagotovo vsakodnevni, neposreden in takojšen stik nevladnih organizacij s terenom oziroma z uporabniki Skratka, ko se nekaj zgodi po navadi uporabniki (npr invalidi) ne kličejo na ministrstvo in na Center za socialno delo, ampak se obrnejo na svoje društvo ali zvezo, upajoč, da jim bomo pomagali rešiti težave Skratka

organizacije, ki zastopamo določene skupine ljudi, zelo hitro dobimo informacije iz terena o konkretnih težavah, ki jih imajo uporabniki npr z izvajanjem zakona ali z nekimi sprejetimi rešitvami v praksi Na tak način lahko hitro ugotovimo, da je izvor nekih težav v neustreznem predpisu, česar državni organi morda ne zaznajo ali pa zaznajo, kar pa še ne pomeni, da bodo to reševali in so tako nevladne organizacije pogosto edine, ki se zavzemajo za rešitev nekih problemov

Nam lahko opišeš kakšen primer iz prakse?

Recimo en tak primer, s katerim se srečujejo invalidi – starostna pokojnina invalida, ki dela (in prejema nadomestilo), je v določenih primerih vedno nižja dalj časa ko oseba dela, kar je seveda absurdno ZPIZ za težavo ve, a ne stori nič, saj se izgovarja na to, da so oni samo izvajalec zakona, MDDSZ težave ne priznava, češ da je to vedno bilo tako in se sklicuje na prihodnje (sistemske) reforme, ki pa se vedno znova odmikajo Organi kot so varuh človekovih pravic ali zagovornik enakih možnosti, na to lahko opozorijo in dajo svoja mnenja, kakšne večje moči pa nimajo. Ker država sama v tem primeru ni odreagirala, smo sami na Zvezi paraplegikov Slovenije skupaj z Državnim svetom pripravili predlog zakona, ki bi to krivico odpravil To je lep primer, kjer se izkaže, da smo nevladne organizacije pogostokrat edine, ki se zavzemamo za spremembe in dajemo predloge za konkretne spremembe zakonov, da bi takšne

anomalije in nepravičnost odpravili

Nevladne organizacije smo pogosto deležne kritik, da se ukvarjamo s politiko. Pa vendar brez vključevanja v sooblikovanje predpisov, podajanja mnenj, predlogov in rešitev, spremembe niso možne. Kako pomembno se ti zdi, da v tem procesu imamo politične zaveznike npr. v državnem svetu ali državnem zboru Ali sploh lahko delamo spremembe brez zaveznikov?

Sam ne bi rekel nikoli ne Zagotovo, če imaš neko družbeno zelo pomembno zadevo, ki se tiče velike skupine ljudi bi verjetno šlo skozi brez zaveznikov, ker bi se ti kmalu sami javili in ponudili A to so zelo redki primeri Pri večini primerov gre za probleme, ki se tičejo ožjih družbenih skupin, kjer pa je brez zaveznikov zelo težko, zato je zagotovo vez z odločevalci zelo pomembna, ki pa se gradi z leti

Omenila sva že, da že dolga leta deluješ v nevladnem sektorju. Pa me zanimajo tvoje izkušnje oz mnenje o tem, ali se oblast boji aktivnih državljanov oz. aktivnih nevladnih organizacij ali pa vidi v njih partnerja?

Mislim, da vsakokratna oblast v resnici v nevladnih organizacijah najde tako zaveznike kot nasprotnike, ki se jih lahko bojijo, vendar so vedno na udaru ti drugi, ki imajo drugačne ideološke, konceptualne poglede na stvari, in te se poskuša utišat Po drugi strani pa obstajajo nevladne organizacije, ki imajo enake poglede

44 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

na družbeno ureditev kot oblast in jih vsakokratna vlada podpira Zato ni mogoče enačiti tega odnosa bodisi s sovražno nastrojenostjo niti s partnerstvom To je nekaj, kar se vseskozi spreminja.

Ko govoriva o vključevanju oziroma sooblikovanju politik, pa vendar obstaja razlika med nacionalnim in lokalnim nivojem?

Zagotovo je na lokalni ravni dostopnost do lokalnih odločevalcev veliko lažja, tudi postopki so manj formalizirani, kar je lahko prednost za nevladne organizacije Ima pa lahko ta lahkotnost tudi kakšno temnejšo plat, da se kakšne stvari manj transparentno sprejemajo.

Torej na kratko, kako naj se neka nevladna organizacija loti reševanja neke problematike, če za to nima v svojih vrstah dovolj strokovnega znanja, niti kadrovskih zmožnosti?

Lažje je, če se podobno misleče organizacije združujejo in nastopajo skupaj npr. pod okriljem kakšne zveze, ki povezuje in ima strokovne kadre.

Če ne, pa je pomembno, da se zberejo podatki, da se da znanje na kup in ugotovi, kako bi se lahko neka težava razrešila Preden se stopi do odločevalcev, je zagotovo pomembno, da se povežejo še s kom, ki ima podobne težave. Po strokovni plati pa je pomembno, da se vsebina pripravi na tak način, da se bo državni aparat s tem resno ukvarjal Dosti krat so žal kakšni predlogi in pobude strokovno tako šibki, da si odločevalci z njimi ne morejo pomagati, kljub temu, da morda gre za pomembno vsebino ali dobre ideje Pri pripravi takšnih pobud se lahko nevladne organizacije za strokovno pomoč obrnejo tudi na regionalna stičišča, vsebinske mreže ali na CNVOS

Odnosa med oblastjo in nevladnimi organizacijami ne gre enačiti ne s sovražno nastrojenostjo niti s partnerstvom.

To je nekaj, kar se vseskozi spreminja.

INTERVJU:PETRACILENŠEK

svojega poslanstva

V CNVOS, krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij, se radi pošalijo, da so ambulanta za nevladne organizacije Nevladnim organizacijam pomagajo pri zdravem razvoju od zibke naprej, pišejo recepte, ko gre kaj narobe, in redno spremljajo dogajanje v življenjskem okolju ter opozarjajo na morebitne škodljive vplive. V prevodu: nevladnim organizacijam pomagajo pri ustanovitvi in delovanju, pišejo tožbe, ko so njihove pravice kršene, in spreminjajo zakone, ki jim škodujejo Kaj konkretno to pomeni v praksi, nam je povedala Petra Cilenšek, vodja pravne službe CNVOS

Ena izmed najbolj priljubljenih storitev, ki jih v CNVOS ponujate nevladnim organizacijam, je gotovo brezplačno pravno svetovanje. Koliko nevladnih organizacij izkoristi to možnost in kaj jih najpogosteje zanima?

Torki in četrtki, ko nudimo brezplačne pravne nasvete po telefonu, so za pravno službo najbolj intenzivni dnevi. Lani smo na primer razdelili okrog 300

brezplačnih nasvetov, leto poprej pa več kot 700 Povečan obseg je bil seveda posledica državnih ukrepov v zvezi z zamejitvijo in omejitvijo posledic epidemije

Prvi lockdown se je zgodil prav takrat, ko so se društva pripravljala na občne zbore Kar precej časa smo namenili odgovarjanju na vprašanja, kaj je dovoljeno in kaj ne, predvsem pa, kako ravnati v skladu z zakonom in hkrati

poskrbeti za zdravje svojih članov Zaradi izredne situacije smo se lani odločili, da pomagamo vsem nevladnim organizacijam – tudi tistim, ki niso naše članice. Zdaj, ko se situacija počasi vrača na stare tire, nevladnikom pomagamo pri vsakodnevnih zagatah, upravljanju organizacij, urejanju razmerij s prostovoljci … Veliko vprašanj prejmemo tudi o tem, kako ustanoviti

več časa za opravljanje
45 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

društvo ali zavod Tudi osebam, ki še niso nevladniki, pa bi to radi postali, namreč svetujemo brezplačno

V zadnjih dveh letih ste bili zelo aktivni tudi na področju okolja in narave. Res je Temu med drugim botruje dejstvo, da je vlada zaostrila pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave Marsikateri nevladni organizaciji smo pomagali predvsem zato, ker pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za okolje in prostor, ni imelo enotne prakse za preverjanje pogojev Od nekaterih naravovarstvenih organizacij so zahtevali predajo obsežne dokumentacije z osebnimi podatki, vključno s poimenskimi seznami članov Ministrstvo smo že takoj opozorili, da so njihove zahteve sporne z vidika varovanja osebnih podatkov in da bi moral zadoščati vpogled v dokumentacijo, a so nas ignorirali. Eni od organizacij, Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, so zaradi neupoštevanja zahteve nezakonito odvzeli status Društvu smo zato pomagali napisati pritožbo na vlado in uspeli. To morda zveni kot mala zmaga, a gre za zmago

vseh naravovarstvenih organizacij ter pomemben nauk Ministrstvu za okolje in prostor Praksa, ki smo jo zagovarjali, in ki ji je pritrdila tudi vlada, bo pri preverjanju izpolnjevanja pogojev veljala tudi v prihodnosti

Kaj bi svetovali novoustanovljenemu društvu ali zavodu z malo izkušnjami? Kako jim lahko pomagate pri vas?

Za začetek bi jim priporočila, naj pobrskajo po naši spletni strani www cnvos si Tako novinci kot tisti, ki društva vodijo že leta, pod zavihkom NVO vseved najdejo praktično vse, kar morajo vedeti za uspešno vodenje organizacije Z brezplačno spletno aplikacijo e-pravnik lahko samostojno izdelajo pogodbe, pravilnike in druge pravne dokumente. Za to aplikacijo prejmemo res veliko pohval in jo toplo priporočam Med najbolj priljubljenimi vsebinami na naši spletni strani so tudi vodiči Ti vam lahko močno olajšajo birokracijo Pomagajo vam pri upravljanju organizacije, davkih in računovodstvu, upravljanju razmerij, z njimi pa lahko preverite tudi, ali bi vaša organizacija lahko pridobila status delovanja v javnem interesu, in kako Med obvezno opremo vsake nevladnice in nevladnika se šteje tudi naš tedenski e-novičnik Naročnike

vsak torek obveščamo o vseh aktualnih novicah in razpisih ter jih dosledno opominjamo na roke, na primer za oddajo letnega poročila. Če povzamem: CNVOS je tu, da nevladnikom olajša vsakdanja birokratska opravila; zato, da imajo več časa za opravljanje svojega poslanstva – za pomoč ljudem in naravi; za bogatenje našega vsakdana.

Bi lahko razkrili, kaj je najpogostejša napaka, ki jo pri upravljanju organizacije delajo nevladniki? Opažam, da se nevladne organizacije še vedno premalo zavedajo pomena varovanja osebnih podatkov, čeprav je to zavedanje že veliko boljše Vedeti je treba, da mora imeti vsaka uporaba osebnih podatkov člana društva pravno podlago in soglasje. To se je lepo pokazalo v primeru prej omenjenega Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije Po splošni uredbi o varstvu podatkov, GDPR, so za neustrezno ravnanje z osebnimi podatki predvidene tudi kazni. Prav vsem nevladnim organizacijam, tako malim kot velikim, zato polagam na srce, da si vzamejo čas in se naučijo, kako ravnati z osebnimi podatki Pri tem jim lahko seveda pomagamo tudi pri nas.

Si tudi vi želite pridobiti možnost brezplačnega pravnega svetovanja ob nevladniških pravnih vprašanjih? Postanite člani CNVOS, ki združuje že več kot 1500 različnih nacionalnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. Članstvo je brezplačno, prinaša pa vam številne ugodnosti, tako s pravnega, kot tudi projektnega, komunikacijskega in finančnega svetovanja.

Postopek včlanitve je enostaven: preverite na www.cnvos.si!

Ne spreglejte!

www.cnvos.si/e-pravnik/

Spletna aplikacija za brezplačno in samostojno izdelavo pogodb, pravilnikov in drugih pravnih dokumentov, ki jih nevladne organizacije potrebujejo za svoje delo e-pravnik ni zbirka vzorcev pogodb in pravilnikov, temveč vam preko naprednega sistema vprašanj, odgovorov in predlogov sestavi različne pravne dokumente, upoštevajoč vaše konkretne situacije in potrebe.

