Issuu on Google+

bilten fbs3 Četrtek, 18. oktober 2012

Ko sta leta 1896 brata Lumière javnosti prvič predvajala kratki film Prihod vlaka na železniško postajo, se bržda nista zavedala pomembnosti poti, ki jo bo ta nova vizualna umetnost tlakovala moderni svetovni družbi. Lepota pripovedništva skozi gibljive slike je hitro prevzela ljudi raznolikih slojev, filmski režiserji pa so pričeli razvijat samosvoj umetniški jezik ter se tako oddaljevat od pripovedne strukture klasičnih dramskih uprizoritev, čeprav so formalne podobnosti ostale. Na letošnjem Festivalu Borštnikovo srečanje so svoj prostor dobile projekcije treh filmov: Placebo ali Komu potok solz ne lije, ki smo si ga lahko ogledali sinoči, Deklica in drevo ter Designated Space. S svojo umestitvijo na spored potrjujejo povezanost ter medsebojni vpliv filmske in gledališke umetnosti, izbrani filmi pa si zaradi alternativne zasnove gotovo zaslužijo širšo pozornost. In četudi omenjeni trije filmi niso primerljivi niti v žanru niti v vsebini, vas lepo vabimo na bližajoče projekcije! Dandanašnja popularnost filma pa priča tudi o navdušenosti človeštva nad novimi vrstami umetnosti. Vsaka namreč izpoveduje samosvoja čustva ter nudi edinstven doprinos našemu planetu ter kakovosti naših življenj. Srčno upam, da bom kdaj doživel rojstvo nove umetnosti ter podoživljal občutke neopisljive presunjenosti, ki so jih leta 1896 doživljali izbrani gledalci ob preprostem – a hkrati tako veličastnem – prihodu vlaka na železniško postajo. Aleš Čeh

18. 10. 2012 20.00 stara dvorana

Tri sestre

mare mutić

O sedmi umetnosti

Prešernovo gledališče Kranj Predstava traja 1 uro in 10 minut in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise. Premiera 15. 3. 2012 Prešernovo gledališče Kranj Čemu Tri sestre, dramo, ki je zaključila 19. stoletje in utrla pot 20. stoletju, uprizarjati v 21. stoletju? Če bi se danes hotele Olga, Maša in Irina preseliti v Moskvo, bi sedle na prvi nizkocenovni let in čez dobri 2 uri že uživale v radostih svetovljanske Moskve. Hrvaški režiser Oliver Frljić se z režijo kanonične drame Čehova odmika od družbenokritičnih predstav, ki so polemizirale s polpreteklo zgodovino. Z režijo v kranjskem gledališču se vrača k čisti poetični moči gledališča na čigar deske politika ne sodi. Dramo Tri sestre zaznamuje motiv hrepenenja. Po Moskvi, po ljubezni, po svobodi, po spremembi. Pa vendar sestre ostajajo ujete v provincialnem ruskem mestecu. Zdolgočasene od vsakdanjih opravil, neskončnih površnih klepetov in občasnih obiskov vojakov. Čehov nas s svojo dramo povabi, da se obrnemo vase, raziščemo lastno notranjost in se vprašamo kdo smo, kam gremo in čemu smo sploh na svetu. Smo pripravljeni na spremembo? Bomo naredili prvi korak in odšli v Moskvo? Gordana Lacić

“”

Morda se sliši izrabljeno, a tokratno atmosfersko sozvočje z vsakdanom – pa naj bo načrtno ali ne – meji na srhljivost. Zala Dobovšek (Radio Študent) Četrtek, 18. oktober 2012


18. 10. 2012 20.00 stara dvorana

Anton Pavlovič Čehov

tri sestre Naslov izirnika Три сeстры Prevajalec Milan Jesih Režiser in scenograf Oliver Frljić Dramaturginja Marinka Poštrak Kostumografka Sandra Dekanić Skladateljica Irena Popović Lektorica Mateja Dermelj Asistentka lektorice Lena Vastl Oblikovalec svetlobe Bojan Hudernik Oblikovalec maske Matej Pajntar

