Krajevne novice september 2017 (Letnik 2, številka 5)

September 2017 Letnik 2, številka 5

Iz tokratne vsebine:

Poskrbimo za kvaliteto bivanja v Vintarjevški dolini stran 3

Pogovor z Mojco Dragar, pomočnico ravnatelja stran 5–6

IV. Valvasorjevi mednarodni grafični dnevi stran 11

Prvo srečanje Valvasorjevih potomcev stran 13

1

UVODNA BESEDA / NOVICE S TOMAZINOVE

September 2017

Majhni, a pomembni koraki v življenje Avtorica članka: Katarina Kragelj

Občina Šmartno pri Litiji Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji Elektronski naslov: info@smartno-litija.si Telefon: 01 896 27 70 Faks: 059 097 480 Uradne ure Ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure župana so po dogovoru, zaželena je predhodna najava na telefonsko številko 01 896 27 70.

Glasilo občine Šmartno pri Litiji Krajevne novice Prispevke in oglase za naslednjo številko Krajevnih novic, ki bo izšla oktobra 2017, pričakujemo najkasneje do četrtka, 28. 9. 2017, na elektronski naslov uredništva: urednistvo@krajevne-novice.si. Članke, prejete po tem datumu, bomo objavili v okviru možnosti. Avtorje prispevkov in naročnike oglasov naprošamo, naj pri svojem pisanju in oblikovanju upoštevajo navodila, ki so objavljena na spletni strani Občine.

Poletje je z vsemi lepimi doživetji, z nepredvidljivim vremenom za nami, upamo na lepo, barvito jesen, ki bo prinesla nove dogodivščine, mnogi malčki in otroci bodo prvič prestopili vrtčevski ali šolski prag in tega ne bodo nikoli pozabili. Letošnja septembrska številka je posvečena vrtcu in šoli, tako je prav, saj se pričenja novo šolsko leto, ki vedno znova pomeni nekaj novega. Lahko boste prebrali intervju z gospo Mojco Dragar, pomočnico ravnatelja OŠ Šmartno pri Litiji in spoznali delo vrtca, ki v našem kraju deluje že 40 let in je pomemben kamenček v mozaiku vzgoje in izobraževanja.

K

o me je urednik tudi letos povabil k pisanju uvodnika, sem se počutila počaščeno, ker v srcu še vedno nosim spomin na začetek novega šolskega leta, september je začetek in junij pomeni konec. In tega, kar si počel večji del svojega življenja, ne pozabiš nikoli.

Delo v šoli mi je blizu, a tudi v vrtcu sem preživela kar precej časa. Še kot dijakinja gimnazije sem med počitnicami delala v vrtcu, ki je bil takrat v današnjem kulturnem domu in nikoli ne bom pozabila prijaznosti vzgojiteljic in naše kuharice Zinke, ki je v malih prostorih tako dobro kuhala in pekla okusne in enkratne kremne rezine, ki so bile v tistih časih redkost.

Potem smo dobili nov vrtec in tja sem zahajala kot mamica, pozneje pa kot učiteljica angleščine, saj sem nekaj časa poučevala angleščino v takratni mali šoli. Letos smo praznovali 40-letnico šmarskega vrtca in sedaj, ko je ta vrtec postal premajhen za vse otroke, ki bi potrebovali varstvo, vsi težko čakamo gradnjo novega, ki

Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem za obdobje 2017–2018

Izdajatelj: Občina Šmartno pri Litiji Odgovorni urednik: dr. Jernej Kotar Uredniški odbor: Katarina Kragelj, France Vidic, Sašo Goršek, Domen Merzel in Matjaž Hostnik Jezikovni pregled: Janoš Železnik Naslovna fotografija: Vrtec Ciciban v Šmartnem pri Litiji Foto: Arhiv Vrtca Ciciban Prelom in priprava za tisk: Biroservis – Mlakar Gorazd s. p., Ustje 7, 1275 Šmartno pri Litiji Glasilo izhaja v nakladi 1800 izvodov in je brezplačno.

ISSN 2463-8579 2

bo rešil prostorsko stisko tako v vrtcu kot v osnovni šoli.

Ko so me pred letom dni povabili, da bi v vrtcu imela urice angleščine v dveh najstarejših skupinah, sem to povabilo z veseljem sprejela kot prostovoljka. Tja zahajam enkrat mesečno in res nam je prijetno skupaj. V današnjem svetu, v katerem ljudje samo hitimo, ko pozabljamo na prijaznost, solidarnost, človeško toplino, nadvse cenim čas, ki ga preživim z otroki.

Iskreni so, prijazni, hvaležni, neposredni in prav nikoli, ko se srečamo v trgovini, knjižnici ali na cesti ne pogledajo stran, ampak pozdravijo in se iskreno razveselijo našega srečanja. Oni so takšni, kot so, dragoceni in enkratni. Vem, da se prav vsi, ki so zaposleni v vrtcu in so odgovorni za te naše malčke, trudijo, da jim nudijo najboljše, kar jim lahko. Zato iskreno upam, da gradnja novega vrtca ne bo trajala predolgo, ker si otroci in zaposleni zaslužijo lepe, nove prostore, kjer bodo končno spet vsi skupaj.

Občina Šmartno pri Litiji razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem za obdobje 2017–2018.

P

ogoje razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki so sestavni del te objave, in vse druge informacije ter obrazec za prijavo dobijo zainteresirani na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji, www.smartno-litija.si, in na spletni strani podjetja KSP Litija d. o. o., www.ksp-litija.si, vsak delovni dan od objave tega razpisa, in sicer med 8. in 15. uro, razen v sredo med 8. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro. Dodatne informacije in obrazec vloge lahko zainteresirani dobijo na Občini Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, Šmartno pri Litiji, tel.: 01 896 27 70, ali na KSP Litija d. o. o., Ponoviška cesta 15, Litija, tel.: 01 890 00 16.

Interesenti za najem neprofitnega stanovanja morajo oddati pisno prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami do ponedeljka, 16. oktobra 2017, po pošti ali osebno na naslov: KSP Litija d. o. o., Ponoviška cesta 15, 1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: »Za stanovanjsko komisijo; Občina Šmartno – razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem«. Šmartno pri Litiji, 21. avgust 2017 OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI Župan: Rajko MESERKO l.r.

September 2017

AKTUALNO

Poskrbimo za kvaliteto bivanja v Vintarjevški dolini Avtor članka: Jani Groznik, civilna iniciativa proti kamnolomu V nedeljo, 24. 9., bomo v krajevni skupnosti Vintarjevec na posvetovalnem referendumu odločali o tem, ali smo za oziroma proti temu, da na našem območju v prihodnje zaživi nov kamnolom – Kožlivc.

Z

godba z umestitvijo kamnoloma v prostor sega že v obdobje prejšnjega župana, ko so jeseni leta 2014, tik pred volitvami, svetniki potrdili predlog umestitve na prvem branju. Spomladi 2015 je sledila javna razgrnitev, s čimer je bila obveščena in vključena tudi javnost.

Krajani, ki nam je mar, kaj se dogaja z okoljem, v katerem živimo, smo se organizirali v civilno iniciativo in z veliko argumenti odločno nastopili proti takemu posegu v naše bivalno okolje.

Celoten postopek umestitve je že od samega začetka peljan mimo vključevanja javnosti v zgodnji fazi odločanja, kar narekuje zakon. Tudi v nadaljevanju tega postopka je nekaj dokumentacije strokovno izredno vprašljive in življenjsko gledano vzdržne samo na papirju, nikakor pa ne v realnem življenju.

Za ljudi, ki živimo v tem okraju, je postopek v nasprotju z varovanjem okolja, zdravim življenjem in varnostjo v prometu.

Mnenje ljudi je že bilo javno izraženo na zboru krajanov, ko je bil prostor srečanja veliko premajhen za vse, ki so želeli izraziti nasprotovanje umestitvi kamnoloma v prostor.

Dostop do kamnoloma vodi po lokalni cesti, katero so na pobudo Doma Tisje in ob njegovi pomoči zgradili krajani s svojim delom ter samoprispevki. Zaradi takrat zelo omejenih sredstev je bila cesta zgrajena z najskromnejšo utrditvijo, dodobra pa jo je uničil promet težkih kamionov iz zdaj že zaprtega »Koželovega kamnoloma«. Cesta, ki kljub obljubam, razen v krajšem odseku, nikoli ni bila sanirana, je danes v katastrofalnem stanju in je potrebna popolne obnove. Je povsem neprimerna za težek kamionski promet (neustrezen spodnji ustroj zaradi močvirnatih tal), nima urejenih bankin, nima urejenega odvodavanja, neurejene so brežine potoka ob cesti, asfaltna površina je povsem poškodovana, hkrati pa tudi širina ceste ne omogoča stalnega tovornega prometa. V večjem delu tudi ni urejeno lastništvo parcel, po katerih poteka lokalna cesta.

Na cesti ni poskrbljeno za nikakršno varnost najranljivejših udeležencev v prometu. V dolini, po kateri bi se odvijal kamionski promet, je na cesti ogromno rekreativcev (sprehajalcev, tekačev, kolesarjev), staršev z vozički in otrok iz celotne občine, saj je to za kraj Šmartno še zadnja

dolina, ki ni obremenjena s težkim transportom. Dostop do avtobusnih postajališč je za šolarje ob cesti že zdaj skrajno nevaren, prav tako so zelo nevarni tudi sprehodi varovancev Doma Tisje.

Morebitno obratovanje kamnoloma bi imelo velik vpliv na zdravje in kvaliteto življenja ljudi. Nastalo bi precej hrupa, ki v dnevnem času lahko povzroča vznemirjenost in motnje pri učenju, branju in opravljanju bolj zahtevnih nalog. Ob cestah in širši okolici kamnoloma��������������������� bi se pojavilo veliko prahu, kar povzroča resne zdravstvene težave dihal in ožilja. Nedavna raziskava o zdravju v občinah je prikazala, da stanje zdravja občanov v občini Šmartno pri Litiji ni rožnato. Si res želimo to še poslabšati, povečati bolniške odsotnosti in ustvariti nemirno življenjsko okolje? Naj omenimo, da ustava RS veleva, da ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja. V zadnjem času aktivni protesti številnih civilnih iniciativ po Sloveniji samo dokazujejo, da je najbolj pomembno zdravje, za kar se borijo proti interesom občin in posameznikov ter onemogočajo škodljivim dejavnostim vstop v svoj okraj.

Lokacija kamnoloma ob robu vasi na koncu poseljene zelene doline je povsem neprimerna. V bližini predlaganega kamnoloma se nahaja tudi vir glavnega vodovoda za dolino in Dom Tisje. Obratovanje kamnoloma in promet težkih kamionov bi povzročila znaten padec cen nepremičnin na širšem območju, razvrednotenje kmetijskih površin ob cesti, poleg tega pa bi kamionski promet, ki poteka ob hišah, zgrajenih ob sami cesti, povzročil poškodbe na objektih, ki so še vedno vidne zaradi preteklega težkega prometa.

Na našem območju se nahaja tudi ustanova Dom Tisje, ki nudi delovno mesto prek 100 ljudem, ki skrbijo za starostnike in onemogle v jeseni njihovega življenja v za zdaj neokrnjeni naravi v zeleni dolini.

Glede na to, da se prebivalstvo hitro stara, ima ustanova izjemen potencial za širitev, kar bi pomenilo povečanje novih delovnih mest. Lahko to priložnost primerjamo s predvidenimi tremi novimi delovnimi mesti v spornem kamnolomu, ki bi hkrati povzročil toliko negativnih posledic v sami dolini?

Občina Šmartno pri Litiji se je decembra 2016 zavezala k »zelenemu razvoju turizma«, ki temelji na neokrnjeni naravi in na

odločenosti, da taka tudi ostane. Mar ni to povsem v nasprotju s predlaganim kamnolomom?

Iz območja, kjer naj bi se nahajal kamnolom, je bilo v preteklih letih s strani investitorja nelegalno odpeljanega že veliko materiala, s čimer sta bili posledično oškodovani občina in država. Kamnolom bi nudil minimalno število novih zaposlitev (3), samo prebivalstvo pa s kamnolomom ne bi pridobilo ničesar. Prav tako predvidena koncesnina, ki bi jo prejela občina, ne bi zadostovala niti za osnovno sprotno sanacijo omenjene lokalne ceste.