46 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
cnvos

»Nevladne organizacije so izjemnega pomena za lokalno skupnost. So promocija kraja in občine. Uspešno sodelujemo in smo stalno v stiku z njimi. Nudimo jim finančno pomoč in pomoč pri pripravi različnih dogodkov, razpisov, tekmovanj Zavedamo se, da brez njih življenja v Kobilju ne bi bilo.«

Občina Kobilje

Klub študentov Lendava –A Lendvai Egyetemisták Klubja

Klub študentov Lendava – A Lendvai Egyetemisták Klubja je prostovoljno združenje študentov, ki si prizadeva ustvariti pisano paleto aktivnosti in ugodnosti za svoje člane in seveda zastopati njihova stališča. Naš klub, v sklopu katerega deluje tudi Dijaška sekcija, deluje na območju upravne enote Lendava Delujemo že od leta 2001 in od samega začetka delovanja pomembno prispevamo k izobraževalnemu in družabnemu življenju našega območja

Klub sodeluje z mnogimi društvi, in sicer tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Na univerzah slednje države se namreč izobražuje kar nekaj naših članov, ki pa se tudi aktivno vključijo v dejavnosti našega kluba Naša vsebinska področja delovanja zajemajo izobraževanje, šport, humanitarnost, zdravstvo, sociala, visokošolska problematika, Študentsko življenje pa seveda ob napornem študiju ne more biti niti brez zabavnih vsebin in le-ti zmeraj pritegnejo veliko zanimanja. Ob takih priložnostih ni zastopana le študentska in dijaška generacija, temveč prav vse generacije

V neizmerno veselje nam je, da se je svet iz oklepov ukrepov pandemije le malo osvobodil in tako smo tudi mi lahko uresničili svoje projekte in se seveda ob tem družili in se zabavali v živo Slednje namreč nič ne more nadomestiti

V letošnjem letu smo tako uresničili že kar nekaj naših projektov in v nizu leteh naj omenim smučanje, ki smo ga izvedli skupaj s Klubom prekmurskih študentov in Klubom prleških študentov. Dobro obiskani so bili tudi naši filmski večeri Množično smo se udeležili tudi dobrodelnega teka, organiziranega s strani naše Dijaške sekcije Naš Študentski bogračfest v Mariboru v Študentskem kampusu ima že dolgo tradicijo. Letos smo ga tako zelo uspešno izvedli že 17 leto zapovrstjo Postala je stalnica med študentskimi dogodki v Mariboru in na njem se uspešno promovira naš klub, kakor tudi tradicionalne lendavske jedi kot so bograč, pereci, langoši in ostale kulinarične dobrote Prireditev je dobro poznana med študenti celotne Slovenije

Med izvedenimi projekti naj omenim še Lindauring, ki smo ga organizirali na prvi slovenski moto stezi v Lendavi, in sicer skupaj s Tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru. Paleta udeležencev je bila zelo pestra, saj so se med naše vrste pridružili številni študentje iz drugih slovenskih študentskih klubov Priložnost smo imeli preizkusiti zmogljivosti svojih jeklenih konjičkov, kakor tudi voziti gokart in motor. Niti omeniti ne rabim, da je dan minil poln adrenalina Glasbe pa smo se študentje naužili na naših koncertih, ki smo jih organizirali v sklopu projekta Poleti v Lendavo V sklopu slednjega se študentje vsako leto udeležimo tudi kuhanja bograča na tradicionalnem Bogračfestu v Lendavi meseca avgusta

Ob koncu naj omenim tudi naše dobrodelne dejavnosti, in sicer Pomagajmo Ukrajini ter Podari zvezek. Sledni še traja in smo veseli vsake dobrodelne geste Zdrav duh v zdravem telesu je tudi naše pomembno vodilo in prav zato športna udejstvovanja nikakor ne smejo manjkati na paleti naših raznovrstnih dejavnosti Veliko zabave in gibanja si pričaramo zlasti na nogometnih turnirjih, kjer nas naše študentke zvesto in glasno bodrijo

Do konca letošnjega leta bi radi izvedli še nekaj dogodkov Katere? Naj še ostane skrivnost Ne skrbite, pravočasno vas obvestimo Vabljeni!

HORVAT, ŽUPAN OBČINE KOBILJE O POMENU NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA LOKALNO SKUPNOST 47 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
DARKO
kslendava

Brez nevladnih organizacij ni življenja v tej družbi

Kako vidite delovanje nevladnih organizacij v vaši občini?

Brez nevladnih organizacij ni življenja v tej družbi, to je nek temelj Če ignoriramo nevladne organizacije, smo slaba lokalna skupnost Mi si želimo čim več takih organizacij in jih po najboljših močeh podpiramo, tudi finančno z različnimi razpisi. Sam sem zelo zadovoljen z delom naših nevladnih organizacij

Smo tudi prostovoljstvu prijazna občina in smo ponosni na humanitarno dejavnost So pa vsi ti, ki delajo v teh dejavnostih zastonj, na nek način tudi slaba vest naše družbe – namreč lepo bi bilo, če tega humanitarnega dela oz. zastonjkarstva ne bi bilo potrebno in bi sistem deloval brez tega Ampak tega nikoli ne bo Zato je pomembno, da se dopolnjujemo, saj to pomeni dvig kvalitete življenja v lokalnem okolju.

Tako da, odgovor na vprašanje je: da, podpiram nevladne organizacije in jih skušam po najboljših možnostih podpreti in sem tudi sam sestavni del tega.

Je to dopolnjevanje bilo prisotno tudi v času epidemije?

Da, občinski štab civilne zaščite je takoj aktiviral prostovoljce, zlasti Rdeči križ in Karitas. Raznašali so hrano do ljudi, ki so bili v karanteni in niso mogli do hrane Ljudje so prihajali na občino in ponujali svojo pomoč ter svoja prevozna sredstva Skrbeli smo da je bil Dom starejših občanov, ki je bil takrat še neprecepljen, oskrbovan in da varovanci niso bili samo zaprti za štirimi zidovi Poskrbeli smo za del parka, ki smo ga ogradili, da so lahko varovanci doma šli ven. krbeli smo da je bil Dom starejših občanov, ki je bil takrat še neprecepljen, oskrbovan in da varovanci niso bili samo zaprti za

štirimi zidovi Poskrbeli smo za del parka, ki smo ga ogradili, da so lahko varovanci doma šli ven Za zunanje uporabnike doma pa smo poskrbeli, da se je kuhalo v osnovnih šolah. To hrano so raznašali prostovoljci

To je bila kombinacija sodelovanja lokalne skupnosti, prostovoljstva in celo neke tržne dejavnosti. Bilo je tudi poskrbljeno za varnost uporabnikov in tistih, ki so delali

Imeli smo kar nekaj dilem na področju gasilstva Operativni gasilci niso smeli sodelovati pri humanitarnih dejavnosti, npr. pri razkuževanju prostorov, zapiranju javnih površin itd , saj smo prvo bojno gasilsko črto morali imeti zdravo – imamo namreč koncesijo nad tunelom na avtocesti, gasilci pa v povprečju dve do tri intervencije na teden, to je okoli 100 na leto Zato je bilo nujno, da so priskočili operativci iz drugih delov in pomagali Na ta način smo imeli stalno zadostno operativno bazo Toda to ni bilo tako enostavno. Ko je eden zbolel, je morala cela ekipa v karanteno. V gasilskem domu smo na prostem imeli izobraževanja o delovanju

Kako pa še poleg financiranja podpirate razvoj nevladnih organizacij?

Moralno in materialno Moralno tako, da hodim na njihove občne zbore, jih poslušam, pohvalim, podelimo tudi priznanja. Decembra podeljujemo priznanja prostovoljcem. Druga stvar je društvena sfera oz družabno življenje Preko Zavoda za turizem, promocijo in kulturo oglašujemo dogodke posameznih društev Izvajamo tudi razpise, kjer se lahko prijavijo za sofinanciranje dogodkov. Vse skupaj je društveni sferi namenjenega pol milijona evrov

Nudite tudi prostore?

Tudi. Društvena sfera je pogosto najemnik naših prostorov in v času covid krize, ji ni bilo treba nič plačati,

vse stroške smo jim odpisali. Nekateri tudi niso plačevali omrežnine za vodovod in kanalizacijo Zdaj urejamo prostore za umetniško društvo Art klub 7, ki bo dalo dodano vrednost našemu mestu in občini Potem pa je tu še sodelovanje z raznimi kulturnimi in turističnimi društvi ter Javnim skladom Republike Slovenije za kulturo

Kakšne so možnosti povezovanja nevladnih organizacij občine glede partnerstev pri različnih projektih? Sodelujete pri projektih LAS?

Imamo primer dobre prakse Z avstrijsko Radgono ustanavljamo skupni zavod, ki bi vodil naše skupne projekte. To je po vzoru Nove Gorice in italijanske Gorice Eden takih primerov je že zaključen, preko njega smo na obeh straneh meje na področju civilne zaščite in zaščite reševanja obnovili gasilski dom v vrednosti 300.000 evrov Na avstrijski strani pa so dobili nekaj potrebne opreme in pontonski most čez Muro Pripravljamo tudi sporazum o skupnem ukrepanju v primeru nesreč, saj je ta trenutek to zaradi državne meje nemogoče.

INTERVJU:STANISLAVROJKO,ŽUPANOBČINEGORNJARADGONA
Občina Gornja Radgona je tudi prejemnica naziva "Prostovoljstvu prijazna občina", ki ga podeluje Slovenska Filantropija.
48 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
FOTO: Občina Gornja Radgona

Avstrijski gasilci ne smejo priti gasit v Gornjo Radgona in obratno. Za to je potreben poseben protokol, ki ga sedaj pripravljamo Če je aktivirana mednarodna zaščita in reševanje, gredo naši gasilci do mosta, kjer je meja, tam jih pričaka avstrijski kolega in jih odpelje na kraj požara In obratno Do zdaj smo se praktično samo gledali Na drugi strani je gorelo, pa nismo smeli pomagati, ker bi to bila kršitev mednarodnih konvencij

Drugače pa da, društva sodelujejo tudi na razpisih LAS-a, recimo Turistično društvo Negova je sodelovalo pri razpisih za izvedbo grajskih taborov Tam smo oblekli kostumirano ekipo, ki izvaja srednjeveški prikaz življenja na negovskem gradu Prikazujejo se tudi srednjeveški sodni procesi Gre za čas vpeljevanja vinogradništva v naše kraje Avstro-Ogrska je uvedla predpise, ki so na lokalnem nivoju omogočali sojenja in Negova je bila eden od krajev, ki je imel pozno srednjeveško sodišče Ravno zato stoji med cerkvijo in gradom izklesan sramotilni kamen z letnico 1646 To je bil kraj izvedbe kazni sramotenja. Obsojenca so privezali na sramotilni kamen za en dan in se ga javno zasramovali – privez na ta pranger je pomenil praktično izgon oz izobčenje iz družbe.

Vloga nevladnih organizacij je tudi zagovorniška; opozarjajo na krivice, težave, izzive in z odločevalci iščejo rešitve. Kako vi gledate na njihovo vlogo?

Mi to podpiramo in sodelujemo z njimi Jaz jim pravim, da lahko pridejo sem in jim bomo pomagali Veliko je društev, ki se ukvarjajo z naravovarstvom, npr Zveza društev Moja Mura.

Včasih pa tudi zavirajo razvoj določenih projektov En tak primer je bil, ko smo obnavljali Mladinsko ulico Obnavljali smo cesto in tam je bilo nekaj starega drevja in čakali smo do zadnjega dne, da se izvalijo ptiči Delali smo konec julija, ko ni več ptičjih gnezd, ampak je vseeno bil upor

Pa ne od lokalnih prebivalcev, ampak od drugod, predvsem iz Ljubljane

Dobili smo tudi prijavo na Okoljsko inšpekcijo, ki ni ugotovila nič spornega V tem primeru si želim več

dialoga, ne le napadov preko spleta. Naša želja je dvig kvalitete življenja občanov

Nevladne organizacije, ki opozarjajo, da ne bi bili preveč pohlepni ali negativno posegali v okolje in prostor, da opozarjajo na človekove pravice, so seveda izjemno dobrodošle Drugo pa so podtikanja, nagajanja Na primer lovci pomagajo pri odstrelu nevarnih živali oz proti prevelikemu številu in dobivajo negativne reakcije s strani naravovarstvenih organizacij, pa so lovci prav tako nevladna organizacija

Nekaj je tudi takih nevladnih organizacij, ki tekmujejo med sabo in se postavljajo ena nad drugo. Društvo Moja Mura, je opozarjalo da deponija odpadnega blata v Ceršaku, ogroža naravno življenje v reki Muri ob visoki vodi To je recimo dobrodošlo opozorilo, ki lahko pomaga, glavno pa je vprašanje kako to rešiti Najlažje je na spletu komentirati in sprožiti neko kampanjo, ki v ljudeh vzbudi odpor Treba pa je najti rešitev in sodelovati Drugače pa je sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki s prostovoljstvom pomaga sočloveku in okolici, izjemno dobro

Ali razmišljate v vaši občini o participativnem proračunu?

Da, smo razmišljali. Pred leti smo celo imeli že neke postavke, vendar ni prišlo do realizacije Meni so ta participativen proračun predstavili kot da je to neko ljudsko glasovanje o porabi. Pa sem rekel, da to že imamo.