Igrajo Andrej Sergejevič Prozorov Aljoša Ternovšek Nataša Ivanovna, njegova nevesta, pozneje žena Vesna Slapar Olga Vesna Jevnikar Maša Darja Reichman Irina Vesna Pernarčič Kuligin Fjodor Iljič, gimnazijski učitelj, Mašin mož Peter Musevski

Farid ud-Din Attar, Jean-Claude Carrière, Peter Brook

Zborovanje ptic Naslova izvirnikov Manteq Al-Teyr, La Conférence des oiseaux Drama SNG Maribor Predstava traja 2 uri in nima odmora.   Predstava ima angleške nadnapise. Premiera 24. 9. 2011 Mali oder, SNG Maribor

Prevajalka Danica Geršak Režiser Jernej Lorenci Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Belinda Radulović Skladatelj Branko Rožman Asistent režiserja in koreograf Gregor Luštek Oblikovalca svetlobe Jernej Lorenci, Branko Hojnik Lektor Janez Bostič Oblikovalka maske Mirjana Djordjević

Veršinin Aleksander Ignatjevič, podpolkovnik, komandant baterije Borut Veselko Tuzenbah Nikolaj Lvovič, baron, poročnik Miha Rodman Soljoni Vasilij Vasiljevič, štabni kapetan Tomislav Tomšič k. g. Ivan Čebutikin Romanovič, vojaški zdravnik Sandi Pavlin k. g. Ferapont, sluga Matjaž Višnar Anfisa, pestunja, starka Ivanka Mežan k. g.

18. 10. 2012 21.30 mali oder Igrajo Čaplja Eva Kraš Pav Mateja Pucko Papiga Mirjana Šajinović Slavec Zvezdana Novaković k. g. Sokol Matevž Biber Golob Davor Herga Smrdokavra Branko Jordan Vrabec Viktor Meglič Sova Matija Stipanič Netopir Vladimir Vlaškalić

Iskanje odgovora na večno vprašanje Kdo smo? ob Lorencijevem Zborovanju ptic Zborovanje ptic ni parodija današnje politične situacije, kar bi v času kitenja političnega perja marsikdo zmotno, sodeč po naslovu, pripisal Lorencijevi drami. Ta se ne ukvarja s kaotičnostjo časa, v katerem smo se znašli, temveč spregovori o večno aktualnih globljih vprašanjih človeške biti, ki si jih človeštvo zastavlja že iz večnosti. Zborovanje ptic ali v izvirniku Manteq Al-Teyr je alegorična pesnitev v verzih, ki jo je pred skoraj devetsto leti napisal perzijski pesnik Farid un-Din Attar. Ptice na dolgem

potovanju skozi sedem dolin (Iskanja, Ljubezni, Védenja, Niča, Enosti, Presenečenja in Izničenja) iščejo Boga/ptiča Simorgha ter na koncu potovanja v ogledalu najdejo same sebe. In ravno to, enost Boga in človeka, je skriti nauk sufizma v zgodbi o pticah ali (če razvozlamo simbol) o človeških dušah. Pesnitev o iskanju resnice življenja in minevanja je leta 1970 navdihnila francoskega pisatelja Jeana-Claudea Carrierja ter tako prvič našla pot na gledališke odre. Enainštirideset let kasneje jo je Lorenci-

Neda R. Bric

Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) SNG Nova Gorica Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Premiera 15. 9. 2011 Veliki oder, SNG Nova Gorica Krstna uprizoritev

“”

Tako sam sem tukaj, prijatelj, tako sam! (Simon Gregorčič)