Civilna iniciativa je v zadnjih treh letih aktivno sodelovala na vseh občinskih sejah in sestankih, kjer je bila obravnavana ta tematika. Vsakokrat smo posredovali svoje mnenje, ki je bilo vedno podprto z argumenti. S strani župana in nekaterih svetnikov je bilo vseskozi obljubljeno, da je projekt v taki obliki za krajane nesprejemljiv in da naj ne bi imel njihove podpore. Zgodba se je nato obrnila, saj naj bi se na svetnike vršili določeni pritiski s strani pobudnikov kamnoloma (kot je omenil predlagatelj referenduma), zaradi česar niso želeli odločati o sami umestitvi kamnoloma, ampak so se odločili za razpis posvetovalnega referenduma.

Občinski svetniki so bili izvoljeni po volji občanov in zaradi tega pričakujemo, da nas kot zastopniki ščitijo pred negativnimi pojavi, ki smo jih že tolikokrat navajali, brez kakršnekoli potrebe po novih peskokopih, ki jih je v občini že tako preveč. Vendar niso imeli poguma, da bi se, kakor je bilo obljubljeno, odločili o umestitvi kamnoloma, ampak so odločitev prestavili nazaj na ljudi. Zakaj pa smo jih potem volili?

Naj še omenimo, da bo referendum občino stal cca 5.000,00 € našega, davkoplačevalskega denarja, ki bi ga bilo precej bolj smotrno porabiti v kake druge namene.

Spoštovani krajani in krajanke, prosimo vas, da sedaj razmislite o tem, kakšne posledice bi umestitev kamnoloma dolgoročno povzročila vam, vašim otrokom in vsem naslednjim generacijam. S svojo udeležbo na referendumu in z glasovanjem proti umestitvi kamnoloma poskrbimo za svojo varnost, za ohranitev čistega in zdravega bivalnega okolja ter ohranitev svojega zdravja, saj se nam v nasprotnem ne obeta nič dobrega.

Zahvala Avtorji prispevka: Bučarjevi iz Volčje Jame Radi bi se zahvalili vsem, ki ste 25. 8.

2017 pomagali pri nesreči na domačiji Tičar.

Najlepše se vam zahvaljujemo za vso pomoč v težkem trenutku.

3

AKTUALNO

Z regijsko garancijsko shemo hitreje in ugodneje do kredita Avtorica članka: Barbara Boh Odprte so nove možnosti za še hitrejše in lažje pridobivanje kreditov namenjenih za pokritje stroškov materialnih investicij (nakup strojev in opreme, nakup zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta), stroškov nematerialnih investicij (prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja), prav tako pa tudi stroškov najema poslovnih prostorov in opreme, promocijskih aktivnosti, priprave in izdelave razvojnih, investicijskih in drugih dokumentacij ter študij, pridobivanja intelektualnih pravic …

K

redit lahko podjetniki pridobijo s pomočjo regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji, v okviru katere je moč pridobiti garancije za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem, upravičeni prijavitelji pa so tudi socialna podjetja, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja

Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Mestna občina Ljubljana, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike

»Pruha« in iger

čemo temeljito utrditi, da bi bila primerna tudi za vožnjo težjih vozil. Slišali smo že veliko obljub, naredilo pa se je le bore malo.

Cesta je preozka za tovornjake, kmetijske stroje, osebna vozila ter številne kolesarje, tekače in pešce, ki so na tej cesti dnevno prisotni. Ranljivejše skupine v prometu so na tej cesti ogrožene še toliko bolj, ker ni pločnika, bankine pa so na več mestih neurejene ali jih praktično ni. Še posebno so ogroženi otroci, ki hodijo v šolo, in mnogi morajo na poti do avtobusne postaje prehoditi nevarne odseke, kjer vozila divjajo, umakniti pa se ne morejo nikamor.

Tudi če se cesta obnovi, se bo z vožnjo težkih tovornjakov spet uničevala, škoda pa se bo delala tudi na stavbah ob cesti, saj bodo izpostavljene stalnim tresljajem ter prahu, zato jim bo padala cena in življenjska doba. Če bi lastnik kamnoloma obnovil cesto z lastnimi sredstvi, kar predlaga mnogo ljudi, pa je še ogromno drugih negativnih vplivov na okolico, ki jih sanacija ceste ne bi rešila in jih bom predstavil v nadaljevanju.

Moj drugi argument je, da se bo iz kamnoloma prašilo in da bo v okolici tudi dosti hrupa. V neposredni bližini je veliko travnikov, njiv in (ekoloških) kmetij, ki bi

Avtor članka: Matjaž Hostnik V prvi kolumni sem pisal o gasilcih, ta mesec pa je najbolj »vroča« tema, poleg temperatur, kamnolom v Vintarjevcu.

V

prašanje, ali bi se strinjali ali ne, da se vozi pesek iz kamnoloma Kožlivc (znanega tudi kot Šuštar ali Aptar), deli okoliške prebivalce na dva pola.

Ko spremljam debate, zakaj nekdo podpira odprtje kamnoloma, se pogosto navajajo razlogi, da je prav, da se kaj dela, da bodo nova delovna mesta, da je lastnik zelo dober človek, da je posodil prostor za gasilsko veselico in tako naprej, vse pa je brez enega tehtnega razloga v korist kamnolomu, zato sem se odločil, da vam predstavim nekaj dobrih argumentov PROTI kamnolomu v naši dolini.

Najprej se lotimo ceste, ki je že sedaj v stanju, ki spominja na vožnjo po slabo vzdrževani makadamski cesti, z vožnjo tovornjakov pa bi se njeno stanje še drastično poslabšalo.

Obnova ceste ni enostavna, sploh če jo ho-

4

September 2017

Lašče, Vodice in Vrhnika.

Iz garancijskega sklada, v katerem je 562.500 evrov, bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) izdajala garancije v višini od 50 do 80 % vrednosti kredita, preostalo vrednost kredita pa bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najnižji znesek kredita za investicije je 8.000 €, najvišji pa 500.000 €, in 200.000 € za obratna sredstva.

Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS št. �������������������� 40/2017 do �������� porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5.

2018. Vloge (obrazci in priloge) je potrebno poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana.

Javni razpis je objavljen na: http://www. rralur.si/sl/projekti/2-javni-razpis-garancij-za-bancne-kredite.

V času razpisa se lahko za dodatne informacije obrnete na RRA LUR, tel: 01 306 19 02 oziroma na e-naslov: roman.medved@ ljubljana.si. jim prah uničeval kvaliteto krme in pridelkov, škode za to pa jim ne bi povrnil nihče.

Tudi stalni ropot in tresenje ob morebitnih miniranjih imata negativen vpliv na okolico, spomnite se samo kamnoloma pod Riharjevcem, s katerim imamo krajani že slabo izkušnjo, in ne vem, zakaj si nekateri spet želijo vseh negativnih posledic, ki jih prinaša odprtje peskokopa.

Dolina je trenutno mirna in zelena, kar pa bi se z odprtjem kamnoloma znatno poslabšalo ter bi predvsem dolgoročno vplivalo na naše zdravje in počutje.

Tudi Dom Tisje je pomembna ustanova, ki se lahko pohvali z odlično okolico za preživljanje jeseni življenja, in z dnevnimi vožnjami tovornjakov bi zagotovo padla tudi kvaliteta bivanja pri njih.

Dotaknil bi se tudi tega, da je lastnik kamnoloma že vozil pesek, in to brez dovoljenja. Ko ga je obiskala inšpekcija in mu naročila, naj kamnolom zasuje in povrne v prvotno stanje, tega seveda ni storil. Zanima me, kdo nam jamči, da bi spoštoval dogovor oziroma pogodbo o obnovi ceste, če niti beseda inšpektorja zanj nima nobene teže. Pesek bi bil odpeljan, vaščani pa ostali z uničeno cesto in okolico, kar se je v preteklosti že zgodilo.

Prebivalci doline ne bodo imeli od kamnoloma niti ene koristi, imeli pa bomo, kot že rečeno, slabšo kvaliteto življenja, cene nepremičnin bodo drastično padle, vdihavali bomo slabši zrak s prahom, ki bo prekril tudi celo dolino in se usedal na pljuča ljudi in živali, na drugi strani pa bo lastnik s tem mastno zaslužil na naš račun. Novih zaposlitev v kamnolomu ne bo toliko, da bi upravičile takšen poseg v okolico in zdravje ljudi. Bolje bi bilo, da bi se na posestvu usmeril v turizem, na primer šolo v naravi, kampiranje, piknike in park za druženje z igrišči za otroke, kjer bi lahko zaposlil enako število ljudi kot v kamnolomu ter z dosti manjšim

September 2017

AKTUALNO / POGOVOR Z MOJCO DRAGAR, POMOČNICO RAVNATELJA

vplivom na okolico, promovirali in prodajali pa bi lahko tudi izdelke okoliških kmetov in obrtnikov. Tako bi dolina imela veliko več, vsak bi se lahko vključil v kakšno aktivnost, negativnih vplivov pa skoraj ne bi bilo, sploh če jih primerjamo s kamnolomom.

Na občini so se svetniki že nekaj časa nazaj seznanili z načrti investitorja in mnenjem civilne iniciative, nato so se na nedavni seji odločili, da bodo izvedli posvetovalni referendum, ki bo hkrati z referendumom o drugem tiru. Izid referenduma ni obvezujoč za svetnike, služil jim bo samo zato, da bodo imeli predstavo o mne-

nju prebivalstva v krajevni skupnosti Vintarjevec, sama izvedba referenduma pa tudi ne bo ravno majhen strošek, zato bi sredstva lahko zagotovo bolje uporabili.

Upam, da bo pri rezultatu referenduma prevladala zdrava pamet in da bodo ljudje pretehtali, če si res želijo živeti z vsemi posledicami kamnoloma. Najbolj pa me bo zanimala odločitev svetnikov, na čelu z županom, ki so izvoljeni, da predstavljajo voljo občanov in delujejo v njihovo dobro.

Upam, da vas bo šlo na volišča čim več, saj se z neudeležbo tiho strinjate s trenutnim stanjem, čez katerega mnogi tako radi po-

tarnajo. Ne govorim samo za ta referendum, govorim na splošno za vse volitve, ki prihajajo. V razmeroma kratkem roku bomo imeli veliko priložnosti za obisk volišč in prav je, da izkoristimo to pravico in s tem pokažemo, da nam ni vseeno za našo domovino ter da hočemo spremembe na bolje, tako na lokalni kot na državni ravni.

Za konec pa vam v razmislek postavljam vprašanje, ali je tak poseg v okolje zaradi interesa peščice ljudi vreden zdravja in življenjskega ugodja vseh prebivalcev te, trenutno še lepe doline, saj po odprtju kamnoloma poti nazaj ne bo več.

Prvi koraki na poti znanja

v vrtcu in kateri izzivi so najbolj zaznamovali vaše dosedanje delo?

Vrtec Ciciban je sestavni del Osnovne šole Šmartno. Naš ravnatelj je gospod Albert Pavli. Na delovnem mestu njegove pomočnice sem od leta 2007, torej letos teče deseto leto. Moram poudariti, da mi je poleg te vloge zaupana tudi vloga logopeda, kar od mene zahteva precejšnjo mero fleksibilnosti, kreativnosti.

Izzivov v vrtcu je veliko. Gotovo je bil izziv odpiranje novih oddelkov na različnih lokacijah, kar je bilo zaznamovano z veliko mero dogovarjanja. Največji izziv v zadnjem obdobju pa je bilo praznovanje 40-letnice našega vrtca.

Predšolska vzgoja je pomemben del šolskega sistema, saj se morajo z njo postaviti trdni temelji, na katerih bodo otroci nekoč postali odgovoren in uspešen del naše družbe. Koliko zaposlenih skrbi za vzgojo naših najmlajših občanov?

V vrtcu dela dvanajst vzgojiteljic in šestnajst pomočnic vzgojiteljic (nekaj pomočnic je ravno zaradi drugačne organizacije dela zaposlenih za polovični delovnik). Zaposleno imamo tudi specialno pedagoginjo, ki nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami.

Strokovne delavke dobro sodelujemo med seboj, kar se kaže pri organizaciji različnih prireditev, ki jih pripravljamo za starše, otroke in širše okolje.

Znano je, da se že nekaj let spopadate s hudo prostorsko stisko, zaradi česar mora vrtec delovati na več ločenih lokacijah.

Kako se spopadate s to težavo in kdaj pričakujete začetek težko pričakovane gradnje novega objekta?

Dejavnost izvajamo na osmih lokacijah, kar je organizacijsko pogosto zahtevno, saj se tudi pri nas srečujemo s problemom odsotnosti z dela. Zaradi racionalne organizacije dela ni vedno možnosti nadomeščanja znotraj obstoječega kadra. Trudimo se zagotoviti ustrezno nadomestilo, kar je včasih težko.