Ko sem jaz takrat prevzel lokalno skupnost, smo za investicijske cikluse po občini vlagali v tiste projekte, ki so nam jih predlagali sveti krajevnih skupnosti

Šlo je zlasti za ceste in drugo infrastrukturo To je po mojem mnenju več, kot tistih nekaj 10 000 evrov participativnega proračuna Mi smo približno pol milijona do milijon evrov porabe utemeljili na željah najnižjega nivoja samouprave, to so krajevne skupnosti Del odločanja smo prenesli na nižji nivo, tako da smo en korak gotovo že naredili

Jaz sam pa nisem dal zelene luči za participativni proračun, ker smo ugotovili, da bi iskanje te ljudske volje morali razbiti ne več območij, ker bi drugače Radgona vedno preglasovala okolico To pa ni naša želja Večino

občinskega proračuna vsako leto gre v Gornjo Radgoni, pa se trudimo, da ne bi Če bi dali glas občanom, bi Radgončani preglasili vse ostale, npr Negovo Zato smo takrat temu rekli ne Če kdo ve, kje je kaj potrebno, so to vaški odbori. Nekateri so imeli celo idejo ukiniti krajevne skupnosti Jaz pa sem ravno nasprotnega mnenja, mi rabimo glas lokalnega okolja

Naštela bom nekaj ukrepov, za katere v regijskem stičišču menimo, da bi lahko pozitivno vplivali na razvoj nevladnih organizacij, vi pa izberite enega ali dva, ki se vam zdita najbolj smiselna in menite, da bi lahko bila realizirana v vaši občini: - Večletno financiranje - Pavšalno financiranje - Predfinanciranje - Dodatni razpis za večje projekte NVO (npr. financiranje 1-2 večjih projektov na leto) - Sofinanciranje lastnega deleža NVO pri EU / LAS projektih - Sofinanciranje zaposlovanja v NVO.

Absolutno prva alineja: večletno financiranje in predzadnja alineja: sofinanciranje lastnega deleža pri projektih

Ste mogoče že komu tudi sofinancirali lasten delež?

Turističnemu društvo smo sofinancirali nakup oblek za 20 000 evrov Pri gasilcih smo uredili večletno financiranje in kupili gasilsko lestev, ki je zdaj last društva Občinski svet je sprejel sklep, da vsako leto damo 30 000 evrov za lestvico, gasilsko društvo pa je vzelo kredit Nekaj sta prispevali tudi Občina Radenci in Občina Benedikt.

Kakšne so prioritete vaše občine v prihodnosti?

Naslednje leto se bo delal vodovod, gradi se mrliška vežica na Negovi, želja

49 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

je tudi posodobitev vrtca na Negovi, zaganjamo projekt industrijske cone. Drugo leto bo potrebna čimprejšnja sprememba občinskega prostorskega načrta - govorim o sproščanju poselitvenega potenciala Na eni strani je to skupna kolektivna gradnja večnamenskih objektov, zlasti na področju Trat ter poselitveni potencial na področju Podgrada in Negove Na drugi strani pa je zagotavljanje služb tem prebivalcem V načrtu je tudi nova širitev industrijske cone To je po moje ključno Se pravi, zagnati možnost individualne tanovanjske gradnje, dobiti 120 ali več stanovanjskih enot, zagnati projekt nove industrijske cone in sdoseči z državo neko odpiranje zadrge okrog infrastrukturne zaprtosti Radgone

To pomeni navezovanje Radgone in Grabonoša. Šena močna želja pa je ponovna vzpostavitev železniške proge med Bad Radkersburgom in Gornjo Radgono

Kar pa je še zelo pomembno, je podpiranje sejemske dejavnosti in dokončen razvoj blagovne znamke »Mesto sejmov in penine« ter pripadajoče celostne podobe Na eni sstrani imamo gorice, na drugi pa sejme, pomembno pa je tudi, da stavimo na turizem in agrarni del naše občine Potekajo že dogovori z avstrijsko stranjo Prvi del projekta EZTS je gradnja zipline z radgonskega gradu v avstrijske terme. To je ena taka nora ideja, toda idej je še veliko.

Kako pa vidite razvoj regije?

Jaz bi si želel, da bi regija bistveno bolj zaživela in bi sama regija dobila nek močnejši formalni status Imeli bi nekega regijskega vodjo, ki bi se ga izbiralo na neposrednih volitvah in bi nekaj izvršne oblasti in državnih nalog iz Ljubljane prenesli na regijo Tako bi lokalne skupnosti za manjše projekte nagovarjale nek regijski svet in ne več Ljubljano Zdaj pa moramo hoditi k ministrom, kjer pa nismo prioriteta, saj se morajo ukvarjati s celo državo

V letu 2022 je certifikat "Prostovoljstvu prijazna občina" pridobilo / potrdilo 41 slovenskih občin, med njimi zgolj 3 občine iz Pomurja

Občina Gornja Radgona: za brezplačni najem prostorov, za omogočanje prevozov starejših in izvedbo javnega natečaja za podelitev priznanj župana, s katerimi izrazijo zahvalo vsem aktivnim občanom prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam

Mestna občina Murska Sobota: za podpiranje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij, aktivno sodelovanje pri večjih nacionalnih prostovoljskih akcijah in izvedbo tradicionalne prireditve Naj prostovoljec

INTERVJU:OLGAKARBA,ŽUPANJAOBČINELJUTOMER

Nevladne organizacije

Občina Velika Polana: za prepoznavanje vrednosti prostovoljstva za razvoj občine in življenja v njej, za podporo delovanju prostovoljskih organizacij, aktivno promocijo dela prostovoljskih organizacij med občani in zahvalo prostovoljcem

-

nepogrešljiv partner občine pri zagotavljanju pomoči

Kako vidite delovanje nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov) v vaši občini? Ste zadovoljni z njihovim prispevkom pri zadovoljevanju lokalnih potreb?

Prispevek posameznikov in organizacij, ki deluje v dobro širše skupnosti in v pozitivnem smislu je dobrodošel Društva bogatijo življenje ljudi v občini Ljutomer Največja in najbolj množična nevladna organizacija v občini so prostovoljni gasilci, ki delujejo v 24 prostovoljnih gasilskih društvih

Množičnost beležimo tudi na področju športa, kulture, skratka na vseh področjih, kar se tudi odraža v številnih dogodkih v naši skupnosti in dobri klimi

Ker prepoznavamo vrednost društvenega delovanja, v proračunu občine vsako leto zagotovimo sredstva za sofinanciranje programov društev

Ali v sodelovanju z nevladnimi organizacijami rešujete lokalne izzive in katere (npr. V času epidemije)?

V lokalni skupnosti je veliko izzivov na vseh področjih družbenega življenja, ki so izjemno pomembna za našo skupnost, kot npr. razvoj turizma, zdrav življenjski slog, spoštljiv odnos do okolja in sočloveka ipd

50 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
obcina.gor.radgona

Organizirajo se različne delavnice, razprave, pohodi, ….. Gasilci občanom in širši, tudi mednarodni skupnosti pomagajo v ekstremnih razmerah kot so požari, poplave, neurja, plazovi in druge naravne nesreče Pomoč nudijo tudi v času sanacije po nesrečah. Že ves čas epidemije delujejo v skladu s postavljenimi protokoli in nudijo ustrezno pomoč tam, kjer je njihova pomoč potrebna Tudi druga društva, najpogosteje tista na področju socialnega varstva, so v času stiske občanov, nepogrešljiv partner občine pri zagotavljanju pomoči Nič manjši ni prispevek društev na drugih področjih, ki so ustanovljena zato, da pokrivajo potrebe članov in tudi ostalih občanov

Kako podpirate razvoj društev oz. nevladnih organizacij v vaši občini? Ali jim pomagate tudi z zagotavljanjem prostorov?

Občina Ljutomer zagotavlja društvom sredstva za sofinanciranje programov, hkrati pa nudi društvom brezplačno ali subvencionirano koriščenje prostorov za izvedbo programov Prostovoljna gasilska društva delujejo v gasilskih domovih, ki so hkrati tudi večnamenski objekti, saj največkrat nudijo prostore tudi ostalim nevladnim pa tudi ostalim organizacijam po vaseh ali delovanju krajevnih skupnosti

Kakšne so možnosti povezovanja nevladnih organizacij in občine v okviru partnerstev pri različnih projektih (npr. projekti LAS, čezmejni projekti in drugi EU projekti)?

Občina Ljutomer je že velikokrat sodelovala pri različnih projektih z nevladnimi organizacijami in bo tudi v prihodnje tudi pri prijavah na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev

Nevladne organizacije delujejo tako rekoč na vseh področjih. Poleg storitev, ki jih nudijo v okolju, pa je pomembna tudi njihova zagovorniška funkcija, da torej opozarjajo na krivice, stiske, probleme, težave, izzive in da z odločevalci iščejo najboljše rešitve za probleme. Tudi mi jih

spodbujamo k temu, da so proaktivne, ne samo na nacionalnem nivoju, ampak tudi lokalnem in regijskem – da se npr. vključujejo v pripravo strategij, podajajo predloge itn. Kako vi gledate na to njihovo vlogo? So NVO v vaši občini aktivne tudi v tem smislu?

Hvaležni smo za vse pobude, predloge Radi se odzovemo tudi njihovemu povabilu na kakšno soočanje in izmenjavo stališč

Kakšen nasvet bi dali nevladnim organizacijam, na kakšen način naj vzpostavijo sodelovanje z odločevalci, kadar želijo opozoriti na kakšno problematiko oz. poiskati rešitve?

Sodelovanje z nami je vzpostavljeno in deluje Pobude prejemamo preko spletne strani, po elektronski pošti ali z navadno pošto in preko socialnih omrežij

Kakšni so prihodnji izzivi lokalne skupnosti na področju sociale, kulture, športa, turizma, mladih...? Ali ji jih boste lahko reševali skupaj z nevladnimi organizacijami?

Prihodni izzivi so usmerjeni v skupnost, ki ji je občan in kvaliteta bivanja na prvem mestu s poudarkom na vzpodbujanju prostovoljstva in skrbi pomoči potrebnim in vsem, ki doživljajo stiske in živijo v strahu.

Ali razmišljate v vaši občini o participativnem proračunu in zakaj ga še niste uvedli?

12 let, odkar nam je bilo zaupano

Vodenje občine pripravljamo proračun skupaj z vsemi občankami in občani z

organiziranjem širših javnih razprav kjer skupaj, sporazumno, odločamo o prioritetah občine v okviru vseh razpoložljivih sredstev za investicije in projekte. Proračun občine Ljutomer je proračun participiran s strani občanov za kar smo občanom hvaležni

Naštela vam bom nekaj ukrepov, za katere v regijskem stičišču menimo, da bi lahko pozitivno vplivali na razvoj NVO, vi pa izberite 1 ali 2, ki se vam zdita najbolj smiselna in za katera menite, da bi lahko bila realizirana v prihodnosti tudi v vaši občini?

Večletno financiranje

Pavšalno financiranje

Predfinanciranje

Dodatni razpis za večje projekte NVO (npr financiranje 1-2 večjih projektov na leto)

Sofinanciranje lastnega deleža NVO pri EU / LAS projektih

Sofinanciranje zaposlovanja v NVO

Za konec še dve vprašanji: Kakšne so prioritete razvoja vaše občine v naslednjih 4 letih?

Postati podjetna in pametna skupnost, kulturno in turistično živa skupnost, skupnost društev in prostovoljstva, skupnost povezanih krajev, skupnost mlajših in starejših, varna, skrbna ter učinkovita skupnost, kar smo zapisali tudi v Vizijo občine Ljutomer, ki je v nastajanju

Kje vidite potencial v razvoju regije? V ljudeh, naravi in vrednotah

51 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | FOTO:OBČINALJUTOMER obcinaljutomer.si

Partnerji: LAS PDL 2020, LAS Goričko 2020, LAS Prlekija, LAS Ovtar Slovenskih Goric, Občina Črenšovci

V okviru projekta želimo povečati ozaveščenost obiskovalcev in prebivalcev glede pomena območij Nature 2000 predvsem ob reki Muri Izdelane so bile table, ki so razporejene na šestih lokacijah ob reki Muri Njihova rdeča nit je prikaz biotske pestrosti reke Mure s širšo okolico Vsaka tabla ima lasten vsebinski koncept, ki je obogaten z avtorskimi fotografijami in strokovnimi teksti Vsaka od tabel ima tudi namen opominjati obiskovalce na ogroženost narave območja, izpostavlja problematiko ohranjanja vrst in njihovih habitatov ter ponazarja posledice raznih človeških posegov v naravni prostor, ki negativno vplivajo na lokalno in regionalno biotsko pestrost

KOLESARSKA VERIGA NA PODEŽELJU

Gre za edinstven projekt, ki povezuje 11 LASov ter 22 občin Na območju LAS Pri dobrih ljudeh 2020 so to občine Turnišče, Beltinci in Velika Polana, ki so v okviru projekta postavile postaje za izposojo koles in nabavili tako navadna kot tudi električna kolesa Sistem izposoje bo v kratkem zagnan V okviru projekta bo med drugim izvedena tudi integracija obstoječih kolesarskih vsebin na aplikacijo »mobiln si«, vzpostavljena spletna stran, ponudniki na območju pa bodo imeli možnost za pridobitev certifikata »Kolesarjem prijazni ponudnik«

BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE

Partnerji: LAS Goričko 2020, LAS Prlekija, LAG Zeitkultur Oststeirisches Kernland

S ciljem prispevati k prilagajanju podnebnih sprememb in stabilnejšemu dohodkovnemu položaju zlasti manjših kmetij ter izboljšati socialno ekonomski položaj najbolj ranljivih skupin prebivalcev v regiji nastaja v okviru projekta koncept tehnoloških, ekoloških in socialnih inovacij za podeželje

Razvoj novih pilotnih programov omogoča zagotavljanje bolj skladnega in vzdrževanega razvoja podeželja, ki ga je mogoče doseči s povezovanjem in promocijo socialnega podjetništva, izboljšanjem znanj podjetniškega in kmetijskega sektorja, izboljšanjem kmetijske pridelave, ki bo temeljila na sonaravnih postopkih, vzpodbujanjem lokalne samooskrbe, vzpostavljanjem kratkih prehranskih verig, uvajanjem krožnega gospodarstva, razvojem novih produktov in zelenih storitev, izobraževanjem in obveščanjem o podnebnih spremembah in prilagajanju nanje

ZAVAROVANIH OBMOČIJ

V času, ko se spoprijemamo z vedno večjim uničevanjem okolja, narašča tudi potreba po ozaveščanje ljudi o pomenu varstva narave, zato je cilj projekta sodelovanja, ki ga izvajamo skupaj z LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Posavje in LAS s CILjem povezovanje zavarovanih območij narave in ohranjanje narave s prenosom dobrih praks in uvajanjem praktičnih rešitev.