2 | Festival Borštnikovo srečanje

Biografska drama o pesniku Simonu Gregorčiču odpira poglobljen pogled v njegovo razklanost med cerkveno institucijo, umetniškim ustvarjanjem, v katerem se kaže prizadevanje za ohranjanje slovenskega jezika ter želja po dvigu narodne zavesti in neizživeto ljubeznijo zaradi duhovniškega poklica. Kljub univerzalnosti dilem, ki jih zlahka prepoznamo v aktualnih družbenih dogodkih, so zgodbi dodani drobni, a učinkoviti fiktivni elementi, ki tematiko delno umeščajo v sedanjost. Režiserka je odrsko postavitev dokumentarne biografije

jeva obsedenost z mitskim in mitološkim (povedano z njegovimi besedami) pripeljala v Dramo SNG Maribor. Ptice (Branko Jordan, Mateja Pucko, Eva Kraš, Davor Herga, Vladimir Vlaškalič, Mirjana Šajinović, Matevž Biber, Matija Stipanič, Viktor Meglič in Zvezdana Novaković) nam skozi dolgo potovanje nakažejo (Attarjev) odgovor na večno vprašanje: »To si, kar veš, kar govoriš in delaš!«. Urša Kac

18. 10. 2012 18.00 velika dvorana – tribuna

razgibala z vizualnimi posnetki, ki pripovedujejo o zdajšnjih posledicah prepovedane ljubezni, v uprizoritev pa je vpletla tudi kombinacijo fragmentov starih zgodb, dokumente iz preteklosti in citate iz Gregorčičevih pesmi. Kot nakazuje že sam naslov drame, pa zgodbo prešiva rdeča nit pesnikove osamljenosti v notranjih bojih s samim sabo in okolico.

Petra Bratušek


Al dente Režiserji Tin Grabnar, Žiga Divjak, Juš A. Zidar Dramaturgi Iza Strehar, Alenka Mrakovčič, Irina Lešnik, Anja Krušnik Cirnski, Evelin Bizjak, Tadeja Ažman, Eva Jagodic Igrajo Filip Samobor, Miranda Trnjanin, Tines Špik, Gregor Prah, Žan Perko, Matic Lukšič, Klara Kastelec, Eva Jesenovec, Anita Gregorec, Sara Gorše, Iztok Drabik Jug

18. 10. 2012 20.00 štuk

Poročilo o ...

Študentje so snov za svoj študijski proces poiskali v različnih časopisih in revijah. Intervjuji, črna kronika, novice, rumene strani, dogajanje po svetu in doma … Cilj je bil poiskati neko idejo, izhajajočo ali iz resnične osebe ali iz resničnega dogodka in jo nato dograditi, postaviti v drug koncept, variirati in interpretirati na vse možne načine. Danes je prikazan del končnega izdelka iz procesa II. semestra dramske igre, gledališke režije in dramaturgije.

klemen dvornik

Iza Strehar

Samoizpraševanja ali Odgovor brez vprašanja ... »Resnica, lepota, kritičnost« Povsem nepričakovano: ista soba kot včeraj. Le z nekaj knjigami manj. Noč. Oseba A ležim v postelji s prenosnikom v naročju. Gledam v belo steno. (Kot da) razmišljam. Preklop v dogajanje pred dobrimi petimi urami. Velika gledališka dvorana, polna lepo oblečenih oseb. Četrta vrsta, deseti sedež. Redki sedeži so prosti. Recimo na moji levi, kjer ni nikogar, na desni pa dve dami v črnem. Vse je fino. Na oder pride Umetniška vodja, ki z dobe-

“”

mislim. Ko končno odide, sledi aplavz. Dve na desni spet ne ploskata. Zdaj tudi oseba A ne ploskam. Le kaj bi naredila oseba neznanega spola na levi? (Tega žal nikoli ne bomo vedeli.) Fino enostavno ni več prava beseda. To je bilo dramatično. V najboljšem možnem smislu. Velika dvorana misli, velika dvorana se odziva, velika dvorana prebija gledališko rampo! Na oder pride zbor vokalnega gledališča Carmina Slovenica. Čas je za otvoritveno predstavo, glasbenogledališki projekt When the Mountain Changed Its Clothing,

Velika dvorana misli, velika dvorana se odziva, velika dvorana prebija gledališko rampo!