Po besedah gospoda župana Rajka Meserka naj bi se gradnja novega vrtca pričela leta 2020. Trenutno je v izdelavi idejni projekt, tako da resnično upam, da se nam ta velika želja izpolni, saj obstoječi Vrtec Ciciban komaj še zadostuje minimalnim pogojem.

V preteklih letih so bile v šolski sistem

vpeljane številne novosti in novi pristopi k vzgoji otrok. Kako so se le-ti odrazili v vsakdanjem delovanju vašega vrtca? Mogoče pedagogika Montessori?

Res je. V preteklih letih so bile v vrtce vpeljane številne novosti. Kurikulum za vrtce, nacionalni dokument, ki ga je leta 1999 sprejel Strokovni svet RS, je naš javno veljavni program in predstavlja kakovostno podlago za strokovno načrtovanje in kakovostni izvedbeni kurikul. Strokovne delavke se izobražujemo v okviru danih možnosti in vsa dodatna znanja vnašamo v kurikulum, ki vsaki strokovni delavki dopušča veliko avtonomnosti.

V ospredje vse bolj prihaja tudi prostovoljno delo. Kakšna dela prostovoljci opravljajo pri vas?

Kot prostovoljka v naš vrtec prihaja gospa Katja Kragelj. Gospa Katja je upokojena učiteljica, ki je vrsto let poučevala na OŠ Šmartno tuji jezik – angleščino. Že drugo leto daruje svoj čas, energijo, znanje našim najstarejšim otrokom v vrtcu, ki vedno z veseljem pričakujejo, kaj novega jih bo njihova Katja naučila. Tudi v bodoče si želimo tako dobrega sodelovanja z gospo Katjo.

Seveda bomo veseli še kakšnega prostovoljca v vrtcu.

Vemo, da demografski trendi v razvitem svetu niso ravno ugodni in da se ta spopada s staranjem prebivalstva in vse nižjo rodnostjo. Kako je z vpisom v vaš vrtec?

Ali število vpisanih otrok pri vas narašča ali upada?

Naš vrtec se že nekaj let srečuje s težavo, kako zagotoviti prosta mesta za vse otroke, ki so jih starši vpisali v vrtec. Pred desetimi leti smo imeli sedem oddelkov, danes jih imamo dvanajst. V letošnjem letu bo vrtec obiskovalo 220 otrok. Na čakalni listi imamo 13 otrok, večinoma so to otroci prvega starostnega obdobja.

Katere dejavnosti so na voljo otrokom in s čim se najraje ukvarjajo?

Zaposleni se zavedamo, kako pomemben je za otroka vsak dan, vsaka minuta, zato čas namenjamo otroku posamezniku. V vrtcu se otroci veliko igrajo, pogovarjajo, pripovedujejo, opisujejo, opazujejo, ustvarjajo, rešujejo miselne izzive … V naše delo vnašamo več bivanja na prostem, saj je narava kot učilnica in vir idej za vsa področja kurikula. Sama sem velika ljubiteljica narave

Avtor članka: Uredništvo Krajevnih novic Mesec september vsako leto zagotovo najbolj zaznamuje ponoven začetek šolskega leta. Po dveh brezskrbnih mesecih se učenci osnovnih in srednjih šol znova podajo v šolske klopi, kjer jih čaka usvajanje novega znanja, najmlajši otroci pa znova napolnijo prostore vrtcev. Tako je bilo tudi pri nas v Šmartnem pri Litiji, zato smo se v uredništvu Krajevnih novic odločili, da bomo podobno kot lani tudi letos prvo jesensko številko časopisa posvetili šolstvu. K tokratnemu pogovoru smo povabili gospo Mojco Dragar, pomočnico ravnatelja, da bi nam predstavila delo domačega vrtca, ki je poleg osnovne šole glavna šolska institucija v naši občini.

Mojca Dragar, pomočnica ravnatelja in logopedinja

Gospa Mojca, dovolite, da se vam v uredništvu Krajevnih novic najprej lepo zahvalimo za vašo pripravljenost na pogovor z nami. Mnogi, predvsem starši mlajših otrok, vas zagotovo že dobro poznajo, nas pa zanima, koliko časa že opravljate funkcijo pomočnice ravnatelja

5

POGOVOR Z MOJCO DRAGAR, POMOČNICO RAVNATELJA / KORAKI NA POTI ZNANJA

in bivanja v naravi. Tudi naši otroci so najbolj srečni, ko so na igrišču, v gozdu …

V vseh oddelkih vašega vrtca poteka zelo dobro sodelovanje s starši in starimi starši, za kar, mislim, si zaslužite vso pohvalo.

Ta srečanja so postala že tradicionalna in so pri vseh lepo sprejeta. Ali mogoče razmišljate še o kakšnih drugih oblikah sodelovanja? Mogoče o pomoči staršev, starih staršev pri kakšni dejavnosti?

Starši so pripravljeni sodelovati, potrebujejo pa spodbudo in podporo za sodelovanje. Vse oblike sodelovanja zbližujejo otrokov dom in vrtec. Zavedamo se, da so starši različni, prav tako njihove želje in pogledi na delo vrtca. Pri stikih z njimi moramo tudi upoštevati in jim dati možnost, da se tudi oni izrazijo v okviru svojih pravic in odgovornosti. To ni vedno lahko izpeljati in je potrebno veliko truda, da stvari stečejo tako, kot smo mi želeli in jih načrtovali. Včasih razmišljam o pomembnosti sodelovanja s starši v smislu preživljanja njihovega popoldanskega časa v vrtcu.

Nekaterim staršem delavnik in obveznosti tega ne dopuščajo in je preživet čas starša

s svojim otrokom absolutno bolj kvaliteten kot pa čas, preživet na različnih skupnih druženjih v vrtcu. Tukaj imam v mislih predvsem neformalna srečanja s starši, ki jih strokovne delavke racionalno načrtujemo.

Tudi stare starše, ki s svojim znanjem participirajo k obogatitvi našega kurikula, že vključujemo v naše dejavnosti. Dejstvo pa je, da imamo veliko starih staršev še zaposlenih, a kjer je volja, je tudi pot, in opaziti je, da kdor si obiskovanja in stika z vrtcem želi, si zato tudi vzame čas.

Rada bi izpostavila tudi naše dobro dolgoletno sodelovanje s knjižnico, gasilskimi društvi, policijsko postajo, zdravstvenim domom in še mnogimi drugimi, ki s pozitivizmom vstopajo v naš vrtec.

Delovanje vrtca je močno odvisno od sodelovanja med institucijo in lokalno skupnostjo. Kakšno je vaše sodelovanje z Občino?

Po mojem mnenju z Občino zgledno sodelujemo. Da je lokalna skupnost vrtcu naklonjena, dokazuje tudi posluh za gradnjo novega vrtca. Vsekakor pa obstajajo še rezerve pri možnostih izboljšav medsebojne-

Kam vse je poleti kazal Klišejev kompas Avtorica članka: Danijela Sitar Kljub poletni vročini Klišejevci nismo počivali. Od planinarjenja do supanja na Soči in sodelovanja pri Športnem poletju. Septembra pa že potekajo vpisi v Kliše klub, pohiti, najhitrejše čakajo darilca!

J

unija smo sodelovali na Litijskem teku, tekači in navijači so se lahko na stojnici, ki smo jo imeli z Mladinskim centrom Litija, okrepčali s piškoti in sokom. 17. junija ste nas na Festivalu skupnosti, ki ga je organizirala Občina Litija, prav tako lahko obiskali na naši stojnici, tokrat smo si jo delili z društvom Lojtra. Obiskovalci so nas lahko osebno povprašali o naših dejavnostih, predstavili pa so tudi vseslovensko akcijo zbiranja podpore Kaj pa mi?!, ki se zavzema za izboljšanje položaja študentov s predlogom zakona za urejanje položaja študenta.

Konec junija so nas na sedežu Klišeja obiskali dijaki z Gimnazije Litija. Predstavili smo jim delovanje kluba, aktualne projekte in vizijo kluba. Dijake smo – in jih še vedno – povabili, da se nam pridružijo kot aktivisti ali pa kot udeleženci na naših dogodkih.

Junija smo zaključili z vpisovanjem abonmajev MGL, kar ste letos člani lahko postorili kar na sedežu kluba Kliše, zdaj pa se že veselimo prihajajoče gledališke sezone.

Z začetkom šolskih počitnic se je začelo zdaj že skoraj tradicionalno Športno poletje, katerega glavni organizator je Mladinski center Litija, Kliše pa je skupaj z Društvom prijateljev mladine Litija partner projekta.

Od nogometa, odbojke, košarke, skupinskih jutranjih vadb in tenisa pa do izletov 6

v Atlantis. Če ste Športno poletje zamudili, ste k aktivnostim vabljeni naslednje leto!

To pa ni bila edina poletna možnost rekreacije – Klišejevci smo se 15. julija podali v hribe in osvojili Češko kočo (1542 m). Lepota narave nas je očarala in obljubili smo si, da naslednje leto Češka koča ne bo cilj pohoda pač pa izhodišče za višje vrhove.

13. avgusta pa smo se podali na drug konec Slovenije, saj smo namreč organizirali izlet supanja na Mostu na Soči. Kljub temu, da je večina prvič stala na supu, smo ostali celo pot suhi, na koncu pa smo se okopali v mrzli Idrijci. Da pa nismo plavali le v slovenskih rekah, smo organizirali tudi Morje s Klišejem. Od 18. do 20. avgusta smo kampirali v Izoli in se hladili v slovenskem morju.

Za bolj glasbene duše pa je konec avgusta potekala Band coaching delavnica, ki jo je vodil Miha Medvešek, kitarist litijske skupine Artenigma, v sodelovanju z MC Litija in preostalimi člani banda.

V Litiji je julija potekala mednarodna izmenjava Let´s learn from each other! Level 3, septembra pa je potekal še projekt Mixology, ki je potekal pred, po in med tradicionalnim litijskim glasbenim festivalom F52. Mladi iz šestih držav so podprli ekipo pri organizaciji festivala, ki je potekal 1. in 2. septembra na gradu Ponoviče.

September 2017

ga sodelovanja.

Kakšni so načrti in cilji vrtca v prihodnosti? Vas morda čakajo kakšni večji projekti in investicije?

Zdi se, da je današnji čas čas moralnega kaosa, vse pogosteje se sliši kriza vrednot.

Kdo okrog sebe si ne želi poštenih, prijaznih, iskrenih, zvedavih, uvidevnih ljudi?

Vrednote, ki jih živimo, vplivajo na naše življenje, odnose med nami in tudi na vzgojo otrok. Vrednote so ideali, ki jih visoko cenimo. V prihodnje se bomo trudili, da bomo vsak dan naredili nekaj dobrega za otroke in starše, za sebe in naše družine in za ožjo in širšo skupnost.

Prepričana sem, da gotovo ni nič hudega, če se kdaj počutim negotovo, ko je potrebno sprejeti kakšno odločitev. Ali pa se kdaj počutim razočarano in presenečeno, ko se dan ne konča tako, kot bi si želela. Se pa velikokrat počutim zadovoljno, srečno, ko ugotovim, da mi je v našem vrtcu lepo.

Za konec se vam še enkrat zahvaljujemo za vaš prijazen odziv našemu vabilu in vam želimo še veliko uspeha pri vašem delu.

Septembra bo seveda treba nazaj v šolske klopi, oktobra tudi v predavalnice. Kliše klub je v ta namen izdal publikacijo Klišejev kompas, ki je poln uporabnih informacij glede študentske prehrane, prevozov, bivanja v študentskih in dijaških domovih in še mnogega drugega. Zagotovi si svoj izvod in bodi na tekočem! S septembrom se začnejo tudi vpisi v študentski klub! Včlani se v klub Kliše in si zagotovi mnoge ugodnosti! Ugodno fotokopiranje in vezavo, ugodne inštrukcije, cenejšo letno članarino v Knjižnici Litija, popust v Optiki Manja in pa seveda cenejša participiranja pri vseh Klišejevih dogodkih – od izletov, norih zabav, že tradicionalnega smučanja in obiska Planice pa do gostujoče predstave Špas teatra v oktobru in seveda vseh ostalih dogodkov, ki jim lahko slediš na Klišejevi facebook strani. Članstvo je brezplačno, za vpis moraš s seboj prinesti potrdilo o vpisu v šolo oziroma fakulteto. Pohiti, najhitrejši bodo nagrajeni s Klišejevo vrečko presenečenja!

September 2017

KORAKI NA POTI ZNANJA / ZELIŠČARSKI KOTIČEK

Obisk gasilcev in policistov Avtorice članka: Mateja Tomažič, Katja Potisek in Eva Baš Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v otrokovem življenju.