Na območju LAS Pri dobrih ljudeh 2020 občina Velika Polana v namen povečanja nastanitvenih kapacitet in točk interpretacij na zavarovanem območju UNESCO MAB Mura ureja prostor v namen ponudbe prenočišč in prostor za namen izobraževanja in interpretacije UNESCO MAB Mura Tako bodo lahko posamezniki turisti kot tudi šolske skupine in ostali prostore koristili v namen izobraževanja pa tudi kvalitetnega preživljanja prostega časa

V sklopu projekta se je prav tako pripravil skupni načrt interpretacije narave zavarovanih območij, ki temelji na zgodbarjenju ter za posamezna območja programi, ki temeljijo na slovenski nesnovni dediščini v povezavi z naravo.

52 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | Z eno aplikacijo do uporabe Bike Sharing sistemov več slovenskih mest.
APLIKACIJO
PREVZEMI
www.las-pridobrihljudeh.si www.las-goricko.si

EKO KUL!

Partnerji: LAS Pri dobrih ljudeh 2020, LAS Goričko 2020, LAS Prlekija s partnerji in 2 avstrijska partnerja

S cilji spodbujanja pridelave in predelave trajnostno pridelane lokalne hrane ter njene promocije kot zdrave, okolju in posamezniku prijazne in vsem dostopne dobrine, prenosa znanja med vključenimi deležniki in njihovega opolnomočenja na izbranih področjih delovanja želimo s projektom EKO KUL zarisati krajše in učinkovitejše poti med pridelovalci in porabniki v lokalnem okolju Z vzpostavitvijo EKO KOTIČKOV bomo vpeljali koncept ekoloških vrtov, prostorov samooskrbe s praktično neobstoječim ogljičnim odtisom in nepogrešljivih skupnostnih prostorov druženja, namenjenih izmenjavi vrtnarskih nasvetov, semen in pridelkov.

Projekt je namenjen opolnomočenju obstoječih deležnikov na njihovih področjih delovanja, in sicer z vpeljavo novih inovativnih in trgu atraktivnih produktov ter širjenju storitev – pridelovalce hrane bomo opolnomočili z možnostjo kompleksne predelave hrane in z ekološko nadgradnjo storitev ali vpeljavo povsem novih storitvenih konceptov. Z delavnicami in drugimi aktivnostmi se bomo še posebej trudili nagovoriti tiste, ki na koncepte ekološke hrane bodisi niso pozorni bodisi so prepričani, da zanje ni cenovno dosegljiva.

V svet vrhunske EKO KUL-inarike bo s tem namenom mlade privabil kuharski mojster Bine Volčič, s kulinaričnimi, zeliščarskim in pridelovalnimi delavnicami ter izobraževanji, združevanja EKO ponudnikov na istoimenskem festivalu ter pripravljenim E-zemljevidom pa bomo poudarili pomen lokalne trajnostno pridelane hrane, okoliško prebivalstvo pa opozorili na ponudnike v njihovi bližini.

TRAJNOSTNA DOBAVNA VERIGA EKOLOŠKE HRANE

Partnerji: LAS Pri dobrih ljudeh 2020, LAS Goričko 2020, LAS Prlekija s partnerji ter madžarski partner

Cilj projekta je spodbujanje trajnostne pridelave in predelave ekološke hrane na območju sodelujočih LAS Z vlaganjem v večjo samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in naložbami v učinkovito rabo energije ter krajšanjem dobavnih poti, bomo prispevali k blaženju podnebnih sprememb, ki nastajajo zaradi pridelave, predelave in distribucije ekoloških izdelkov.

Skozi projektne aktivnosti želimo motivirati tudi čim več proizvajalcev visoko kakovostne hrane in drugih ekoloških izdelkov iz območij sodelujočih LAS, da se pridružijo obstoječi mreži proizvajalcev, ki delujejo po principih socialne ekonomije Lokalni guruji in pričnejo koristiti nastajajoči prodajno logistični model ter infrastrukturo za večjo in učinkovitejšo promocijo in prodajo svojih izdelkov na širše trge z višjo dodano vrednostjo. Zato bomo v projektu tudi razvili in pripravili za trg najmanj 6 novih, inovativnih ekoloških izdelkov, ki jih bomo projektni partnerji razvili po principih krožnega gospodarstva na način, da bo že pri oblikovanju izdelka upoštevan zaključen snovni krog vseh komponent izdelka, vključno z embalažo in distribucijo, za zmanjšanje odpadkov na minimum Te izdelke bodo potem v največji možni meri proizvajali in distribuirali zaposleni invalidi iz mreže Lokalni guruji, kar bo odprlo nove zaposlitvene možnosti in prispevalo k večji socialni vključenosti in enakosti teh ranljivih skupin v primerjavi z ostalimi

Obnovljena Kantina z informacijskimi tablami
53 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA | LASGoricko2020
Spletna stran Lokalnih gurujev

priložnost za vseživljenjsko učenje, strokovni razvoj in osebno rast

Nevladne organizacije imajo na področju vseživljenjskega učenja izreden pomen, kajti posameznikom ponujajo številne možnosti za pridobivanje kompetenc in izkušenj skozi vse življenje in na vseh področjih. Težko bi namreč našli področje, ki ga nevladni sektor ne bi pokrival.

Neformalno učenje, ki ga je mogoče pridobiti v NVO, vse bolj in bolj pridobiva na pomenu v družbi znanja, ki ne postavlja v ospredje le formalno pridobljene izobrazbe, ampak predvsem pridobljene kompetence in znanja, ki jih človek poseduje, ne glede na način pridobitve Nanj ne opozarjajo več le strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem

Bojan Kerčmar

neformalnega učenja (stroka, politika), ampak mu veljavo dajejo tudi delodajalci, saj se zavedajo, da je le-to nemalo krat konkurenčna prednost človeškega kapitala posameznika ali neke organizacije Učenja v NVO je ogromno, kljub temu, da je le-to neevidentirano, pogosto krat neformalno in največkrat priložnostno Vendar pa je narava dela v NVO taka, da posameznikom

Sam sem bil ustanovni član društva ETNO v Črenšovcih Čeprav osebno nisem več aktivno vpet v delovanje društva ETNO v vlogi predsednika društva, pa mi je ravno ta vpetost pozitivno pomagala pri različnih situacijah v vsakdanjem življenju Začetki delovanja društva so se nanašali na zdaj že tradicionalne dogodke v naši občini Delovanje v društvu ali drugi podobni nevladni organizaciji pripomore, da vsak član

omogoča pridobitev številnih kompetenc, od vodenja organizacije, komuniciranja z javnostmi, zagovorništva, lobiranja, projektnega vodenja, pridobivanja sredstev do številnih drugih kompetenc

Tudi naše sogovornike smo povprašali, kakšne izkušnje so pridobili z delom v nevladnih organizacijah

razvije pozitivne kompetence, kot so ustvarjalno in kritično razmišljanje, organizacijske sposobnosti in reševanje različnih nepričakovanih situacijdogodkov Skozi druženje, ki je bil primarni cilj ustanovitve našega društva, dobimo družbeno odgovornost in sposobnost razvoja in ohranitve dobrih odnosov ter pozitivnega vpliva na druge ljudi. To pa je ključna točka, ki jo v današnjih časih pogrešam

Moje večletno prostovoljno delovanje in udejstvovanje v različnih društvih kot so Klub mladih Kobilje, Moški vokalni kvintet Aeternum, Športno društvo Bogojina, Čebelarsko društvo Moravske

Toplice kakor tudi sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami v lokalnem okolju, me je izoblikovalo v odprto in dostopno osebo, hkrati pa je s tem v meni dozorel občutek solidarnosti in sodelovanja za skupno dobro Skozi organizacijo dogodkov in v skrbi za nemoteno poslovanje društev, sem pridobil številna znanja in kompetence, potrebne za delovanje društva in njihov obstoj In ni razlike ali gre za manjše ali večje društvo Osnova je enaka, odgovornost ter breme pa se večata s širjenjem dejavnosti društva, z

njegovo organsko rastjo Skozi te številne dogodke in dejavnosti so se pri meni spontano razvijale organizacijske, koordinacijske in komunikacijske spretnosti, ki jih lahko s pridom izkoriščam tudi na svojih profesionalnih področjih. Pridobil sem dodatna znanja na področju računovodstva, informatike, logistike, učil in utrdil sem znanje tujih jezikov, ob vsem tem pa sem spoznal ogromno dobrih ljudi s podobnimi pogledi, a tudi težavami, ki smo jih skupaj lažje in hitreje rešili Poleg zagotavljanja pogojev za boljše in lepše družabno življenje ˝ na vasi˝, je to tisto kar daje smisel in pomen delovanju v nevladnih organizacijah, zato bi te izkušnje priporočal vsakomur.

NEVLADNE ORGANIZACIJE –
FOTO:FACEBOOK FOTO:FACEBOOK 54 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
Tomaž Gregorec

Aida Hajdarević

Pomurska turistična zveza je bila ena izmed mojih življenjskih učiteljic Ob izvolitvi me je čakalo veliko izzivov Zveza je bila namreč v zelo slabem finančnem stanju in z izgubljenim ugledom Čeprav pridobivanje finančnih sredstev ni enostavno, je povrnitev ugleda bolj zahtevna naloga Ko je enkrat izgubljen, traja več let, da si ga spet povrneš, če sploh Pridobila sem

veliko dragocenih izkušenj z različnih področij dela Veliko sem delala na odnosih s člani zveze, regijskimi turističnimi akterji in drugimi javnostmi Nemalokratje bilo treba iz nič ustvariti veliko, kar je znano vsem, ki so aktivni v nevladnih organizacijah. To je bilo zahtevno in tudi lepo obdobje, spoznala sem veliko krasnih ljudi in se izpilila v vztrajnosti ter iznajdljivosti

Z gotovostjo lahko trdim, da me je delo v Klubu študentov Lendava, ki ga vodim kot predsednik, obogatilo s številnimi izkušnjami Gre za dodano vrednost, saj se pri tem razvijajo številne kompetence in v nizu le-teh bi omenil nekaj njih: samostojnost, načrtovanje, prilagodljivost, komunikacijske sposobnosti, sposobnost prevzemanja večje odgovornosti, sprejemanje pomembnejših odločitev, prevzemanje pobude, skupinsko delo,... Udejstvovanje v kakšnem društvu nam torej daje dragocene izkušnje in znatno pripomore k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznika Ko si na čelu nekega kluba, moraš biti inovativen, imeti moraš cilje in vizijo.

Delo v društvu - opišem ga lahko s tremi besedami: izziv, rešitve, sreča Vse tri besede prikazujejo kaj meni pomeni delo v društvu Že 18 let sem aktivna članica mažoretk Bakovci, ki so prvotno delovale pod Prekmursko godbo Bakovci, sedaj pa delujejo kot samostojno društvo Ob tem sem se srečevala z mnogo izzivi, pa naj je to mrzla dvorana za vadbo ali premajhno krilce za nastop ali strah deklet pred nastopi ali nezadovoljstvo mažoretk z izbrano glasbo za ples, ipd

Ljudi moraš znati motivirati. Zastavljene cilje pa lahko dosežeš le z dobrim sodelovanjem, spoštovanjem drug drugega in seveda sprejemanjem kompromisov Prav zato je timsko delo, katerega člane odlikuje zanesljivost, neprecenljivega pomena. Ob vsem tem pa ni zanemarljivo omeniti niti pomena druženja, skupnega preživljanja časa s svojimi sovrstniki V teh digitalnih časih je slednje še posebej velikega pomena Verjamem, da nam izkušnje prostovoljnega dela vplivajo tudi na karierne odločitve Kompetence, ki si jih pridobimo na tak način so zagotovo dragocene tudi za zaposljivost Delo v kakšnem društvu bi priporočil vsem mladim!