sedno svetlim pogledom v prihodnost predstavi 47. Festival Borštnikovo srečanje. »Resnica, lepota, kritičnost,« zapišem na zadnjo stran vstopnice. Pa še: » […] Si želimo vrhunske umetnosti?« »Si, seveda si,« kimam sama sebi! In: Bravo! Aplavz! Na oder stopi Župan. In govori. O Mariboru, o festivalu, o projektu Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012. Ja. Govori. Sledi aplavz. Dve na desni ne ploskata. Na levi pa še zmeraj ni nikogar. Še zmeraj je fino. Na oder stopi Minister za marsikaj. Pravi, da se v Mariboru dobro počuti. In dlje kot govori, bolj je jasno, da temu ni tako. Minister govori. Nekdo zakašlja. Minister nadaljuje. Nekdo spet zakašlja. Naenkrat jih kašlja vse več. Minister pa še zmeraj govori. Tudi ko mu že ploskajo. Seveda zato, da bi šel dol. Ampak on vztraja. Kajti »gledališču kriza ne more do živega«. Tako tudi njemu ne, si

ki (ironično na prejšnje dogajanje) se začne s ponavljanjem misli, da je vse v redu. Impresije zgodb iz obdobij otroštva ter odraščanja (koncept, ki ga je zasnoval Heiner Goebbels) ter brez dvoma odlična vokalna spremljava (pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec) razbijejo vesele mladostniške podobe, ki jih hrani moj selektivni spomin. Deklice in dekleta govorijo o smrti, denarju, razmerju med bogatimi in revnimi, celo o atomski bombi. Kot da razumejo nekaj, česar še ne bi smele. Na koncu pa bučen aplavz. Najdaljši, seveda. Preklop nazaj v posteljo s prenosnikom. Še zmeraj je noč. Oseba A zapišem: Festival Borštnikovo srečanje se je začel! Z resnico, lepoto in kritičnostjo! Anja Bunderla, SiGledal

Die Mandićmaschine

Če lahko kdo prikaže 37 dramskih likov v uri in pol, je to Marko Mandić. Mandićstroj je zadnji del trilogije Mandić in prikazuje like iz predstav od leta 1996 do 2010. Vsaka trenutek posebej je bila nabit z energijo, vsak je odražal določeno čustvo (ali več čustev), ki je dobesedno kipelo iz igralčevega telesa. Predstava je posebna zaradi visoke stopnje koncentracije, ki je zahtevana od gledalca, zaradi številčne vpletenosti publike (vsakič, ko je šel med nas, sem prosila »O, bog, naj ne zvleče mene na oder!«), zaradi čiste surovosti prikazanih emocij in seveda zaradi golote. Oblečen Mandić pač ni pristen Mandić. Četudi predstava nima enotne zgodbe, ki bi se povezovala, zagotovo ima svojo rdečo nit. Zame je bila ta rdeča nit igralčeva strast v igranju vsake od 37 vlog. Izbočenih oči, rdečih prsi od udarcev, prepotenega čela, masturbiranja ... se ne da opisati z drugo besedo. To je strast na odru. Ko sem zapuščala dvorano, je za mano hodil starejši par. Gospa je pokomentirala gospodu: »Ja na kakšno prestavo pa si nas peljal?« Na čustveno predstavo, gospa, natančneje, na uprizoritev čustev, ki jih ne vi, ne vaš gospod, niti jaz in prav tako velika večina populacije ne bo nikoli upala izraziti. Viktorija Aleksovska