O

biskali so nas policisti iz policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov ter policista s službenim vozilom. Predstavili so nam svoje delo in kako naj se obnašamo ob srečanju s konjem. Veliko zanimivega smo izvedeli tudi o psih, ki pomagajo policistom pri delu.

Otroci so bili navdušeni, ko so prišli v bližino konjev, saj so jih lahko pobožali. Psički pa so se razigrano podili za žogicami, skakali skozi obroče in pozorno poslušali svojega vodnika. Spoznali smo policijsko vozilo, njihove pripomočke pri delu, prižgali so tudi sireno in lučke.

Poleg policistov so prišli tudi gasilci s svojimi vozili, predstavili svoja zaščitna oblači-

la in čelado. Največje veselje pa je bilo, ko so otroci lahko skakali po gasilni peni in z brentačo ciljali tarčo s curkom vode.

Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč tudi na sprehodu, na poti do vrtca, na kolesu ali v avtu. Predvsem pa se moramo zavedati, da si otrok lahko pridobi potrebno znanje in izkušnje samo v prometu.

Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmartno pri Litiji in Policijski postaji Litija za enkratno predstavitev poklicev, ki skrbita za našo varnost in rešujeta življenja – HVALA!

Zlata rozga, navadna (Solidago virgaurea) Avtorica članka: Jožica Bajc Pivec V zraku diši po jeseni, po gozdovih gobarji iščejo gobe. Travniki so pokošeni, le po strmih mejah in bregovih še rastejo raznovrstne rastline, ki jih lahko uporabljamo v domačih lekarnah.

Med njimi izstopa vitka zlata rozga z opaznim rumenim socvetjem. Je zelo učinkovito zelišče in po mojem mnenju kar malo preveč zapostavljeno. Poglejmo si jo pobliže.

N

avadna zlata rozga raste v svetlih gozdovih, po posekah, na gozdnih jasah, ob robovih gozdov. Je do 1 m visoka trajnica. Cveti od julija do oktobra.

Ima drobne, rumene cvetove, združene v razvejan metličast cvet.

Zelišče nabiramo, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi. Pazimo, da imamo čim manj trdih, olesenelih stebel, ker je v njih manj koristnih učinkovin. Posušeno zelišče ima

značilen, aromatičen vonj ter trpek in grenak okus.

Navadna zlata rozga vsebuje nekaj eteričnega olja, alkaloide, čreslovine, flavonoide, organske kisline in nekatere rudninske soli.

Po ledinah, nasipih, bregovih rek in na zapuščenih peščenih zemljiščih se je bogato razrasla kanadska zlata rozga. Prinesena je bila kot okrasna rastlina iz Severne Ameri-

Nastop učencev Glasbene šole Bučar na OŠ Šmartno pri Litiji Avtorica članka: Urška Forštnarič V torek, 6. 6. 2017, so na Osnovni šoli Šmartno pri Litiji potekali nastopi učencev Glasbene šole Bučar.

P

redstavilo se je lepo število učenk in učencev, ki obiskujejo glasbene ure pod vodstvom mentorjev Glasbene šole Bučar. Nastopili so kitaristi, harmonikarji in klaviaturisti. Sicer je zasebna glasbena šola v Šmartnem pri Litiji prisotna že peto leto, ves čas pa se trudijo za učence pripravljati nastope in jih še dodatno spodbujati in popeljati v čudovit glasbeni svet. Nudijo tako dinamični kot tudi klasični program, pri katerem učenci opravljajo konec leta izpit za napredovanje v višji razred. Vpisi za prihodnje šolsko leto že potekajo. Poleg programov učenja instrumentov, glasbene teorije in solo petja pa bomo z novim šolskim letom dodali tudi programe za predšolske otroke. Naj še omenimo, da smo v mesecu avgustu z Orkestrom harmonikarjev Bučar, ki tudi deluje v okviru omenjene šole, pripravili projekt »S harmoniko na Sedmera jezera«, ki ste se ga lahko udeležili tudi vi. Seveda pa ste prav vsi lepo vabljeni k vpisu v novo šolsko leto, da zaigrate v Glasbeni šoli Bučar!

ke, ki se zaradi svoje invazivnosti še vedno širi in izpodriva avtohtone vrste. Ima nekaj podobnih učinkovin kot naša zlata rozga, vendar se običajno ne uporablja v ljudskem zdravilstvu.

Uporabnost – koristnost: • je antiseptik – zdravi razna vnetja, • čisti kri, • je učinkovita pri driski, • pomaga pri vnetju ledvic in mehurja, • pomaga odvajati vodo, • lajša težave s prostato, • lajša sladkorno bolezen, vodenico, zlatenico, • obnese se pri vnetju grla, ustni gnilobi in majavih zobeh, • ugodna je pri poporodnih težavah, • ugodno deluje pri protinu in revmi, • čisti dihala, lajša astmo in oslovski kašelj, • zdravi vbode, ureze, čire in gnojne rane, • dobro se obnese pri raznih kožnih obolenjih.

7

ZELIŠČARSKI KOTIČEK / IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Navadna zlata rozga v domačem zdravilstvu Piki, vbodi, čiri Sveže liste in cvetove stolčemo in položimo na mesto vboda, ureza, čira ali gnojne rane. Menjamo po dveh urah. Učinkuje zelo hitro. Čaj Zlato rozgo večinoma uporabljajo v mešanicah z drugimi zelišči. Lahko pa jo pijemo kot samostojen čaj. Vzamemo 3 velike žlice posušenega zelišča zlate rozge in prelijemo z 1 litrom vrele vode. Pokrijemo in po 5 minutah precedimo. Čaj pijemo skozi dan zelo topel in po požirkih! Pijemo ob navedenih težavah. Čajni prevretek 1 žlico zlate rozge prevremo v 1 skodelici vode. Precedimo in uporabljamo za grgranje večkrat dnevno. Pomaga pri vnetju grla, davici, skorbutu, majavih zobeh, ustni gnilobi. Tekočino po grgranju vedno izpljunemo.

Obkladki Sveže liste in cvetove dobro zmečkamo in damo kot obkladek na mesto vboda, ugriza, čira, gnojne rane. Menjamo vsaki dve uri.

Mazilo iz zlate rozge Iz zlate rozge lahko izdelamo tudi mazilo za zunanjo uporabo. Pripravimo ga po sploš-

nem receptu za pripravo zeliščnih mazil: Potrebujemo dve zvrhani prgišči svežega ali dve pesti suhega zelišča ter: • 250 g kokosove masti in 250 g hladno stiskanega olivnega olja ali • 330 g rastlinske ali kokosove masti, 1 dl hladno stiskanega olivnega olja in 76 g čebeljega voska.

Kokosovo maščobo segrejemo tako, kot bi pekli zrezke (ne sme se zažgati), dodamo zelišče in zelo na hitro spražimo (cca 5–10 min), da spusti sokove. Odstranimo z ognja in damo na hladno preko noči. Zjutraj rahlo segrejemo, da se mast stopi, dodamo olivno olje in čebelji vosek, če smo delali po recepturi z njima. Nato tekočo mast precedimo skozi gazo v pripravljene lončke. Delati moramo zelo hitro, ker se masa hitro hladi in strdi. Hranimo na hladnem (v hladilniku).

Mazilo zlate rozge uporabljamo za manjše rane, kožne spremembe …

Vino 6 prgišč cvetov zlate rozge damo v 1 liter dobrega belega vina. Pustimo počivati 3–4 tedne, nato precedimo in uživamo po 0,5 dl dvakrat na dan pri vseh navedenih problemih.

Uporaba v veterini Pri čirih in slabo celečih se ranah lahko na vseh domačih živalih uporabljamo vodni

Pomoč na domu – oskrba starejših, invalidnih in kronično bolnih občanov Avtorica članka: Leonida Razpotnik, vodja zunanje dejavnosti V Domu Tisje izvajamo poleg institucionalne dejavnosti tudi organizirano pomoč starim ljudem na njihovih domovih na območju občin Litija in Šmartno pri Litiji.

S

ocialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti nad 65 let, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.

Postopek vključitve v socialno oskrbo na domu se običajno prične s telefonskim klicem. Prve informacije o možnostih vključitve posredujejo uporabnikom osebni zdravniki, patronažne medicinske sestre, socialne delavke na CSD Litija oziroma se informacije izvedo pri znancih, prijateljih, ki so bili kdaj vključeni oziroma te storitve koristijo. Sam postopek se prične z oddajo prošnje za vključitev v izvajanje socialne oskrbe na domu. Z uporabnikom sklenemo dogovor ter izdelamo osebni načrt pomoči.

Storitev se prilagodi potrebam posame-

8

znega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil: • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; • gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičen-

September 2017

izvleček za umivanje ran in obkladke. Nato poškodbe namažemo z mazilom iz navadne zlate rozge.

Najcenejši in najboljši recept za zdravo življenje sta optimizem in dobra volja. V jesenske barve odeta narava je čudovit balzam za oko in dušo. Uživajte ob šumenju listja pod nogami, med aromatičnimi vonjavami jeseni v zraku … napolnite si svoje energijske akumulatorje!

ca na institucionalno varstvo.

Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu.

Storitev izvajajo socialne oskrbovalke, ki imajo potrebna strokovna znanja in dolgoletne izkušnje, hkrati pa se redno izobražujejo in usposabljajo. Pri izvajanju storitev upoštevajo nova dognanja stroke, sodobne metode dela in hkrati zagotavljajo preglednost in kvaliteto opravljenih storitev. Ves čas tesno sodelujemo s patronažno službo ZD Litija in po potrebi z osebnim zdravnikom uporabnika.

Cene storitve socialne oskrbe na domu subvencionirata Občini Litija in Šmartno pri Litiji, upravičenci pa lahko uveljavljajo dodatne olajšave pri plačilu storitve (oprostitev plačila) pri pristojnem Centru za socialno delo Litija.

V pomoč na domu je bilo v letu 2016 vključenih skupno 70 uporabnikov, od tega 54 v občini Litija in 16 v občini Šmartno pri Litiji.

Socialna oskrba na domu v obliki pomoči na domu je alternativa domskemu varstvu in ima številne prednosti: upravičenec ostaja dalj časa v svojem domačem okolju, ki ga je vajen in kjer se dobro počuti, prispevek upravičenca pa je v tem primeru tudi neprimerno nižji od prispevka za domsko oskrbo (subvencija občine).

Podrobnejše informacije lahko dobite pri socialni službi Doma Tisje, tel. št. 01 890 01 06 ali 01 890 01 07.

September 2017

Poletje v Knjižnici Litija Otrokom smo med počitnicami znova ponudili zanimiva in poučna druženja ob sredah.

L

etos smo jim predstavljali živali: skupaj so jih spoznavali, poslušali zgodbe o njih, izdelovali izdelke in jih celo v živo spoznali – kot se je zgodilo z morskimi prašički naše pravljičarke Tatjane. Za delavnice so skrbele knjižničarke Mateja, Erna, Majda, Aleksandra in Tatjana, srečanj se je udeležilo 10–15 otrok. Otroci so spoznali: lastovke, mačke, pingvine, morske prašičke, pse, pande … Uro in pol dopoldanskega druženja so popestrili še sveže pečena pokovka, sokovi in minutke ob družabnih igrah in brezskrbnem klepetu. Knjižnica je hiša, ki vas vedno prijazno sprejme, naj bo tako v vseh letnih časih.

Tatjana in morski prašiček

Poletavci – sklepni dnevi poletnega branja

P

očitniški dnevi so se iztekli, Poletavci in NajPoletavci so bralne sezname oddali v prvem tednu septembra. Majice se že tiskajo, letos so živo rumene barve, poletni bralci jih bodo prejeli na zaključni prireditvi pred Knjižnico Litija v torek, 19. septembra 2017, ob 18. uri. Prireditev nam bo pomagal skleniti Teater Cizamo, zato se pripravite na salve smeha!

Novice iz Planinskega društva Litija Avtor članka: Aleš Pregel Izleta na Macno v Avstriji se je 6. 5. 2017 udeležilo 30 članov sekcije Sokol.