Za vsak takšen izziv (pa jih je bilo še ogromno več, verjemite) je bilo nato potrebno najti rešitve, ki smo jih iskali skupaj v društvu po sprejetih konsenzih ali pa sem hitro kaj sama poiskala In na koncu sreča, ki daje lastno zadovoljstvo, ko vidiš majhne obraze nasmehov, ki ti sporočajo, da delaš dobro, da se v društvo dobro počutijo in so ti za to hvaležni Vse to so tiste vrline, ki nam jih daje prostovoljstvo, da se lahko tudi osebno izpopolnjujemo.

Delo nevladnih organizacij me je že tekom študija socialnega dela precej bolj privlačilo kot delo v institucijah, predvsem zaradi občutka svobode, ki se mi zdi v nevladnih organizacijah močnejši, kljub nekaterim vrzelim Skozi svoje delo v nevladnih organizacijah sem se naučila predvsem to, kako pomembno je sodelovanje celotnega sistema. Menim, da je velikokrat prevelika odgovornost preložena na nevladne organizacije, za katere se pričakuje, da bodo zakrpale vse rane družbe Želela bi si sistem, v katerem z

roko v roki (a z ohranjeno suverenostjo nevladnih organizacij) sodelujejo vse organizacije in institucije za specifično področje, le tako menim, da so mogoče dejanske korenite spremembe Nevladne organizacije so me naučile, kako biti fluiden, kako teči in se prilagajati glede na čas, glede na potrebe ljudi, za kar je ključno, da slišimo in upoštevamo glas ljudi, v primeru UNICEF-a je to glas in participacija otrok, in delati projekte in kampanje, ki doprinesejo k družbi, v kolikšni meri pač lahko

FOTO:PRLEKIJA-ONNET
FOTO:UNICEF 55 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
Barbara Kolenc Aaron Krajačič Tadeja Horvat

Epidemija in čas sprejemanja sprememb: »Nihče ne ve za rane in brazgotine, ki so nastale v srcih ljudi okrog nas«

V zadnjih dveh letih se nam je življenje obrnilo na glavo Pa ne v dobesednem smislu, čeprav se je tisto, kar nas najbolje bremeni, zgodilo nenapovedano in iznenada #ostani doma se je pričelo pojavljati v letu 2020, na vseh socialnih omrežjih, s čimer smo želeli vse okrog sebe in tudi sami sebe, vedno znova opozarjati, da je med nami nekaj, kar je lahko življenjsko nevarno

Manjko v teh dveh letih je bila predvsem družba družinskih članov, s katerimi nismo v istem gospodinjstvu, prijateljev, znancev, članov društev in pa seveda svoboda gibanja.

Zavedanje, da nam nekaj ogroža življenje je sicer počasi, ampak zelo počasi pričelo prihajati v našo zavest Zdi se mi, da smo bili vsi šokirani, ko je bila 13 marca 2020 razglašena epidemije. Za seboj je prinesla en kup vedno novih ukrepov

Ostali smo doma! V svojih hišah, stanovanjih ali vikendih Naenkrat smo imeli veliko časa, vsa druženja, aktivnosti in dejavnosti pa čez noč ukinjena Kaj početi? Kako se zamotiti? Kako preživeti čas od jutra do večera v stanovanju, hiši? Naenkrat ugotavljamo, da se je nekaj zelo drastično spremenilo.

Nekaj očem nevidnega je ogrožalo in še ogroža naše življenje Branimo se!

Kako? S spoznavanjem virusa, z branjem o virusu, s poslušanjem o virusu in kaj nam je storiti, da se ne okužimo z njim Vse te stvari so nam bile dostopne preko avdio in video naprav v stanovanju, preko tiskanih medijev in posvetovanj z našimi zdravniki, prijatelji in znanci.

Je pa bil ta čas, tudi čas, ki smo ga lahko posvetili lastnemu izobraževanju Ker so nam bili običajni načini življenja omejeni (srečanja, klepet ob kavici, občni zbori, druženja, ipd.), smo nekateri postali samouki in se učili tistega, česar še nismo vedeli

Nabavili smo računalnik, telefon, barvni televizor, različno avdio in video opremo, v naglici prebrali osnovna navodila in važno je bilo, da naprava že deluje A ko naprava postane nekaj, kar nas je v navedenih situacijah povezalo, smo ugotovili, da nam manjka znanja in poznavanja tehnike. Koliko funkcij ima naprava, a smo našli vse možnosti za nemoteno delovanje in povezovanje? To so vprašanja s katerimi se še danes marsikdo ukvarja!

V zadnjih dveh letih so tako v Sloveniji potekale različne akcije zbiranja računalniške opreme, najprej seveda za družine v stiski s šoloobveznimi otroki, potem pa tudi za različne predstavnike nevladnih organizacij, ki si tovrstne opreme niso bili zmožni priskrbeti

Navedena oprema pa jim je omogočila, da so se povezali z bližnjimi in to preko različnih aplikacij (Skype, WhatsApp, Viber, Facebook, Twitter, Zoom)

Kljub temu, da se je javno življenje na ulicah končalo, da se je zaustavil javni promet, da je bilo na cestah manj vozil, pa se je v zraku, bom rekel, godila revolucija Naenkrat namreč na spletnih straneh, po radiu, po video oglasih najdemo oziroma so nam dostopne takšne in drugačne storitve, ki nas povezujejo.

Programi, aplikacije, naprave, online storitve samo za nas! Za naše izobraževanje, za naše poučevanje, za naš korak s tehniko in preživljanje časa, v katerem smo se znašli.

V preteklih dveh letih smo torej v nevladnih organizacijah veliko pozornosti namenili izobraževanju, publiciteti in informatiki.

Nihče med nami ne ve, kaj je ta epidemija naredila vsem nam na duševnem področju, nihče ne ve koliko ljudi je še bolj osamljenih, nihče ne ve koliko ljudi je preživljalo ta čas v strahu zase, za svoje bližnje, za svoje drage in za svoje prijatelje Nihče ne ve za rane in brazgotine, ki so nastale v srcih ljudi okrog nas!

56 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin Gornja Radgona

Cilj društva Tenzin je prispevati k dvigu kakovosti življenja ljudi v sodobni, potrošniško usmerjeni družbi Ob iskanju primernega imena so ustanovitelji naleteli na tibetansko osebno ime Tenzin in ga izbrali Topla človečnost, posvečena duhovnost in predanost naravi, ki jo živi miroljubno tibetansko ljudstvo, bi lahko predstavljali zgled zahodnemu človeku v njegovem iskanju višje kakovosti življenja na fizični in duhovni ravni Članom novoustanovljenega društva Tenzin je bilo skupno prizadevanje za čisto okolje in dostojen odnos do narave, kot tudi skrb za svetlejšo prihodnost bolj osveščenega ter z naravo in s samim seboj povezanega človeka kot celostnega bitja. Svoje cilje je zastavilo preko spodbujanja odraslih, mladine in otrok k poglobljenemu spoznavanju kulture in umetnosti ter k njihovi ustvarjalnosti Pri mladih je želelo spodbujati značajske vrline, kot so ustvarjalni polet, solidarnost, odgovornost, prijateljstvo in skromnost Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov društvene aktivnosti niso takoj zaživele. Nekateri najbolj dejavni člani so se razselili in društvo je vse do jeseni leta 2014 bolj ali manj mirovalo Takrat se je pričela ponovno oblikovati skupinica somišljenikov, ki je želela delovati skladno z nameni in poslanstvom društva. Spontano sta se pričeli oblikovali dve glavni področji delovanja s koristnimi družbenimi učinki:

Dejavnost na področju socialnega varstva in prostovoljstva Svoj ognjeni krst na področju socialnega varstva je društvo doživelo, ko je septembra leta 2015 val beguncev zajel Gornjo Radgono Že tretji dan po prihodu prvih migrantov se je trinajst (brezposelnih) prostovoljcev društva vključilo v humanitarne dejavnosti nastanitvenega centra in tam do decembra opravilo preko 800 ur prostovoljnega dela. Za svoje delo je društvo prejelo posebno priznanje Rdečega križa Slovenije

Člane je ta izkušnja za vedno spremenila in tisti brez stalne zaposlitve – in teh je bila večina, niso več želeli posedati doma, hoteli so ostati aktivni in družbeno koristni Redno so se sestajali, pripravljali projekte in načrtovali. Zajela sta jih navdušenje in moč, ki ju nudi skupina Med člani se je krepila solidarnost in nekdanje občutke izoliranosti ali celo zapuščenosti je nadomestilo naraščajoče zaupanje. Medsebojno so pričeli deliti informacije, nasvete, pa viške vrtnin, si nuditi prevoz ali kose potrebnega pohištva Ob tem so se počutili zadovoljne, koristne in izpolnjene Začeli so živeti drugačne izbire, iz žrtev so postajali ljudje, ki imajo, da lahko dajejo Skozi te izkušnje so člani društva spontano razvili program samopomoči Ranljivi pomagajo ranljivim Priključili so se jim novi člani, večinoma pripadniki ranljivih skupin, med njimi tudi mladi Kako lepi so spomini na občni zbor, ki mu je prvič prisostvovala večja skupina novih članov!

In tako je vsakič, ko se srečamo. Med nami se je razvilo prijateljstvo in zavezništvo, ki se je izkazalo tudi v času epidemije, ko so bili nekateri med nami obupani v dolgotrajni popolni izolaciji in jim je prijateljski klic veliko pomenil.

Dejavnost na področju kulture Gornja Radgona je bila od nekdaj mesto s posebno vibracijo (kot vsako drugo, seveda) Meni, ki sem tukaj zrasla, seveda domačo Vendar sem jo prvič prav zaznala, ko sem se po daljšem času vrnila. Ljubiteljica alternativne kulture sem prišla v svojo Meko! Vsak petek koncerti, klubska scena, vsi lokali polni do konca, glasba odlična In kakšne žurke!objemanje, trepljanje, podpora z vseh strani. Kmalu sem se pridružila ekipi društva GROM, ki je želela pridobiti prostor za mladinske dejavnosti Vendar smo jih morali najprej izvesti, zato smo iskali domače ustvarjalce, predvsem mlade. In jih našli - skoraj vsak drugi človek, na katerega smo se obrnili, je nekaj ustvarjal Če ne drugače, doma, zase In še danes je temu v Gornji Radgoni tako Kar je postalo naše temeljno izhodišče –rekrutirati ustvarjalne sile v človeku posamezniku Poskrbeti, da bo ustvarjalnost postala glas, ki vselej odgovarja in nas posluša tudi, ko nas drugi ne slišijo

Izvajati smo začeli javne ustvarjalne delavnice na dobro pretočnih točkah, kjer so se društvu lahko priključili naključni mimoidoči Odziv je bil zelo dober. Sklenili smo narediti skupen izdelek, ki bo postavljen na javnem mestu in bo ljudi spomnil, da so ga prav oni (so)ustvarili Mamica dečka, ki je na naši delavnici slikal z velikimi potezami kot pravi slikar (ker ni želel kmalu nehati, sta se mu pridružila starša), je rekla, da danes fant ob sprehodu mimo njega vselej vzklikne: »Mama, to sem jaz naredil!«

57 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

V sedmih skupnih letih smo izvedli okoli sto kulturnih dogodkov: organizirali smo ustvarjalne delavnice, razstave, multimedijske večere in glasbene nastope Večinoma v Mladinskem centru, nekaj tudi drugje in na prostem Likovni mentorji smo skušali hkrati izobraževati in vzgajati svoje likovno občinstvo, predvsem na področju sodobne likovne umetnosti, ki je marsikomu tuja in nerazumljiva, vse dokler je ne poveže z metaforami in simbolnim jezikom, kot ga uporablja npr poezija.