Placebo ali Komu potok solz ne lije

Celovečeren dokumentarec Placebo ali Komu potok solz ne lije ima izrazito razdvojeno zgradbo – približno polovico filma predstavljajo monologi Karmine Šilec, kjer avtorica skozi tankočutne besede predstavi intimen pogled na scenski koncert Placebo v izvedbi Carmine Slovenice. Spregovori o različnih vidikih koncerta, največ pozornosti pa posveti svoji ekipi, ki jo skozi sodelovanje vidno navdihuje ter vizualno dopolnjuje njeno videnje zgodbe o Marijinem trpljenju ter njeni postopni preobrazbi, kjer zgodba tudi zapusti okvirje znanega krščanskega izročila. Avtoričino pripovedovanje vseskozi dopolnjujejo izbrani posnetki ter citati iz dejanskega koncerta. Film izjemno ujame vzdušje koncerta ter ogled slednjega celo nadgradi s predstavljenimi niansami, razloženimi simboli ter skritimi pomeni projekta. Režiser Rudi Uran pa uspe posredno dodobra predstaviti tudi katoliško sekvenco Stabat Mater, ki je Karmino navdihnilo ob ustvarjanju koncerta. To ganljivo besedilo o Mariji so skozi zgodovino priredili ter uglasbili številni znani skladatelji, interpretacija Karmine Šilec pa zaradi močne vizije ponosno stoji v njihovi družbi. Aleš Čeh Četrtek 18. oktober 2012 | 3


Bi ubijali, zato da bi lahko ostali doma?

MATEJ KRISTOVIč, BOšTJAN LAH

Sredi Atlantskega oceana leži otok. Sam zase, pozabljen od vseh, ki ga vsakih 6 mesecev obišče ladja, ki otočanom prinese nekaj najnujnejše hrane, ki je prebivalci ne morejo pridelati sami. Preostanek leta otoška skupnost živi od jastogov, ki jih ulovi v morju, ali od krompirja, ki ga pridela na svojih njivah. In tako živijo v miru in sožitju, z jasno določenimi odnosi med seboj in z naravo, ki jih obkroža. Vse dokler se le-ta ne zaroti proti prebivalcem. Krompir ne obrodi, jate jastogov v morju se preselijo drugam, ladje pa vojna vihra zadrži na tujem. Hrane je čedalje manj, število lačnih ust, ki jih je potrebno nahraniti, pa ostaja enako. Pomanjkanje zahteva svoje žrtve, ki se morajo žrtvovati v imenu skupnega dobrega. Da bi večina preživela, se je potrebno odkrižati manjšine. Ker dom je le eden, pa čeprav je to otok, ki za svoje prebivalce ne skrbi ravno najbolje. Junaki včeraj videne predstave Dlje od najdlje se tako znajdejo v hudi moralni dilemi, ko se morajo zato, da bi sami ostali doma, posloviti od svojih domačih. Sestre, moža, otroka, prijatelja … Dom je en sam. Kamorkoli greš, kjerkoli si, si vse življenje želiš, da bi se vrnil domov. Pa čeprav v krsti. Dom je vrednota, ki jo moraš negovati, ker je tisto, kar te določa, kar ti daje oporo in varno zavetje v življenju. Vsak bi naredil karkoli, da bi ga obranil. Tudi ubijal … Pa ti, bi ubijal zato, da bi lahko ostal doma? Gordana Lacić

Spremembe v programu ⇢⇢ Predstava Astrov vstopi v tovarno (20. oktober 2012) odpade. ⇢⇢ Pogovor o uprizoritvi Europeana odpade (23. oktober ob 11.00). Pogovor o uprizoritvi Dantonova smrt ostaja nespremenjen (ob 12.00). ⇢⇢ Delno spremenjen je program Češkega fokusa: predavanje o sodobnem češkem gledališču in drami je namreč odpovedano. ⇢⇢ V času festivala bo v preddverju Malega odra SNG Maribor na ogled tudi razstava Mete Vranič Portreti igralcev SNG Drame Ljubljana.

Kdo smo Alja Predan, umetniška direktorica

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

Primož Jesenko, selektor

Nevenka Pašek, marketing

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Darko Štandekar, tehnični vodja Nenad Cizl, oblikovalec

Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka

Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa

Špela Lešnik, organizatorka

Saša Huzjak, spletni skrbnik

Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah

Franci Rajh, arhivar

Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

internet video agencija d.o.o.



AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO

REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan Maribor, oktober 2012


Bilten 3