I

z na skoraj tisoč metrov visoko ležeče vasice Zavrh (Hintergupf ) nad dolino Roža so se najprej povzpeli do romarske cer-

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Šmarske knjigobežnice

M

ed doživetja Vikenda odprtih vrat občine Šmartno pri Litiji, med 8. in 10. septembrom 2017, ste lahko prišteli tudi srečanje s Šmarskimi knjigobežnicami. Male hišice z veliko knjižno dušo so zaživele na Primskovem, na Bogenšperku in v središču Šmartnega pri Mustang baru. Ritem njihovega življenja in vsebine boste narekovali bralci, obiskovalci, ki si boste izmenjevali knjige in doživetja ob prebiranju le-teh. Občina Šmartno pri Litiji se poteguje za naziv »Branju prijazna občina«, zato je podprla projekt izdelave in postavitve Šmarskih knjigobežnic. Tri knjižne niše, omarice, poličke, v katerih vas bodo presenečali različni naslovi, po katerih boste posegli brez vseh obveznosti, poleg tega pa delili svoje izkušnje in intimne misli s somišljeniki (fizično, v knjigah na lističih ali na spletu, FB-profilih). Svojo zgodbo v osrčju Slovenije pričenjajo tri knjigobežnice, upamo, da se jim kmalu pridružijo še druge.

Knjižničarji se zahvaljujemo vsem, ki ste jih dobrohotno sprejeli pod svojo streho.

otroke, da nas morda kdaj, v najslabšem scenariju, ne postavijo pred lastna vrata. Napisal je že več knjig, priročnikov za starše, ki jih v »starih« časih nismo potrebovali. A danes jih, žal, zato vabljeni na srečanje z Markom Juhantom, v ponedeljek, 9. 10., ob 19. uri, v modro sobo Kulturnega centra Litija.

Razstava Janeza Prašnikarja v Knjižnici Šmartno

J

anez Prašnikar se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja s petjem. V zadnjih letih pa je javnosti razkril še svojo drugo umetniško žilico, slikarstvo. Je velik ljubitelj narave in morja, zato uživa v slikanju pokrajin in živali. Riše tudi portrete, tihožitja in akte, pred časom pa mu je uspela tudi umetniška fotografija, posneta v mesečini, ki jo bo predstavil na 4. samostojni razstavi. Na odprtju razstave, ki bo v četrtek, 28. 9. 2017, ob 19. uri v šmarski knjižnici bodo svojemu bivšemu dolgoletnemu članu in prijatelju zapeli člani Okteta Valvasor.

Približevanja – nova, že 7. sezona

Dr. Franjo Rosina, predstavitev knjige

V

D

letih srečevanj z znanimi Slovenkami in Slovenci smo v naš bivalni in kulturni prostor vnesli izvrstno tradicijo, ki se bo nadaljevala tudi v 7. sezoni. Razlog, da se ljudje udeležujejo pogovornih večerov, ki jih vodi Vladimir Jakopič, je predvsem ta, da imamo zelo redko priložnost biti v istem prostoru z izjemnimi znanstveniki, igralci, športniki, kulturniki, novinarji, dobrotniki, vinarji, glasbeniki itd. V urici, ki bliskovito mine, izvemo precej zanimivega in dobimo povsem drugačno predstavo o človeku, s katerim smo bili v istem prostoru. Prvi gost v novi sezoni bo Marko Juhant, ki je na področju vzgoje razburkal mirno morje, ki je odločno proti permisivni vzgoji, ki s povsem jasno logiko razloži, kako je treba »prijeti« in vzgojiti kvice sv. Ane. Strme skalnate stene Turnov so bile polne cvetočega avriklja, nekateri pa so videli tudi kuro divjega petelina in jelena.

13. 5. 2017 je sekcija Sokol opravila izlet po Dolenjski od Mirne Peči na Golobinjek in Frato. Izleta se je udeležilo 22 pohodnikov, ki so uživali v prelepi in bogati naravi Dolenjske.

20. 5. 2017 so Kojoti (sekcija Sava) organizirali izlet na Polhograjsko Grmado. Kljub neobetavni vremenski napovedi se je izleta udeležilo 20 pohodnikov. »V tretje gre rado«, pravi ljudski pregovor.

Sokoli so imeli že tretje leto načrtovan pohod na Kočevski Krokar, ki je ena izmed kontrolnih točk kočevske poti. Izlet 20. 5.

r. Franjo Rosina pravi rodoljub je knjiga, ki je letos izšla pri Zvezi društev General Maister. Avtor Matjaž Brojan je v sklepni besedi in zahvali priznal, da gre za veliko in obsežno delo o človeku, ki ga doslej ni poznal in ni v vsem svojem šolanju zanj niti slišal. Rod dr. Rosine izvira iz Leskovice, župnija Javorje, Šmartno pri Litiji. Odvetnik in velik domoljub je deloval oz. živel v več slovenskih mestih. Bil je tesen prijatelj in sodelavec generala Maistra, čeprav uniforme ni oblekel. Zanimivo življenje in delo velikega človeka bo na literarnem večeru predstavil avtor, novinar in publicist Matjaž Brojan. Predstavitev bo v šmarski knjižnici v drugi polovici oktobra.

Andreja Štuhec, Aleksandra Mavretič

2017 je uspel in se ga je udeležilo 22 pohodnikov.

Pohoda na Vrtaško planino se je 27. 5.

2017 udeležilo 29 članov planinske sekcije Sokol. 12 se jih je povzpelo še na Vrtaški vrh.

V soboto, 4. 6. 2017, se je sekcija Sokol s 23 člani udeležila pohoda »Od češnje do češnje« v Goriških Brdih. 13. pohod je bil na novo trasiran, dolg je 11,3 km in poteka med vinogradi in sadovnjaki. Domačini se niso jezili zaradi obiranja češenj, le proti lomljenju vej je bilo napisanih precej obvestil. Med potjo so jim nudili osvežujoče napitke, češnje in peciva raznih vrst, na koncu pa so dobili še malico, darilo in spominsko majico.

9

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Po dobre prakse v idrijske grape Avtor članka: Društvo za razvoj podeželja LAZ Zadnjo nedeljo v avgustu 2017 smo se člani Društva Laz odpravili odkrivat kulturno in naravno dediščino Idrijskega hribovja. Obiskali smo čipkarsko šolo, se spustili v podzemlje idrijskega rudnika ter se povzpeli na strme grape Idrijskega hribovja.

D

an po kulinaričnem tradicionalnem dogodku, ki ga v Idriji organizirajo že vrsto let, smo se člani Društva Laz odpravili na strokovno ekskurzijo. Kljub temu, da je bila v Idriji živahna noč, ob našem jutranjem obisku tega ni bilo zaznati.

Urejenost več kot 500 let starega mesta nas je že ob prvem stiku z njim navdušila. Vstopili smo v čipkarsko šolo, ki deluje v stari stavbi ljudske šole. V njej skrbijo za ohranjanje številnih tehnik in elementov klekljanja.

V šolskem letu 2017/2018 je vanjo vpisanih 460 otrok iz Idrije in bližnje okolice. V čipkarsko šolo sprejemajo otroke, ki dopolnijo vsaj šest let. Marsikatera čipka je pravi mojstrski izdelek. Ob obisku smo se naučili osnov klekljanja.

September 2017

Po krajšem sprehodu skozi stari del Idrije nas je pot pripeljala v zgradbo, ki vodi v Antonijev rov. Idrija je namreč najstarejše rudarsko mesto v Sloveniji. Ponašajo se z drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu, s kar 700 kilometri rovov. Vstop v podzemlje je bil prava avantura. Rudar, ki nas je popeljal 100 metrov globoko v podzemlje, je deloval tako prepričljivo, da smo se počutili varne. Ob ogledu nam je zaupal številne zgodbe in anekdote, ki jih Idrijčani že stoletja negujejo in prenašajo iz roda v rod.

V popoldanskem času pa smo se odpravili v idrijske strme grape, ki se nahajajo v dolini Kanomlje, ki je najizrazitejša zareza v zemeljski skorji ob idrijskem prelomu. Prijazni gostitelji Turistično kulturnega društva Kanomlja so nas popeljali na ogled zbirke mineralov in fosilov, ki jo je oblikoval nekdanji idrijski rudar Janez Klemenčič. Zbirka obsega preko 1000 primerkov mineralov, rud, fosilov in kamnin. Z navdušenjem smo si ogledovali svetlikajoče se kamnine.

S spoznavanjem s kulturno in naravno dediščino idrijskih grap pa še zdaleč nismo bili pri koncu. Peš smo se odpravili do ovčjaških (francoskih) klavž, ki so bile za namen spravila lesa zgrajene v času Ilirskih provinc.

Omenjene klavže so omogočale plavljenje 1000 do 1500 kubičnih metrov drv in jamskega lesa za potrebe idrijskega rudnika.

Presenečeni smo bili nad podatkom, da je omenjena količina materiala v času 20 minut s silo vode v celoti prepotovala pot v 8 kilometrov oddaljeno Spodnjo Idrijo.

Za zaključek pa so nas člani društva povabili na Domačijo Šturmance, kjer so nas pogostili. Po zaslugi sedanjih gospodarjev Milke in Julijana Petriča je notranjost hiše, vključno s črno kuhinjo, v veliki meri obdržala avtentičen videz iz prve polovice 20. stoletja. Turistično društvo Kanomlja si prizadeva domačijo oživeti s kulturnimi, izobraževalnimi, muzejskimi in turističnimi prireditvami.

V poznih popoldanskih urah smo se zadovoljni odpravili proti domu.

se pridružite katerikoli ekipi v občini Litija oziroma Šmartno pri Litiji.

Tudi ekipa nogometašev je igrala mali nogomet na travi, in sicer v OLMN. V sezoni 2016/2017 so nogometaši Velike Štange med 11 ekipami osvojili odlično peto mesto, za kar jim izrekamo vse čestitke, hkrati pa jim člani društva želimo v prihajajoči sezoni 2017/2018 še boljših uspehov in rezultatov. Na koncu tekmovanja OLMN lige je vodstvo le-te KŠD Veliki Štangi dodelilo izvedbo zaključnega turnirja obeh lig ter veteranov. Vendar se je na veliko presenečenje organizatorjev na sam turnir prijavilo zgolj 9 ekip (od vseh 30). Omenjeno je za naslednje leto skrb vzbujajoče. O tem naj

razmisli predvsem vodstvo OLMN lige, kajti v nasprotnem primeru bo zaključni turnir končal na smetišču zgodovine, kar bi bila, predvsem za ljubitelje nogometa, izredno velika škoda. Prav tako je izredno žalostno dejstvo, da si vodja OLMN lige enkrat letno ne vzame niti toliko časa, da bi prišel na zaključni turnir podelit pokale, kar je pravzaprav tudi njegova obveznost in dolžnost.

Na koncu vse čestitke zmagovalcu zaključnega turnirja OLMN lige – ŠD Sava, pa tudi vsem nastopajočim ekipam turnirja. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja, še posebna zahvala pa gre Mateju Jugu ter nogometašem KŠD Velika Štanga.

Nekaj športnih utrinkov iz KŠD Velika Štanga Avtor članka: Marjan Lukančič, predsednik KŠD Velika Štanga V lanskem in letošnjem letu smo člani KŠD Velika Štanga igrali oziroma balinali v OBRL, v kateri je nastopilo 8 ekip (dve domači, tri iz Litije, ena iz Jevnice in dve ekipi iz Golišč).

P

o koncu sezone 2016/2017 je prvo mesto osvojila ekipa športnega društva Golišče, sledi KŠD Velika Štanga I., Jevnica, Predilec I., KŠD Velika Štanga II., MDI, Predilec II. in DU Sloga. Tako kot vsako leto smo tudi letos člani KŠD Velika Štanga organizirali zaključni turnir lige OBRL, v kateri so sodelovale vse ekipe. V finalu sta se pomerili ekipi Jevnice in MDI, ki je tudi osvojila prvo mesto. Sledijo ji Jevnica, Štanga I., Golišče, Predilec II., Sloga, Predilec I. in Štanga II. Pokal za najbližalca je pripadel Ani Obolnar iz ŠD Golišče. In tako smo ob vedrem vzdušju pripeljali litijsko tekmovanje 2016/2017 do konca. Jesenski del tekmovanja 2017/2018 smo pričeli konec avgusta oziroma v začetku septembra. In ker vemo, da je v naši in sosednji občini ljubiteljev balinanja veliko, vabimo vse, da 10

September 2017

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Poletno dogajanje v PD Litija Avtor članka: Aleš Pregel Od 2. 7. 2017 do 8. 7. 2017 je v Kamniški Bistrici potekal 37. mladinski planinski tabor. Tabora se je udeležilo 36 udeležencev in članov vodstva.

O

svojili so Kamniško sedlo in Brano, Kokrško sedlo in Grintovec ter Veliko planino. Tabor je vodil Gašper Repina. Pohoda na Blegoš se je v lepem vremenu 8. 7. 2017 udeležilo 24 »Sokolov«.