Povezali smo se s slovenskim zamejskim društvom Člen VII in kulturnim domom Pavlova hiša iz Potrne v Avstriji, s katerim dobro sodelujemo Svoje redne mesečne ustvarjalne delavnice izvajamo pri naši članici Ireni in na prostem, predvsem pa na poletnem festivalu kulture CestArt, ki ga organizira razvojna agencija PORA ob podpori Občine Gornja Radgona in s sodelovanjem lokalnih društev in organizacij Art Klub 7, Likovno društvo Gornja Radgona, KUD Bunker, KUD Zrak, društvo Proportio Divina, Mladinski center, javna zavoda Knjižnica in Kultprotur, pa šola in vrtec iz Gornje Radgone, so le nekateri med njimi Festival predstavlja tako lokalne ustvarjalce kot tiste od drugod in njegova kakovost iz leta v leto raste

drustvo.tenzin

Na svoje dosežke smo ponosni in naši načrti za prihodnost so veliki Člani društva vemo, da je v povezovanju velika moč, podobna tisti, ki jo občutimo ob navijanju za isto ekipo, zato si želimo, da bi se sodelovanje med nami nevladniki tudi na regijski ravni okrepilo Tako bi lahko stvari spremenili na bolje, jih dvignili na naslednjo raven Imamo vse pogoje, odlična regijska ekipa je tu za nas, le odprti moramo biti in storiti prvi korak Društvo Tenzin je na to vsekakor pripravljeno in bo vsako pobudo za povezovanje na ravni Pomurja sprejelo z odprtimi rokami

Praznik prleške gibanice

Društvo Kelih - širimo oko in um na različna kulturna in izobraževalna področja Dvigamo kulturo pitja vina Promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot atraktivno turistično destinacijo z izjemnimi vini in odlično kulinariko Še posebej aktivno skrbimo za večanje prepoznavnosti prleške gibanice.

Prleška gibanica je tradicionalna prleška jed, ki jo pozna čedalje več ljudi Marsikdo jo z veseljem tudi peče Najpomembneje pa je, da je prleška gibanica resnično živa in povezuje ljudi različnih interesov in celo generacij Tradicionalno ocenjevanje prleške gibanice v Križevcih pri Ljutomeru je letos prvič bilo državno in sicer v okviru praznika prleške gibanice

Tradicionalno ocenjevanje prleške gibanice v Križevcih pri Ljutomeru je letos prvič bilo državno in sicer v okviru praznika prleške gibanice Po petkovem državnem ocenjevanju prleških gibanic je bil sobotni dan namenjen kulinaričnemu pohodu Zanimivo je bilo poklepetati s pohodniki, ki so bili skorajda z vseh koncev Slovenije Ponudniki na postojankah so se resnično potrudili in se pokazali v najboljši luči.

V vaškem jedru je bilo pestro Pred razglasitvijo rezultatov se je Sašo Stare v živo pred obiskovalci učil pripravljati prleško gibanico. Kako se temu streže, so ga naučile križevske osnovnošolke

Sašo je priznal, da prleške gibanice do zdaj še ni pekel, so pa bile osnovnošolke odlične mentorice

Praznik prleške gibanice 2022 je bil torej okusen, zabaven, vesel, kulturen, vetroven in sončen Naj bo tako tudi v prihodnje!

58 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
Laura Ličen, ilustracije, Galerija Kulturnega doma G. Radgona, maj 2018, Društvo Tenzin
drustvokelih

Waldorfska šola – šola

za glavo, roke in srce

Društvo Modra Luna, kot iniciativa staršev v Pomurju, deluje že sedem let Prizadevanja in delovanje društva je usmerjeno v razvoj, širjenje in promocijo Waldorfske šole Pomurje, ki v pomurskem okolju deluje od leta 2020, kot peta območna enota Waldorfske šole Ljubljana Waldorfska šola Pomurje je šola, ki omogoča otroku celovit razvoj. Izhaja iz upoštevanja in poznavanja otrokovega fizičnega, psihičnega in duhovnega razvoja

Kje deluje Waldorfska šola Pomurje? Šola ima svoje prostore v prelepem okolju Gradu - Dvorca Rakičan To jesen šolo v gradu obiskujejo učenci prvega, drugega in tretjega razreda waldorfske osnovne šole

Kaj je bistvo waldorfske pedagogike?

Waldorfska pedagogika poskuša otroku ob pravem času in na pravi način predstaviti primerne vsebine, ki vplivajo na otroka blagodejno in mu s pomočjo celostnega pristopa k poučevanju omogočajo razvoj čim širših sposobnosti Poudarek je na tem, da človek ni zgolj intelektualno bitje, temveč tudi bitje srca in volje.

Otrok se vzgaja v sočutju do sočloveka, v spoštovanju do narave, do ljudi in z občutkom za svet, življenje in dogajanje okrog njega. Poudarek je na umetnosti in uporabi naravnih materialov, v učnem procesu pa ne na kvantiteti ampak in predvsem na kakovosti

Učna snov se otroku približuje na zanimiv in izkustveni način, ki zajema tako otrokovo mišljenje, ustvarjalnost in gibanje Ne uporabljajo se že napisani učbeniki ampak otroci sami aktivno sodelujejo pri nastajanju lastnih učbenikov. S tem si učenci dnevno krepijo samozavest in samozaupanje vase in v svoje sposobnosti

Waldorfska šola uči otroka samostojnosti in kreativnosti Glavni impulz, ki daje značaj vsemu delu in življenju v waldorfski šoli, je osredotočenje na naravo odraščajoče osebnosti ter celostni (integrativni) pristop k učenju in poučevanju Ta pristop prežema tako predmetnik, celotno pedagoško delo, preverjanje in ocenjevanje kakor tudi organizacijo in upravljanje šole Pouk na waldorfskih šolah poteka celostno, kar pomeni, da je poleg intelekta učenca nagovorjena tudi njegova volja in čutenje.

Zakaj je pomebno spodbujanje razvoja otrokove volje?

Zato, ker nam čudovite ideje v življenju nič ne koristijo, če nimamo volje, da jih spravimo v življenje, jih uresničimo Zakaj čutenje? Zato, ker je razvoj in negovanje čutenja nujno potrebno za veselje, vsesplošno zanimanje in čudenje, ki je gonilna sila razvoja v človekovem življenju. Program Program waldorfske šole je popolnoma primerljiv s programi državnih šol s tem, da so v program waldorfskih šol, že od prvega razreda naprej, vključene še dodatne vsebine in predmeti Waldorfska šola je znana tudi po svojih šolah v naravi, ki so vedno večdnevne in nekaj posebnega tako za učence, učitelje kot tudi starše otrok. V večji meri je zastopano učenje tujih jezikov, saj imajo dva tuja jezika že v prvem razredu, predvsem pa je večji poudarek na umetniških in rokodelsko – praktičnih vsebinah

IN PREPIS V WALDORFSKO ŠOLO

Možen je prepis iz javne v waldorfsko šolo in obratno

Po zaključenem devetletnem šolanju v waldorfski šoli se otrok lahko vpiše na katerokoli drugo srednjo šolo v Sloveniji – praksa in več kot 28-letne izkušnje so pokazale, da otroci v Sloveniji s prestopi praviloma nimajo težav. Otroci pa lahko šolanje nadaljujejo tudi v waldorfski gimnaziji v Ljubljani Tudi po zaključeni waldorfski gimnaziji se dijaki lahko vpišejo na katerokoli fakulteto v Sloveniji in tujini

si lahko preberete na spletni strani.

58 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
VPIS Več WaldorfPomurje

Občinska športna zveza Moravske

Toplice - nosilka regijske pisarne

Olimpijskega komiteja Slovenije

Občinska športna zveza Moravske Toplice letos praznuje 25 let delovanja Ko smo pred 25 ustanovili športno zvezo kot krovno organizacijo za šport v občini si nismo predstavljali, da bo športna zveza dobila tako veljavo v občini, regiji in nenazadnje tudi v državi Sloveniji Danes športna zveza v občini predstavlja glavnega nosilca civilne športne sfere, ki skupaj z občinsko upravo in županom sooblikuje športno politiko v občini.

V občinsko športno zvezo je vključenih 20 športnih društev iz občine in po številu članstva v športnih društvih (prek 500 registriranih športnikov) smo za gasilsko zvezo najštevilčnejša organizacija

Najbolj množična panoga je nogomet in sicer imamo 2 kluba velikega nogometa, ki sodelujeta v ligah panožne zveze, to sta NK Čarda iz Martjanec in ŠD Bogojina, ki oba zelo dobro delata tudi z mlajšimi kategorijami Klubi malega nogometa so organizirani v občinski ligi malega nogometa (10 klubov iz občine) Zelo uspešno je organizirana tudi ekipa hokeja na travi, ki ima žensko in moško ekipo, prav tako pa zelo uspešno delajo z maljšimi kategorijami. V občini imamo tri strelske ekipe in sicer SD Sebeborec, SD Strelec Andrejeci in SD Kaliber iz Fokovec

V Mlajtincih deluje tudi društvo Š-T-RK Mlaj, član športne zveze je tudi športno-kinološko društvo iz Sebeborec Zadnje društvo, ki je postalo član športne zveze je teniški klub Moravske Toplice Odmevne športne prireditve so Prekmurski mali Maraton, Rekreativni kolesarski maraton po občini, Rekreativni kolesarski maraton BTCiklin, Mini Olimpijada, Evropski teden športa (5 prireditev), Športne igre zaposlenih in seveda še mnogo drugih prireditev širšega ali lokalnega značaja. Zelo dobro sodelujemo tudi z Zvezo Slovencev na Madžarskem in generalnim konzulatom RS v Monoštru

Občinska športna zveza pa je tudi nosilec Regijske pisarne OKS-ZŠZ za regijo Pomurje

Predstavitev regijske pisarne OKSZŠZ Moravske Toplice

V regiji deluje 12 športnih zvez, prav tako imate v regiji imata sedež tudi 2 nacionalni panožni zvezi (HZNT in Pikado) in Romska športna zveza Regijska pisarna pokriva območje 27 pomurskih občin

Naše aktivnosti so:

Redno obveščanje o aktualnih razpisih, zakonodajnih novosti, športnih programih s poudarkom na programih za zdrav način življenja, registraciji in kategorizaciji športnikov, statusnih pravicah športnikov, panožnih športnih centrih in drugih aktualnih zadevah na področju športa Svetovanje, aktivnosti s ciljem dviga kvalitete športnih programov (pestrosti in strokovnosti programov), program usposabljanja in izpopolnjevanja za dvig strokovnosti športnih delavcev, načrtovanje in gradnja športnih objektov in površin za šport v naravi, ustanavljanje športnih društev in klubov, občinskih športnih zvez, svetovanje na področju drugih pomembnih vprašanj v športu (prostovoljstvo, integriteta v š )

Zastopanje interesov civilne športne sfere pri lokalnih oblasteh kot so: pomoč pri opredeljevanju vsebinskih izhodišč in usmeritev za izpeljavo lokalnega programa športa na lokalni ravni, sosdelovanje pri pripravi predloga LPŠ na lokalni ravni, določanje in rangiranje športnih objektov lokalnega in regijskega pomena, pomoč pri oblikovanju ter uresničevanju pobud in predlogov za urejanje drugih pomembnih vprašanj v športu, pomoč pri opredeljevanju strateških usmeritev športa na lokalni ravni Podpora pri izvajnaju programov v regiji

Izvajanje lastnih programov v regiji kot so: prostovoljstvo, izpopolnjevanje, strokovnost kadra v športnih društvih, izvajanje športnih programov, prireditev in dogodkov, ozaveščanje prebivalstva o pomenu redne športne vadbe

Analitika podatkov dejavnosti v športu in dejavnosti povezanih s športom.

Promocija olimpizma v okviru lastnih aktivnosti, sodeloavnje pri pripravi in izvedbi programov OKSZŠZ, sodelovanje pri izvedbi olimpijskih razstav, sodelovanje pri pripravi in izvedbi olimpijskih natečajev, sodelovanje pri pripravi in izvedbi delavnic za športnike za promocijo športnega obnašanja in športnega ravnanja, pomoč pri zbiranju arhivskega materiala, eksponatov in ostalih aktivnosti s ciljem promocije olimpijskih vsebin

Kontakt:

Branko Recek, predsednik OŠZ M.Toplice in vodja RP OKS-ZŠZ Moravske Toplice moravsketoplice@olympic.si Tel.: 041 389 905

59 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Društvo Gaj - Vinogradniško turistično društvo Filovci

Vinogradniško turistično društvo Gaj Filovci je bilo ustanovljeno novembra leta 2000 Člani društva so se najprej posvetili ureditvi okolice, tako so najprej zasadili drevored in številne vrtnice, v breg pa postavili tudi klopi, na katerih lahko turisti in drugi obiskovalci posedijo in se naužijejo lepot, s katerimi narava tamkaj ni skoparila Začetna prizadevanja so naglo prerasla v pomemben cilj, ki mu društvo zvesto in odgovorno sledi že dobri dve desetletji, to je ohranjanje naravne in kulturne dediščine Filovskega Gaja – skrb za razvoj vinogradništva in lepoto okolja Pisano naravno in kulturno bogastvo, ki je v skrbnem varstvu društva Gaj, se obiskovalcu razkrije že ob vznožju brega, kjer stojita preša iz leta 1873 in stara vinska klet, v kateri nastaja vinogradniški muzej.

Vsako leto pred Marijinim vnebovzetjem se v Filovskem Gaju veselo oglasi tudi klopotec, ki ga društvo postavlja že od leta 2004 naprej; je prvi znanilec jeseni – ko ga zaslišiš, vedi, da je ta pred vrati! – in opozorilo, da grozdje že zori in ga bo treba kmalu obrati V društvu Gaj živo ohranjajo tradicijo trgatve in prešanja grozdja po starem Posebej slovesno je v društvu na martinovo. Mošt, ki se bo spremenil v mlado vino, to pa bo dozorelo v žlahtno Gajsko kapljico, vsako leto blagoslovi domači župnik dr Stanislav Zver K blagoslovu pridejo tudi drugi gospodarji z brega, temu pa sledi družabno srečanje, na katerem vsako leto tudi podelijo vrtnico najzaslužnejšemu članu društva Gaj za njegovo delo skozi leto A s tem delo v goricah še ni končano Pridni kletarji društva Gaj vino negujejo in skrbijo zanj, jesenskozimski čas pa pomeni tudi priprave na pomlad ter novo vinogradniško in turistično sezono v Filovskem Gaju Slednja pravzaprav nikoli ne zamre, kar je med drugim tudi rezultat vključevanja društva Gaj v različne projekte, med katerimi izstopata projekta iz mednarodnega programa

PHARE,

Stara vinska klet, ki jo je društvo podedovalo po pokojnem članu Jožetu Berdenu, se v vinogradniški muzej spreminja v okviru projekta Začuti UTRIP v okviru LAS Goričko 2020

Društvo Gaj si je kot eden od partnerjev v omenjenem projektu zadalo nalogo preurediti notranjost in zunanjost kleti: obnoviti omete ter prebeliti stene in strope v vseh notranjih prostorih, prebeliti fasado, restavrirati stara vhodna vrata z lanenim oljem zaščititi ohranjeno vinogradniško orodje, iz starih vinskih sodov izdelati regal za vinoteko, lesena korita za vrtnice ter tudi označbe in usmerjevalne table V načrtu imajo tudi izdelavo celostne podobe društva.

Varovanje dediščine prednikov je članom društva Gaj, med katerimi je tudi 11 prekmurska vinska kraljica Špela Casar (laskavi naslov je prejela leta 2017), v ponos, ob tem pa jim pomeni priložnost, da tako v svojem krogu kot širšem okolju ohranjajo prijateljstvo, nesebično pomoč, družabnost – vrednote, ki so v današnjem času vse premalo cenjene. Vesele ure med delom v goricah in druženje ob dobrem vinu prinašajo plodne načrte za prihodnost in potrebno energijo za uspešno delovanje društva.

»Dovolite, da se vam predstavim Stara gajska sem gospa, tako mi pravijo ti, ki me poznajo Sem ena od najstarejših, ki so v Gaju še ostale Sem v Gaju v raju našem lepem kraju. Žal ne vem, kje mi je oče pustil letnico rojstva, vem pa, da je to bilo, preden se je rodil naš največji poet Prešeren Zakorakala pogumno sem v tretje stoletje, zahvaliti pa se moram vsem, ki do zdaj bili so moji lastniki in oskrbniki. Bilo jih je dosti, moram pa priznati, da so zame dobro skrbeli, me negovali in urejali Toliko zim, neviht, neurij sem prestala, a sem še vedno lepa, privlačna in zanimiva, čeprav sem prapraprababica v Gaju «

Jože Berden, nekdanji lastnik stare vinske kleti, v kateri je danes vinogradniški muzej društva Gaj

60 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
»Pod slamnato streho« iz leta 2001 ter »Kruh in vino, nova kultura bivanja« iz leta 2003 STARA GAJSKA GOSPA

Nevladni sektor v Sloveniji in v Pomurski regiji

V Sloveniji je bilo v letu 2020 registriranih 26887 nevladnih organizacij, od tega 23203 društev (86 %), 3419 zavodov (13 %) in 265 ustanov (1 %)

Nevladni sektor v Sloveniji je v letu 2022 zaposloval 11631 ljudi Več kot polovica vseh delavcev je bilo zaposlenih v zavodih (6813 oziroma 59 %), čeprav ti predstavljajo zgolj 13 % vseh nevladnih organizacij 40 % ljudi je bilo zaposlenih v društvih (4718) in le 1 % v ustanovah (100) Velika večina nevladnih organizacij, in sicer 91 % nima niti enega zaposlenega, pri čemer je takšnih največ društev (skoraj 95 %).

Nevladne organizacije v Sloveniji so v letu 2020 ustvarile 976 054 128 € prihodkov, pri čemer so 57 % k temu prispevala društva (557 354 639 €), 42 % zavodi (405.909.377 €) in 1 % ustanove (12 790 112 €)

Primerjava nevladnega sektorja v Sloveniji v letih 2019 in 2020.

Vir: CNVOS in AJPES

Število nevladnih organizacij se med letoma 2019 in 2020 ni spremenilo, pri čemer pa se je v primerjalnih letih zaustavil trend povečevanja števila nevladnih organizacij v Sloveniji, ki je v zadnjih letih znašal okrog 500 na leto

Skupno število zaposlenih v NVO v zadnjih letih raste Število zaposlenih v zadnjih letih tako raste v vseh NVO, tudi v ustanovah Prihodki nevladnih organizacij so v zadnjih letih rasli vse do leta 2020, ko so bili prvič nižji kot leto poprej

Kratek statistični pregled nevladnih organizacij v pomurski regiji

Število NVO glede na pravnoorganizacijsko obliko

V Pomurski regiji je bilo v letu 2020 registriranih 1824 nevladnih organizacij, in sicer 1666 društev (91 %), 148 zavodov (8 %) in 10 ustanov (1 %).

To pomeni, da je bilo v Pomurski regiji v letu 2020 registriranih 6,8 % vseh slovenskih nevladnih organizacij V kolikor primerjamo omenjene podatke z letom 2016, ko je bilo v Pomurski regiji registriranih 1886 nevladnih organizacij (1740 društev, 135 zavodov in 11 ustanov) oziroma z letom 2019, ko je bilo v Pomurski regiji registriranih 1810 nevladnih organizacij (1664 društev, 135 zavodov in 11 ustanov), vidimo, da se število nevladnih organizacij v regiji ni bistveno spreminjalo

Število zaposlenih v nevladnih organizacijah v Pomurski regiji

V nevladnem sektorju v Pomurski regiji je bilo v letu 2020 zaposlenih 840 ljudi Velika večina, tj 84 % jih bilo zaposlenih v zavodih (702), ki predstavljajo zgolj 8 % vseh nevladnih organizacij v Pomurju.135 ljudi je bilo zaposlenih v društvih (16 %) in manj kot 1 % v ustanovah (3)

Velika večina pomurskih nevladnih organizacij, in sicer 94 %, pa ni imelo niti enega zaposlenega

Društva 16% Zavodi

Delež zaposlenih znotraj nevladnega sektorja v Pomurski regiji v letu 2020

ZAPOSLENIH VIŠINA
ZAVODI USTANOV
Kratek statistični pregled nevladnih organizacij v Sloveniji ŠTEVILO
PRIHODKOV DRUŠTVA
E SKUPNO ŠTEVILO 2019 2020 2019 2020 2019 2020 23 204 23 203 4006 4718 668 608 816 557 354 639 3255 3419 233 265 26 692 26 887 5012 6813 51 100 9069 11631 387.274.808 405.909.377 28 114 353 12 790 112 1 083 997 977976 054 128
Delež NVO glede na prravnoorganizacijsko obliko v
regiji v letu 2020 Društva 91% Zavodi 8% Ustanove 1%
Pomurski
84%
62 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Pomurski nevladni sektor je v letu 2020 predstavljal okoli 7 % zaposlitev vseh slovenskih nevladnih organizacij. V kolikor primerjamo podatke z letom 2019, ko je nevladnih sektor v Pomurski regiji zaposloval 550 ljudi, vidimo, da se je število zaposlenih v primerjalnih letih v pomurskih nevladnih organizacijah povečal za več kot 50 %, in sicer predvsem na račun števila zaposlenih v zavodih V letu 2019 je bilo namreč v pomurskih zavodih zaposlenih 277 ljudi, v letu 2020 pa že 702.

Prihodki nevladnih organizacij v Pomurski regiji Višina prihodkov vseh nevladnih organizacij v Pomurski regiji je v letu 2020 znašala 41.014.582 €, od tega so prihodki društev znašali 18.859.897 € (46 %), prihodki zavodov 21 848 082 € (53 %) in prihodki ustanov 306 603 € (manj kot 1 %) Prihodki pomurskega nevladnega sektorja so tako v letu 2020 predstavljali okoli 4 % prihodkov celotnega slovenskega nevladnega sektorja

DRUŠTVA

ZAVODI USTANOV E SKUPNO ŠTEVILO

Delež prihodkov nevladnih organizacij v Pomurski regiji v letu 2020

V kolikor primerjamo podatke z letom 2019, ko je pomurski nevladni sektor ustvaril 38 942 184 € prihodkov, od tega so v letu 2019 društva ustvarila 29 062 238 €, zavodi 9 486 775 € ter ustanove 393.171 €, vidimo, da se je višina prihodkov v primerjalnih letih celokupno povečala za dobrih 5 %, in sicer na račun zmanjšanja števila prihodkov v društvih in velikega povečanja višine prihodkov v zavodih.

1664 1666 270 135 29 062 238 18 859 897 135 148 11 10 1810 1824

277 702 3 3 550 840

9 486 775 21 848 082 393 171 306 603 38 942 184 41 014 582

Primerjava nevladnega sektorja v Pomurju v letih 2019 in 2020. Vir: CNVOS in AJPES

ZA participativni proračun!

Kaj za vraga je ta participativni proračun, o katerem vsi toliko govorijo in ga nekatere občine v Sloveniji celo že izvajajo? Prav o tej temi smo namreč s številnimi strokovnjaki in predstavniki občin govorili na nacionalni konferenci “ZA participativni proračun”, ki smo jo organizirala regijska stičišča po Sloveniji Da, o participativnem proračunu se že nekaj časa veliko govori in število občin, ki v iskanju kakovostnih rešitev za potrebe skupnosti uvajajo to obliko sodelovanja s svojimi občani, počasi, a vztrajno raste V mreži nevladnih podpornih organizacij ZaNVO si želimo, da bi bilo teh občin vsako leto več, saj verjamemo, da ima izvajanje participativnega proračuna dobre in koristne družbene ter razvojne učinke tako za občane kot tudi za celotno lokalno skupnost oziroma občino

Ko bo odločitev za uvedbo participativnega proračuna dozorela, z veseljem priskočimo na pomoč tudi regijska stičišča Tako kot vsaka praksa, s katero se srečamo na novo, tudi participativni proračun potrebuje čas, da se nanj navadimo in ga usvojimo, zato se nikar ne gre ustrašiti ali obupati, če prvi poskus pri občankah in občanih ne doseže želenega odziva Participativni proračun terja določen čas za kakovostno pripravo, informiranje občanov in izvedbo vseh postopkov, zato velja z njim pričeti dovolj zgodaj Sprejmite odločitev zanj in začnite s pripravami Koristi bodo občutili občani, participativno proračun pa bo pomagal tudi vam, ki kot izvoljeni predstavniki odločate o razvoju in upravljanju občine Postanite naslednja slovenska občina s participativnim proračunom

Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci.

Občani so tisti, ki imajo zaradi svojih raznolikih izkušenj, različnih potreb, stika s prakso in lokalnim okoljem najboljši vpogled v probleme v svojem življenjskem okolju, obenem pa so tudi najboljši vir primernih rešitev za te probleme.