Od 9. 7. 2017 do 15. 7. 2017 je v Kamniški Bistrici potekal 12. družinski planinski tabor. Tabora se je udeležilo 60 udeležencev.

Vodniki Alma Jere, Jurij Jere, Aleš Pregel, Sašo Jovanovič in Roman Ponebšek so poskrbeli za zanimive izlete na Sv. Primoža, Kamniško sedlo in Brano, Kokrško sedlo in Grintovec, Lepi kamen in po Koželjevi poti.

Preskusili so se tudi v »paintballu«. Gorski reševalci so jim demonstrirali prehod preko reke s pomočjo žičnice. Pavel in Marija Smolej sta poskrbela za slikarsko kolonijo, logotip tabora in za like pri krstu. Obiskal

jih je planinski publicist Dušan Škodič.

Nada Potisek, Urh Grošelj in Urška Širok pa so z odlično pripravljeno hrano dvigovali razpoloženje v taboru. Planinska sekcija »Sokol« je 22. 7. 2017 izvedla pohod na Korošico in Ojstrico. Od 24 pohodnikov jih je vrh Ojstrice osvojilo 9. 22. 7. 2017 je planinska sekcija Sava – Kojoti organizirala izlet na Peč, 1508 m visok hrib na tromeji Slovenije, Avstrije in Italije. Pot so pričeli na Korenskem sedlu, sestopili pa so v Rateče. Dvodnevnega pohoda 31. 7. 2017 in 1. 8. 2017 na Kriške pode se je udeležilo 17 pohodnikov. Po prihodu v Pogačnikov dom se jih je 11 odpravilo še na Razor. Naslednji dan pa so štirje pohodniki osvojili še Stenar. Člani Alpinističnega odseka so v juliju dobro izkoristili ugodne razmere

IV. Valvasorjevi mednarodni grafični dnevi Avtorica članka: Joži Vovk, direktorica Javnega zavoda Bogenšperk Ko pride julij in se z njim bliža teden ustvarjanja v okviru Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, nas na gradu prevzemajo prijetni občutki, da smo s partnerji zopet pripravili pravo vsebino na pravem mestu. Grad Bogenšperk, kulturni spomenik, prežet z dediščino nestorja slovenske grafike, je tudi v letu 2017 doživel nekaj zgodovinskih mejnikov.

V

Valvasorjevem duhu smo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravili niz dogodkov, poveznih v 4. Valvasorjeve mednarodne grafične dneve, s katerimi smo želeli izpostaviti pomen neprecenljivega Valvasorjevega grafičnega opusa in grafične umetnosti tako za lokalni, nacionalni kakor evropski prostor.

Projektni partnerji smo v aprilu zopet odprli zakladnico slovenske grafike in v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj pripravili razstavo grafik Vladimirja Makuca, enega najvidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev. Mesec dni pozneje je vrata odprla prenovljena muzejska zbirka Valvasorjeva bakrotiskarna, bogatejša z vsebinami, ki so se v letih izkazale za manj-

za plezanje. Dare Juhant in Jože Vozelj sta plezala v Turnu Gamsove matere, in sicer smer Deye-Peters. Jernej Groboljšek, Rok Hostnik, Gorazd Šantej in Niko Škrabanja so plezali v Košutnikovem turnu, in sicer smeri Nordkante ter Jenny_Riβ. Sašo Borišek je dvakrat plezal Slovensko smer v Steni. Tomaž Groboljšek, Dare Juhant in Beno Hostnik so opravili prečenje Ortlerja – najvišjega vrha nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Gorazd Šantej in Rok Prelogar sta plezala v steni Nad Šitom glave in v Veliki Mojstrovki, Rok pa je s Sašem Boriškom plezal Kamniško smer v Celovški špici. Podrobne opise plezalnih dogodivščin pa lahko najdete na http://www.ao-litija.si/.

Načrtovani izleti in akcije v septembru 2017: • 16. 9. 2017 – Koča Fratelli Grego (sekcija Sokol), • 23. 9. 2017 – Hleviška planina (sekcija Sokol), • 23. 9. 2017 – Smerkovec (sekcija Sava).

Program je okviren, več informacij o izletih pa dobite na društvu in na spletu http:// www.pdrustvo-litija.si/. kajoče pri razumevanju grafičnega postopka bakroreza, dragocena pa je tudi novost, da zdaj v interaktivnem kotičku bakrorez lahko soustvarjajo tudi obiskovalci gradu.

Vrhunec, zdaj že četrtega leta, ko ima grafika v programu Javnega zavoda Bogenšperk pomembno mesto, je gotovo prvi teden julija, ko se na gradu zberejo in ustvarjajo grafični umetniki. Mednarodno grafično delavnico smo to leto začeli še z enim zgodovinskim dogodkom. Z veličino slavnega prednika in njegovimi zaslugami na področju grafične umetnosti pri nas so se prvič seznanili potomci Janeza Vajkarda Valvasorja. Tako, kakor sta grad in dediščina prednika očarala njegove potomce, ravno tako je iz del, ki jih predstavlja letošnja razstava, zaznati očaranost in spoštovanje do velikana naše zgodovine in gradu, ki stoletja ostaja pričevalec sprememb, ki jih je spisal čas.

Ob koncu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi 4.

Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni.

Hvala Luciji Berdin (Hrvaška), Vladu Goreskemu (Makedonija), Luki Popiču (Slovenija), Barbari Jurkovšek (Slovenija), Francu Vecchietu (Italija) in Aleksandri Zalokar (Slovenija) za udeležbo na četrtih Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dnevih in za neutrudno ustvarjanje. Hvala umetniškemu vodji grafičnih dni, slikarju in grafiku Janku Oraču, za koordinacijo in odlično vodenje dela v delavnici ter strokovnim sodelavcem Goranu Milovanoviću, Kristini Simončič in mag. Martini Orehovec, Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki ter Tehniškemu muzeju Slovenije za dolgoletno in odlično partnerstvo. Razstava del bo na gradu do konca meseca novembra in si jo lahko ogledate v odpiralnem času gradu.

11

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Dogajanje v Društvu upokojencev Šmartno Avtor članka: Boris Žužek V četrtek, 18. maja, so se naše balinarke, ki so še edine od športnih ekip, srečale z balinarkami iz Jevnice, in sicer na igrišču Društva invalidov v Litiji. Zmagale so Jevničanke.

V

torek, 23. maja, je Dom Tisje organiziral tradicionalno srečanje za člane domske skupnosti akcijo »Z vozički do Krznarja«. Pri prevozu so pomagali svojci in prostovoljci; med njimi je bilo tudi šest članov našega društva.

V juniju smo imeli samo en rekreacijski po-

September 2017

hod, in sicer Šmartno–Slatna–Zagorica– Šmartno.

V četrtek, 8. junija, je v Trbovljah potekalo zasavsko tekmovanje v balinanju za ženske.

Udeležile so se ga tudi naše balinarke; od sedmih ekip so se uvrstile na tretje mesto.

V ponedeljek, 12. junija, smo člani odbora obiskali našo dolgoletno članico Marijo Volk, ki jesen svojega življenja preživlja v Domu Sreča v Orešju pri Šmarjeti na Dolenjskem.

Bila nas je zelo vesela.

V petek, 16. junija, smo prvič organizirali piknik na vrtu gostilne Krznar. Odziv je bil dober, saj se nas je zbralo 37, naš novi član Slavko pa je za dobro voljo in prijetno razpoloženje raztegnil tudi harmoniko.

V torek, 27. junija, smo v letu, ko božjepotna cerkev na Zaplazu pri Čatežu praznuje 100-letnico posvetitve, organizirali obisk tega romarskega kraja. Zanj je bilo veliko zanimanja in ta dan se nas je na Zaplazu zbralo kar 57. Med nami so bili tudi člani Novih korenin iz Primskovega. Najprej smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval naš domačin Lojze Hostnik, ki je župnik župnij Homec in Vranja Peč pri Kamniku, na orgle pa je igrala Marija Celestina, kar je popestrilo slovesnost. Po malici,

ki smo jo imeli v enem od čateških gostišč, pa smo se odpeljali v vas Krka pri Muljavi, kjer smo obiskali kmetijo Zabukovec, ki se ukvarja s predelavo mlečnih izdelkov. Po obilni degustaciji smo lahko izdelke tudi kupili.

V juliju smo izvedli dva pohoda, in sicer Šmartno–Roje–Grmače–Šmartno in Šmartno–Sela–Bogenšperk–Šmartno.

V soboto, 15 julija, smo organizirali kopanje v Termah Paradiso v Dobovi pri Brežicah, kamor smo se peljali z vlakom. Ni nas bilo veliko, a smo se imeli vseeno prijetno.

Zadnjo junijsko nedeljo smo si v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah ogledali ljudsko igro s petjem in plesom Frana Saleškega Finžgarja »Divji lovec«. Bilo nas je 24.

Predstava nas je navdušila, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno.

V soboto, 12. avgusta, smo bili še drugič v Termah Paradiso v Dobovi. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo bili s triurnim kopanjem vseeno zadovoljni.

V zadnjem počitniškem mesecu smo imeli dva pohoda v bližnjo okolico, in sicer Šmartno–Roje–Grmače–Rakovnik in Šmartno– Podsitarjevec–Širmanski hrib–Zavrstnik– Šmartno.

In smo se res. Naša zborovodkinja Marija Celestina in korepetitorka Ema Hostnik sta se razveselili udeležbe, ki je bila resnično dobra.

V Leničev dom smo odšli prvič in imeli smo se lepo, predvsem pa smo bili zelo pridni.

Z vajami smo pričeli v petek popoldan in končali v nedeljo dopoldan. Urnik dela je bil skrbno pripravljen in poleg petja smo zjutraj telovadili, odšli na ogled kleti v Gadovo Peč,

odzvali smo se povabilu gospoda župnika v Podbočju in prepevali pri nedeljski maši.

Družili smo se, se pogovarjali, vezi, ki se stkejo na takšnih srečanjih, so dragocene in trajajo.

Kako prijetno je potem priti na prvo vajo v septembru, ko obujamo spomine, se nasmejimo raznim smešnim pripetljajem, pesmi so nam znane in z delom lahko samo nadaljujemo in se pripravljamo na naše nove nastope.

PD Zvon Šmartno pri Litiji od junija do septembra 2017 Avtorica članka: Katarina Kragelj Tretjo nedeljo v juniju smo prepevali na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, na predvečer praznika, 24. 6. 2017, smo nastopili na občinski proslavi na šmarskem trgu, naslednji dan smo zaključili pevsko sezono z izletom v Prekmurje, novo pevsko sezono pa smo pričeli s pevskim vikendom v Leničevem domu ob robu Krakovskega gozda.

V

sakoletni Pevski tabor v Šentvidu pri Stični je bil tudi letos lepo doživetje, saj je naša zborovodkinja Marija Celestina prejela priznanje za petletno udeležbo na taboru. Program je bil pester in zanimiv in imeli smo se res prijetno.

Večer pred praznikom državnosti smo nastopili na šmarskem trgu in odpeli domoljubne pesmi. Po proslavi smo se družili s krajani, naslednji dan pa smo odšli na izlet v Prekmurje. V Dobrovniku smo občudovali orhideje, odšli smo tudi na stolp Vinarium pri Lendavi.

Na poti nas je spremljal dež, a to ni motilo vedrega razpoloženja in prepevanja tako na avtobusu kot v gostišču, kamor smo odšli na kosilo. Razšli smo se v upanju, da se v čim večjem številu srečamo na pevskem vikendu, tretji petek v avgustu.

12

September 2017

V promocijsko akcijo Lov na zaklade osrednje Slovenije je vključen tudi grad Bogenšperk Avtor članka: Javni zavod Bogenšperk Pričel se je drugi del kampanje za promocijo destinacij in ponudbe v regiji osrednja Slovenija, ki bo trajala vse do novembra.

Z

njo želi Turizem Ljubljana skupaj z občinami osrednje Slovenije predstaviti nabor idej za izlete v okolici

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV / IZ PRETEKLIH DNI

Ljubljane, obenem pa čim bolj razširiti besedo o lepotah in doživetjih – zato smo se v promocijo odločili vključiti priljubljeno platformo Instagram, uporabnike hashtaga #CentralSlovenia pa »nagraditi« z lokalnim darilcem.

Kako v Lov na zaklade osrednje Slovenije?

1. Obiščite kraj s seznama Turizma Ljubljana, na katerem so navedeni vsi kraji, ki sodelujejo v akciji lova na zaklade osrednje Slovenije.