Pogosto odločevalci zmotno menijo, da financiranje projektov, ki jih predlagajo sveti ožjih delov občine (kot so recimo krajevne skupnosti), pomeni, da izvajajo participativni proračun

Zavodi 53% Društva 46% Ustanove 1%
ŠTEVILO NVO ŠTEVILO ZAPOSLENIH VIŠINA PRIHODKOV (V €)
2019
2020 2019 2020 2019 2020
63 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

V teh primerih ne gre za participativni proračun, saj občani in občanke nimajo neposrednega nadzora nad porabo proračunskih sredstev, temveč imajo nadzor predstavniki skupnosti, ki odločijo, katere projekte bodo predlagali, in vodstvo občine, ki projekte potrdi ali ne potrdi

Občina lahko v postopku priprave predloga proračuna določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani

O predlaganih projektih občina izvede posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem. (48 a člen Zakona o lokalni samoupravi)

Po končani izvedbi glasovanja je torej naloga občine, da umesti izglasovane projekte v proračun Izglasovane projekte občinski svet s sprejetjem proračuna sprejme v izvedbo

»Občani s tem, ko sodelujejo v participativnem proračunu, pridobijo neka znanja Začnejo razumeti, da občina nima neskončne količine denarja in da je potrebno premisliti in pretehtati, katere od predlogov je smiselno sprejeti in katere ni Vidijo, na primer, kako delujejo upravni postopki, kako se sprejemajo proračuni, razumejo, da projekt obnove, katerega se spomnijo junija, ne more biti izveden septembra, saj mora biti prvo umeščen v proračun Konec koncev sam način odločanja, to, da moraš svoje soobčane prepričati, da podprejo tvoj projekt, sili občane, da začnejo razmišljati skupnostno, saj projekti, ki bodo koristili samo njim, ne bodo izglasovani S participativnim proračunom se tako spreminja logika

razmišljanja občanov, ki začnejo gledati na potrebe cele skupnosti Če so bili včasih prepričani, da ne morejo nič spremeniti, zdaj vedo, da imajo njihovi predlogi vpliv na delovanje občine, in začnejo že v vmesnem času, ko ni možno oddajati predlogov, opazovati, kaj se v občini dogaja, ter razmišljati, kaj se da v občini spremeniti « (Matic Primc)

»V Občini Ajdovščina, kot prvi občini, ki je izvedla celoten cikel do vključno realizacije projektov, smo s participativnim proračunom zasledovali 3 ključne cilje:

1. Želeli smo povečati aktivacijo občank in občanov

2 Želeli smo graditi na občutku skupnosti

3 Želeli smo, da se prepoznavanje javnega dobrega, skupne lastnine, med občankami in občani okrepi Po treh izvedbah lahko absolutno potrdim, da so se cilji, ki smo jih imeli zastavljene ob uvedbi participativnega proračuna, tudi uresničili.«

(Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščine in predsednik delovne skupine za participativni proračun pri Skupnosti občin Slovenije)

»Za nas je bil participativni proračun zadetek v polno. Vsaki občini, ki še ne izvaja, ga zelo priporočam « (Ciril Globočnik, župan Občine Radovljica)

64 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
Oglejte si posnetek nacionalne konference »ZA PARTICIPATIVNI PRORAČUN«, ki jo je organizirala mreža regijskih stičišč zanvo.org

Participativni proračun

Podatki izbranih občin v Sloveniji

Hrpelje Kozina Semić Nova Gorica Komen Dol pri Ljubljani Koper Izola Maribor Ruše Radovljica Laško Lovrenc na Pohorju Slovenske Konjice Škofja Loka Krško Benedikt Bohinj Sevnica

ŠTEVILO PREBIVALCEV 60 000€ 2x75 000€ 2x 250 000€ 2x 60 000€ 120 000€ 2x 480.000€ 2x 100.000€ 2x 250.000€ 32.000€ 2x 150.000€ 90 000€ 2x 70 000€ 3x 100 000€ 275 000€ 140 000€ 21 000€ 65 000€ 120 000€

4 604 3 864 31 884 3 529 6 315 52.630 16.486 112.682 7.017 19.072 13 067 2 963 15 042 23 297 26 224 2 615 5 145 17 642

% CELOTNEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA

VIŠINA SREDSTEV PP 0,8% 1,4% 0,5% 1,1% 1,8% 0,6% 0,3% 0,2% 0,3% 0,6% 0,4% 1,5% 0,6% 0,6% 0,3% 0,7% 0,4% 0,6%

VIŠINA SREDSTEV NA PROJEKT

Do 10 000€

(2020) (2021, 2022) (2021, 2022) (2020, 2021) (2020, 2021) (2021, 2022) (2021, 2022) (2021) (2021, 2022) (2021, 2022) (2020, 2021, 2022) (2022)

NAČIN

RAZDELITVE

20 000€ - 15 000€

Do 20 000€

2 000€ - 20 000€ 3.000€ - 25.000€

2.000€ - 20.000€ 1.000€ - 8.000€ 2.000€ - 15.000€

Do 10 000€ Do 10 000€

5 območij 6 000€ 20 000€ 80.000€

Do 30 000€

3 000€ - 15 000€

2 000€ - 10 000€ 1 000€ - 5 000€

(ali 5 000€ - 15 000€ /projekt)

/projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt /projekt (večji projekti v javnem interesu do max 15 000€)

6 000€

2 območji (50.000€ 4 območja 4 krajevni odbori

/vaško skupnost /vaško skupnost /območje /območje) x60.000€ x2 leti (8.000€ /odbor)

glede na razpršenost prebivalstva +20 000€ nepredvidljivi stroški (30 000€/območje x2 leti)

5 območij 10 000€ 10 000€ 25 000

7 območij 7 000€

x3 volilne enote

9 krajevnih skupnosti x7 območij x2 leti /krajevno skupnost /15 000€ + 1 območje 20 000€

3 območja 6 območij

65 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Financiranje nevladnih organizacij na lokalni ravni v Pomurju

Ker večina slovenskih nevladnih organizacij deluje na lokalni ravni, neprofitno in neposredno med ljudmi, predstavlja občina najpomembnejšega partnerja pri njihovem delovanju in tudi razvoju Občine sprejemajo akte, ki so zelo pomembne ne samo za razvoj občine ampak tudi za delovanje in razvoj nevladnih organizacij v občini (npr Letni progami občine za kulturo, šport ali turizem, ipd ) Pri tem je pomembno, da občine v oblikovanje občinskih politik v čim večji meri vključujejo tudi nevladne organizacije, saj le-te dobro poznajo področja, na katerem delujejo in lahko na ta način uspešno odgovarjajo na potrebe prebivalcev v lokalni skupnosti.

Financiranje programov nevladnih organizacij pa je za občino pomembno in smiselno zato, ker nevladne organizacije s svojim delovanjem ustvarjajo pozitivne učinke v lokalni skupnosti, kar pomeni, da zadovoljujejo potrebe občanov in občank Nevladne organizacije pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev razvojnih strategij in drugih javnih politik občin. S tem, ko sofinancira njihovo delovanje, lahko občina svoje cilje doseže z bistveno manjšimi stroški (npr prostovoljno delo) ter večjim učinkom Poleg tega so nekatere potrebe občanov takšne, da jih v okviru storitev javnega sektorja ni mogoče oziroma jih je bistveno težje primerno zadovoljiti

Zaradi nepridobitne narave nevladnih organizacij so viri, iz katerih se financirajo, omejeni Zato so za društva, zavode in ustanove možnosti pridobivanja sredstev iz javnih virov ključne. Občinsko sofinanciranje predstavlja pomemben delež v strukturi sredstev, ki so na voljo slovenskim nevladnim organizacijam –brez njih številne organizacije ne bi mogle kriti stroškov delovanja

Glede na poročilo o obsegu javnega financiranja nevladnih organizacij po slovenskih občinah je skupna višina finančnih sredstev za nevladne organizacije s strani občin v letu 2020 znašala 114,78 milijonov evrov. Od tega so pomurske občine nevladnim organizacijam nakazale nekaj čez 7 milijonov evrov, kar znaša dobrih 6 % vseh sredstev, ki so jih nevladnim organizacijam v letu 2020 nakazale vse slovenske občine. Od tega so največ sredstev nevladnim organizacijam namenile največje pomurske občine, in sicer največ občina Murska Sobota (15,56 %) in občina Lendava (12,93 %), občina Gornja Radgona (9,64 %), Ljutomer (7,84 %) ter občina Beltinci (6,45 %) Še bolj zanimiv podatek je višina sofinanciranja glede na število prebivalcev – po tem kriteriju v največji meri financirajo nevladne organizacije naslednje občine: Občina Rogašovci (88,36€), Lendava (87,65%), Veržej (85,54), Gornja Radgona (81,13), Gornji Petrovci (79,07)

Višina financiranja nevladnih organizacij s strani pomurskih občin v letu 2020 (vir: CNVOS)

Mestna občina Murska Sobota 1.112.115,64

Občina Lendava 918 140,59

Občina Gornja Radgona 684 706,64

Občina Ljutomer 556 768,72

Občina Beltinci 458 339,08

Občina Puconci 387 134,66

Občina Moravske Toplice 359 433,80

Občina Rogašovci 269 145,31

Občina Radenci 230 689,08

Občina Križevci 222 214,83

Občina Apače 211.927,05

Občina Črenšovci 190.788,23

Občina Turnišče 172 253,07

Občina Tišina 167 440,37

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici 166 771,89

Občina Gornji Petrovci 158.156,48

Občina Grad 131 042,34

Občina Veržej 114 974,06

Občina Velika Polana 99 073,35

Občina Šalovci 94 301,23

Občina Kuzma 87 153,35

Občina Cankova 85.598,74

Občina Odranci 74 957,44

Občina Dobrovnik 71 328,29

Občina Kobilje 30 306,38

Občina Hodoš 25 043,56

Občina Razkrižje 20.736,26

SKUPAJ: 7 100 540,44

Občina Rogašovci 88,36€

Občina Lendava 87,65€

Občina Veržej 85,54€

Občina Gornja Radgona 81,13€

Občina Gornji Petrovci 79,07€

Občina Velika Polana 71,22€

Občina Hodoš 70,54€

Občina Šalovci 68,28€

Občina Puconci 66,05€

Občina Grad 63,76€

Občina Križevci 62,73€

Občina Moravske Toplice 61,13€

Občina Apače 59,84€

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici 59,79€

Mestna občina Murska Sobota 59,52€

Občina Beltinci 56,97€

Občina Kobilje 56,12€

Občina Dobrovnik 56,03€

POVPREČJE 60,68€ / prebivalca

Občina Kuzma 55,12€

Občina Turnišče 53,94€

Občina Ljutomer 49,56€

Občina Cankova 49,02€

Občina Črenšovci 47,75€

Občina Odranci 45,98€

Občina Radenci 44,95€

Občina Tišina 42,35€

Občina Razkrižje 16€

Višina financiranja nevladnih organizacij s strani pomurskih občin v letu 2020 glede na število prebivalcev (ziračun pripravilo regijsko stičišče na podlagi podatkov CNVOS in STAT)
66 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

jeprejelopaketešolskihpotrebščin Paketisobilirazličnigledenato,kaj jeposamezniotrokpotrebovalin gledenazalogošolskihpotrebščin

1.347,01€

finančnihdonacijsstranipodjetij (Megras,Arcont,Vzajemna), kolektivovzaposlenih(NovaKBM, Sinergija,LEAPomurje,Bistrahišain LRFzaPomurje)terdrugih posameznikov

DONATORJI IN SODELUJOČI:

Hvalazapodporomedijem:

Zbirnetočke2022

LRFzaPomurje

DobrodelnodruštvoPomagajmoodprtihsrc Klubprekmurskihštudentov

KlubštuentovLendava/RetrobarLendava TUŠLjutomer-ŠportnazvezaLjutomer

KnjigarnainpapirnicaRadenci ObčinaČrenšovci

IntersparMurskaSobota

ZTKPGoričko,SvetiJurij

ZavodStella,Beltinci

Zavodzaturizeminraz

HišasadežidružbeMur DruštvoMozaik,medge

VakcijistasodelovalitudiO VelikaPolanainOsnovnaš

Ker se potrebe o šolskih potrebščinah pojavijo tudi med samim šolskim letom, finančne donacije zbiramo skozi vse leto. Vaš prispevek lahko nakažete preko mobilne banke (skenirate qr kodo in vsi podatki se vam bodo že avtomatsko naložili) ali spletne banke. Finančna sredstva zbiramo na računu: Ustanova lokalna razvojna fundacija za Pomurje - TRR SI56 0488 1000 2449 381 odprt pri Nova KBM d d , sklic: podari zvezek.

https://lrf-pomurje.si/podarizvezek/ https://wwwfacebookcom/podarizvezek
257 OTROK
Vnajvečjimeripazahvalavsemprostovoljkaminprostovoljcem,kisopomagalipripripravipaketov,posebejpa gospeCvetkiVereš,kijoposkrbelatudizaprevozešolskihpaketov 67 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |

Ustanovalokalnarazvojnafundacija(LRF)za Pomurje,Martjanci36,9221Martjanci info@lrf-pomurjesi 025381354

www.lrf-pomurje.si lrfpomurje lrfpomurje

Časopis je nastal v okviru programa Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Pomurja Vsebina izraža mnenje avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča sofinancerja ali izvajalca programa Pri pripravi prispevkov smo si vzeli pravico do popravkov ali krajšanja besedil Za morebitne napake se opravičujemo

Program regijskega stičišča v Pomurju izvaja Ustanova lokalna razvojna fundacija (LRF) za Pomurje Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja je del mreže 12 regionalnih stičišč nevladnih organizacij Smo del podpornega okolja za nevladne organizacije v Sloveniji, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za razvoj NVO.

Tusmoza...

nevladne organizacije Pomurja: društva, zavode, ustanove.

povezujemo informiramo podpiramo izobražujemo in krepimo ozaveščamo zagovarjamo sooblikujemo sodelujemo iščemo rešitve razvijamo storitve spodbujamo nevladne organizacije v pomurski regiji.

68 REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA |
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.