2. Fotografirajte, kar vas je navdušilo, in fotografijo objavite na Instagramu s pripisano oznako #CentralSlovenia.

3. Na izbrani lokaciji pokažite svojo objavo in prejeli boste lokalno darilce.

panova jama ter Polhograjska graščina, Zbiljsko jezero, Arboretum Volčji Potok, razgledni stolp na Planini nad Vrhniko, od koder pogled sega vse do Triglava, Pustolovski park Geoss, Slamnikarski muzej v Domžalah, veslanje po Ljubljanskem barju in seveda Valvasorjev grad Bogenšperk.

Slikajte, objavite fotografijo gradu Bogenšperk, pokažite objavo grajskemu vodniku in čaka vas nagrada!

Natančen seznam lokacij, kjer lahko prevzamete darilo, in čas njihovega odprtja sta objavljena tudi na spletni strani Turizma Ljubljana.

Na seznamu izletov v osrednjo Slovenijo so Velika planina s pastirskim naseljem in ponudbo tradicionalnega sira trniča, Žu-

Prvo srečanje Valvasorjevih potomcev Avtor članka: Javni zavod Bogenšperk Še pred dobrim desetletjem je veljalo prepričanje, da je rod znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) izumrl. Po zaslugi prof. dr. Borisa Golca vemo, da danes po svetu živi 119 potomcev slavnega polihistorja. Po njegovi zaslugi je v sodelovanju z Javnim zavodom Bogenšperk 1. in 2. julija 2017 na gradu Bogenšperk potekalo 1. srečanje Valvasorjevih potomcev.

V

zgodovinskih knjigah še danes lahko prebiramo, da je rod znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja izumrl z njegovimi sinovi, ki so vsi postali redovniki. Odkritje polihistorjeve najmlajše, dolgo pozabljene hčerke Regine Konstancije in raziskava prof. dr. Borisa Golca sta takšno domnevo leta 2006 postavila na glavo. V dobrih treh letih je Boris Golec odkril vse njene potomce, ki se jih je v trinajstih generacijah zvrstilo 260. Danes jih v osmih državah Evrope, Severne in Južne Amerike živi 119, večinoma mladih ljudi in otrok, sicer pa so doslej prebivali na vseh šestih celinah, do Avstralije.

Med potomci Janeza Vajkarda Valvasorja so tudi znane osebnosti, več znanstvenikov in politikov, visokih častnikov, med temi mučenec Katoliške cerkve in celo še živeča italijanska teroristka.

Čeprav je bil polihistorjev rod vsaj dvakrat tik pred izumrtjem, se je v zadnjih desetletjih močno razrasel. Na Slovenskem je zadnji potomec prebival do tragične smrti leta 1941, natanko tristo let po Valvasorjevem rojstvu. Zanimivo je, da je pred njihovim odkritjem samo eden vedel za svojo sorodstveno povezanost s kranjskim polihistorjem iz 17. stoletja.

To poletje so se prvič zbrali organizirano, potem ko so zadnja leta prihajali posamič na grad Bogenšperk. Na prvo bogenšperško srečanje Valvasorjevega potomstva, ki ga je organiziral Javni zavod Bogenšperk, je prišlo 42 udeležencev, tako Valvasorjevih neposrednih potomcev kot njihovih družinskih članov. V soboto so se z Bogenšperka popeljali na ogled Ljubljane, rojstnega kraja polihistorja, kjer jih je v Narodnem muzeju Slovenije sprejel predstavnik Ministrstva za kulturo RS, g.

Silvester Gaberšček. Iz Ljubljane jih je pot

vodila na grad Medija, kjer so si ogledali kapelo z družinsko grobnico. V nedeljo je vodenemu ogledu gradu sledil uradni sprejem gostov ter kulturni program s šmarskimi pritrkovalci, grajsko gospo Ano Maksimilo in njenimi glasbeniki. Obiskovalce sta pozdravila ga. Joži Vovk, direktorica Javnega zavoda Bogenšperk, in župan občine Šmartno pri Litiji, g. Rajko Meserko. Prof. dr. Golec je orisal pot odkrivanja potomcev J. V. Valvasorja, v imenu potomcev pa je spregovoril dr. Herwig Brandstetter.

Po nadvse prijetnem druženju so Valvasorjevi potomci Bogenšperk zapuščali vidno navdušeni nad dediščino slavnega prednika in gostoljubjem gostiteljev.

Za sodelovanje in podporo pri organizaciji srečanja se JZ Bogenšperk zahvaljuje Občini Šmartno pri Litiji, šmarskim pritrkovalcem, prof. dr. Borisu Golcu, Občini Zagorje ter Vinski kleti Mastnak.

13

IZ PRETEKLIH DNI

Oratorij – Dotik nebes Avtorji članka: Šmarski animatorji Geslo letošnjega oratorija se glasi Dotik nebes. Za dotik z nebesi je poskrbela Marija, ki je na naš oratorij vsak dan vlivala nebeško veselje (pa tudi nebeško vreme).

Z

bralo se nas je 33 animatorjev, ki smo poskrbeli za nekaj več kot 100 otrok. Spoznavali smo Marijino življenje, od angelovega oznanjenja Mariji, vse do Jezusovega vstajenja. Vsak dan smo se po skupinah pogovarjali o vrednotah, čez dan pa smo jih skušali uresničiti s konkretnimi dejanji. Preko darovanja svojih talentov in modrega odločanja smo lahko sočutni do ljudi okrog nas. Vse to nam pomaga pri gradnji skupnosti Cerkve, pri zavedanju, da je vsak izmed nas njen živi kamen, kar nam v srca prinaša mir.

Ob vsaki vrednoti nam je bila Marija velik zgled.

V sredo smo se vsak s svojim namenom odpravili na romanje k Mariji na Javorje. V cerkvici smo skupaj prepevali in Mariji izročili svoje romarske namene. Skozi teden smeha, iger, katehez in otroškega veselja smo pripeljali oratorij do zaključne svete maše. Bogu se zahvaljujemo, da se je teden odvil brez hujših poškodb za vse, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi. Želimo vam lepe šolske dni in se že veselimo srečanja čez eno leto!

Dotik nebes Avtor članka: Uroš Pušnik Od nedelje 2. julija pa do sobote 8. julija je v šmarski župniji potekal poletni oratorij za otroke, z naslovom Dotik nebes.

K

ar 32 animatorjev je pod vodstvom Eme Hostnik uspešno spravilo pod streho poletni oratorij v Šmartnem, ki se ga je udeležilo 105 otrok. Z lepim in doživetim tednom so otroci vstopili tudi duhovno obogateni v brezskrbno počitniško dogajanje. Igra, pesem, ples, likovno ustvarjanje, pohodi v naravo, »romanje k Mariji« in še mnogo drugega se je našlo, v čemer so otroci brezskrbno uživali, a vseeno z bogatimi izkušnjami zapolnili teden.

Praznik pojočih družin Avtor članka: Rudi Vidic Na letošnjem festivalu je sodelovalo deset družin iz različnih krajev Slovenije, od tega štiri iz šmarske občine.

S

kupno je prepevalo 77 članov družin, od tega kar tretjina otrok.

Sodelovale so naslednje družine: VIDIC - SOJAR VOGLAR iz Šmartnega in Ljubljane, KRIŽNIK iz Planine pri Sevnici, MENEGATTI iz Cerkna, HOSTNIK iz Podroj – Šmartno, HLADNIK iz Nove Cerkve, FELE iz Šmartnega, NOVAK iz Prebačevega pri Kranju, REPENŠEK iz Mozirja, VIDIC Jožeta in Urške iz Šmartnega in KOVAČIČ iz Nove Gorice. Nastopi vseh družin so bili zelo prisrčni in na presenetljivo visokem kvalitetnem nivoju, vredni in deležni občudovanja poslušalcev.

Vezno besedilo je napisala Andreja Štuhec, prireditev pa je povezoval Benjamin Fele.

Družine in vse obiskovalce so ob prihodu pozdravljali ubrani glasovi iz povsem novih zvonov, ki jih je kupilo PROSVETNO DRU-

14

September 2017

Veselja pa ni manjkalo niti ob zaključku, v soboto, 8. julija, popoldan, ko smo se skupaj z otroki in njihovimi starši ter prisotnimi farani zahvalili za čudovito preživet teden. Sv. mašo je vodil domači župnik Janez Kvaternik. V nagovoru je izpostavil zgodbo arškega župnika in ob vtisih tedna tudi položil na srca misel, naj podoba ali kip Marije ne bo izpostavljena samo v naši cerkvi, temveč naj Ona postane prisotna tudi v našem vsakdanjem življenju.

Velika zahvala tudi vsem staršem in društvom ter donatorjem in sponzorjem, ki so pripomogli k boljšemu uspehu oratorija, pa tudi g. župniku za pomoč in »dušnopastirsko oskrbo«.

Veselo rajanje se je ob zaključku preselilo na župnijsko dvorišče, kjer je bila za vse pripravljena blagodejna osvežitev. Polni vtisov pa so ob slovesu otroci potrdili, da naslednje leto doživetje ponovijo.

ŠTVO ŠMARTNO, lepe melodije pa so iz njih izvabljali ŠMARSKI PRITRKOVALCI pod vodstvom Andreja Hostnika, ki so poskrbeli tudi za njihovo opremo.

Letos nam je bilo vreme naklonjeno in prijazno, prav tako pa tudi osebje JZ Bogenšperk, kostrevniški in vintarjevški gasilci, ki so nam posodili mize in klopi ter naši člani/-ce in podporniki, ki so pripomogli, da je celotna prireditev skupaj z zaključnim druženjem lepo uspela. Prireditev je skupaj z lepim ambientom gradu Bogenšperk naredila na člane gostujočih družin izjemen vtis.

September 2017

IZ PRETEKLIH DNI

31. državne in 10. mednarodne kmečke igre uspešno zaključene Avtorica članka: Mija Tomšič, tajnica DPM LIŠ Prvo soboto v juliju smo se v Zgornji Jablanici na 31. državnih in 10. mednarodnih kmečkih igrah zbrali člani društev podeželske mladine iz vse Slovenije ter mladi podeželani iz Avstrije, Švice in Anglije.

V

vlogi organizatorja smo bili letos Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno ter Zveza slovenske podeželske mladine. Letošnjih iger se je udeležilo sedemnajst ekip iz Slovenije in tri mednarodne ekipe. Dogajanje na prizorišču se je uradno pričelo ob 13.00. Pozdravne besede so nam poleg napovedovalca Petra Avblja namenili še predsednika DPM LIŠ Marko Firm, predsednika ZSPM Rok Damijan, župan občine Litija Franci Rokavec, župan občine Šmartno pri Litiji Rajko Meserko in predstavnica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Andreja Krt. Po končani slavnostni otvoritvi se je dogajanje preselilo na travnik s parcelami za košnjo in grabljenje. Tako kot vsako leto so se tekmovalci najprej pomerili v košnji in grabljenju parcele velike 4,5 x 11 m. Pri teh dveh disciplinah ni pomemben samo čas, vendar tudi čistoča košnje in grabljenja

Foto: Aljaž Vozelj

ter kakovost izdelave kopice. Ko so kosci in grabljice opravili svoje delo, smo igre popestrili z demonstracijo strojev podjetja KGZ Sloga Kranj. Predstavili so nam traktorje znamke John Deere in seneno linijo podjetja Kuhn.

V drugem delu iger so sledile zabavne ter spretnostne igre, ki so bile letos obarvane z govedorejsko tematiko. V prvi igri so morali tekmovalci pomolsti kravo, mleko prenesti čez poligon ter ga zliti v mlečno kanglo.

Kravo je treba dobro nakrmiti, da nam da veliko mleka, zato so jo morali tekmovalci v drugi igri še »nafutrati« s senom, vodo in krmili, ki so jih prav tako morali prenesti čez poligon. Da je bila igra še bolj zanimiva, se je moral vsak tekmovalec, predno je šel čez poligon, desetkrat zavrteti okoli količka. V igri presenečanja pa so morali tekmovalci pokazati spretnosti timskega dela. Vseh šest članov ekipe je moralo na enih lesenih

smučeh presmučati poligon z ovirami.

Dogajanje se je s travnika preselilo pod šotor pred gasilskim domom. Najprej so se tekmovalci okrepčali, potem pa je sledila še predstavitev regij, razglasitev rezultatov ter veselica z Ansamblom Jureta Zajca, ki se je zavlekla pozno v noč.

Na 31. državnih kmečkih igrah so se najbolj izkazali tekmovalci DPM Tabor, drugo mesto so dosegli člani DPM Mirna Peč, tretje pa člani DPM Šentjur. Tudi najboljši kosec in grabljica letošnjih iger prihajata iz DPM Tabor. Ekipa DPM LIŠ je zasedla 11. mesto.

V imenu Društva podeželske mladine Litija in Šmartno bi se posebej zahvalila članom PGD Jablanica za veliko pomoč pri organizaciji in izvedbi 31. državnih kmečkih iger.

Hvala tudi lastnikom zemljišč, na katerih so potekale igre in demonstracija ter vsem sponzorjem za finančne in materialne prispevke.

ni glasbeno izobrazbo, so samouki, ljudski pevci ali pa imajo preprosto samo željo prepevati lepe pesmi; tem nekaterim posameznikom v deželici tod pod Triglavom to tudi uspeva.

Izročila se zaveda tudi domači župan g. Rajko Meserko, ki je pohvalil prireditev ter se zahvalil vsem nastopajočim, idejnemu po-

budniku festivala in organizatorju, g. Rudiju Vidicu, ter obiskovalcem za obisk prireditve, saj je, kot sam pravi, zelo lepo videti atrij gradu poln skoraj do zadnjega kotička, hkrati pa povabilo in želja za naslednje leto, da bi bili udeležba še številčnejša. In če je po odzivu nastopajočih in obiskovalcev sklepati, se za prihodnost tega festivala ni bati.

15

Družina poje Avtor članka: Uroš Pušnik V pozdrav gostom, obiskovalcem festivala Družina poje, so Šmarski pritrkovalci iz zvonov izvabljali čutne melodije pred biserom osrednje Slovenije, gradom Bogenšperk.

Ž

e tretje leto zapored se je v nedeljo, 18. 6. 2017, na gradu Bogenšperk odvijal festival družinskega petja, ki je vsako leto številčnejši, tako po nastopajočih kot po obisku. Z lepim in ubranim petjem nas je letos razveselilo kar deset družin iz različnih koncev domovine, od tega kar štiri iz Šmartnega. Nastopile so: družina Križnik iz Planine pri Sevnici, družina Menegatti iz Cerkna, družina Hladnik iz Nove Cerkve, družina Novak iz Prebačevega pri Kranju, družina Repenšek iz Mozirja ter družina Kovačič iz Nove Gorice, domači šmarski kraj pa so zastopale združeni družini Vidic in Sojar Voglar, družina Hostnik iz Podroj, družina Fele iz Šmartnega ter družina Vidic, tudi iz Šmartnega.

Slovenci smo veljali za narod pevcev, saj se je včasih pesem slišala na različnih dogodkih v kraju, pod vaško lipo, ob družinskih praznovanjih in zaključkih skupnih kmečkih del, slišati je bilo podoknice. Z razvojem dežele so marsikateri običaji potonili v pozabo, a se še vedno najdejo družine, ki gojijo to lepo izročilo, najsi imajo njih čla-

IZ PRETEKLIH DNI

September 2017

Srebrni mašni jubilej g. Janeza Kvaternika Avtor članka: Uroš Pušnik Sredi dopustniških dni, v tednu, ko goduje tudi zavetnik duhovnikov, arški župnik sveti Janez Marija Vianney, je obhajal svoj srebrni mašni jubilej – 25 let duhovništva – naš šmarski župnik g. Janez Kvaternik.

V

sredo, 2. avgusta, se je zbralo farno šmarsko občestvo ter sorodniki župnika Janeza pri slovesnosti v šmarski župnijski cerkvi, kjer je bral mašo ob svojem jubileju. V nagovoru je župnik Janez poudaril, da je duhovništvo ljubezen in dar Jezusovega srca posamezniku, ki se odloči posvetiti svoje življenje. Kot sam pravi, lahko za razumevanje duhovniškega poklica primerjamo izkušnjo zaljubljenosti; takrat je človek predan in naklonjen izbrani osebi bolj kot drugim, a je zaljubljenost začasno čustvo, Božji klic pa je večen in človeka nikoli ne zapusti. Božja beseda je učinkovita in ostra, človeka ne rani, temveč ga očiščuje in mu prinaša notranjo svobodo. Zato bodimo in živimo kot otroci luči!

Fotografija: Lojze Flisek

Ob daritveni mizi se mu je pridružil še g.

Ciril Oražem, slovesnost so povzdignili ubrani glasovi župnijskih pevcev, molitve zbranih vernikov, narodne noše, pritrkovalci … V zahvali smo farani g. župniku zaželeli blagoslova in Božjega varstva farnega zavetnika�������������������������������� ter mu obljubili molitveni spomin. Ob koncu se je g. župnik zahvalil vsem sodelujočim pri tej slovesnosti, posebej pa tudi gospodinji ge. Mari, ki ga že 21 let spremlja, ter vsem zbranim s stiskom roke.

Večer se je ob dobrotah domačih gospodinj zaključil v prijetnem druženju pred mežnarijo, sam pa naj si sposodim geslo srebrnomašnika g. Janeza, ki je napisal: »Nekoč ste bili namreč tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Preizkušajte, kaj je všeč Gospodu!« Ef5,8–10 Še na mnoga duhovniška leta, župnik Janez!

folklornimi skupinami v Sloveniji in izven meja. Njihova vodja je Eva Dukarič.

A ko je Večerni Ave prišel tiho čez dobrave in nežno pobožal našo slovensko deže-

lo, so se v nas še vedno poigravale nežne melodije, lepe in ubrane skladbe, v venček spominov pa so jih povezali topli in lepo doživeti trenutki.

PD Zvon in Senožeški tamburaši Avtor članka: Uroš Pušnik Na lepo in sončno nedeljsko popoldne 4. junija nas je ljubitelje lepega in ubranega petja ter milih melodij sprejelo mogočno grajsko dvorišče dragega nam gradu Bogenšperk, kjer se je odvijal redni Pomladni koncert PD Zvon z gosti.

S

voj redni Pomladni koncert so imeli člani PD Zvon, ki se nam vsako leto predstavijo in razveselijo z nastopom tako odraslega kot tudi mlajšega obiskovalca. Pestremu glasbenemu repertoarju domačih in tujih avtorjev so letos dodali svojevrsten in razigran pridih v danem trenutku. Vodja zbora je Marija Celestina.

Njihovi letošnji glasbeni gostje so bili Senožeški tamburaši, ki so po letih ustvarjanja mlada skupina, saj delujejo od leta 2010.

Njihov repertoar obsega poleg glasbe, napisane za tamburaške orkestre, še klasične in ostale priredbe ter popevke. Delujejo tako samostojno kot tudi z različnimi glasbenimi kolegi, solisti, pevskimi zbori ter

16

September 2017

SVET ŠPORTA

V Šmartnem se bo igrala prva liga NLB Avtor članka: RD Herz Šmartno Lanska sezona je bila za člansko ekipo RD Herz Šmartno zelo uspešna. Z naslovom prvaka 1. B DRL se je ekipa uvrstila med najboljše, v 1. ligo NLB. 31. julija so se igralci in strokovno vodstvo zbrali na prvem treningu, na katerem je bilo tudi nekaj novih obrazov. Na čelu ekipe še vedno ostaja trener Filip Gradišek, ki mu bo pomagal pomočnik Aleš Šmejc. Ekipi sta se pridružila še drugi pomočnik Sašo Barle in zelo priznani maser Gorazd Žužek, ki se vrača v domači kraj in bo skupaj s športnim terapevtom Miho Perkom skrbel za dobro zdravstveno stanje ekipe.

Č

lanska ekipa se je okrepila z dvema posojenima igralcema RK Celje Pivovarna Laško. Oba igralca sta 19-letna perspektivna člana mladinske ekipe Celja.

Matevž Kunst (189 cm) igra na položaju levega zunanjega, Anže Dobovičnik (188 cm) pa igra na položaju desnega krila. Prav tako v ekipi ostajajo skoraj vsi ključni igralci, tudi prvi strelec lanskoletnega prvenstva 1.

B lige, Tilen Strmljan, ki je bil tudi član mladinske reprezentance Slovenije, ki je nastopala na svetovnem prvenstvu v Alžiriji. Po dolgotrajni rehabilitaciji se vrača v člansko ekipo tudi Andraž Justin, ki je popolnoma okreval, kar je za ekipo in njega samega zelo dobra novica. Ekipi se je pridružilo tudi nekaj perspektivnih mladincev, ki že nabirajo prepotrebne izkušnje.

Na žalost pa se je tudi nekaj igralcev poslovilo od igranja. Z igranjem je prekinil pomemben član ekipe, levo krilo, Luka Poglajen, ki je bil eden najbolj standardnih igralcev. Zaradi dolgotrajne rehibilitacije je uradno pot zaključil tudi Žiga Pregelj. Z ro-

kometno potjo so pri članski ekipi med ali po sezoni zaključili še Said Lachaal, Urban Poglajen, Žan Urankar in Anej Zakonšek.

Zaradi poškodbe za začetek sezone ne bo nared perspektivni Žan Pregelj, ki mora na ponovno operacijo desnega ramena. Kako dolga bo rehabilitacija, še ni mogoče predvideti. Še vedno sta na spisku poškodovanih brata Berglez, Dejan in Žiga, kako pa je z možnostjo nadaljevanja kariere, pa še ni znano.

Pred novo sezono je članska ekipa odigrala štiri uradne prijateljske tekme ter eno za zaprtimi vrati. Na uradnih tekmah je zabeležila zmago, neodločen izid ter dva poraza.

Veliko poudarka je bilo na uigravanju in treniranju obrambe, ki bo v prvi ligi zelo pomembna. Ekipa na teh tekmah ni bila kompletna, zaradi poškodbe je na vseh tekmah manjkal Jaka Avsec, prav tako se je proti koncu avgusta poškodoval tudi Aljaž Sadar.

Prijateljske tekme ekipe RD Herz Šmartno 16. 8. 2017 RD Herz Šmartno : RD Rudar

37 : 25 (18 : 14)

17. 8. 2017 RD Herz Šmartno : RK Krško

37 : 38 (13 : 19) 25. 8. 2017 RK Krim-Olimpija : RD Herz Šmartno 31 : 31 (16 : 16) 1. 9. 2017 RK Sviš Ivančna Gorica : RD Herz Šmartno 32 : 29 (15 : 14) Prva domača tekma 1. lige NLB bo na sporedu v petek, 15. septembra, ob 19.30, ko bo v domači Dvorani Pungrt gostovala ekipa RK Jeruzalem Ormož.

V imenu društva vas vabimo, da si ogledate tekme 1. lige NLB v domači Dvorani Pungrt ter tudi kakšno v gosteh. Hvala navijaški skupini KROKARJI, ki nas tudi v novi sezoni spremlja doma in na gostovanjih!!! Seveda vas vabimo tudi na tekme mlajših selekcij, ki so na sporedu skoraj vsak vikend. Vse bralce vabimo, da si ogledate našo internetno stran www. rdherzsmartno.si ter seveda našo Facebook stran www.facebook.com/Rokomet.

Smartno, na katerih lahko spremljate veliko zanimivih novičk, fotografij ipd.

Ekipa Omahen transport po desetih letih ponovno prvak Avtorja članka: Rok Izlakar in Eva Baš Že dolgo je od tega, odkar smo nazadnje postali prvaki lige OLMN (občinske lige malega nogometa na travi).

V

lanskem spomladanskem delu sezone smo pričeli z bolj intenzivnim treningom, kar je bil ključ do uspeha. Izgubili smo zgolj tri točke, podoben trend pa smo nadaljevali tudi v letošnji sezoni 2016/2017. K odličnemu rezultatu nam je močno pomagal tudi trener, športni pedagog in profesor Tomaž Rozina,

ki je v mesecu avgustu načrtno pripravil plan treningov v ŠRC Reka.

Sezona je bila napeta vse do zadnjega kroga, zato je ta lovorika še toliko slajša.

V letošnji sezoni so bile ekipe zelo izenačene, a na koncu je prevladal močan športni moštveni duh. Prav zaradi dobrega vzdušja v ekipi lahko pričakujemo boj

za najvišja mesta tudi v naslednji, prihajajoči sezoni. Zelo se veselimo nove sezone, saj bo naše nogometno igrišče v ŠRC Reka pridobilo novo travnato površino. Za vse te odlične pogoje za trening in druženje pa se moramo zahvaliti tudi predsedniku Športnega društva Dolina, Juretu Potisku.

17

SVET ŠPORTA

September 2017

Taekwondo klub Šmartno - Litija je imel svojega predstavnika na univerzijadi na Tajvanu Avtorica članka: Eva Štangar Počitnice so se prevesile v zadnjo tretjino, večina članov kluba še vedno uživa v zadnjih prostih dneh, nekateri pa se že pripravljajo na novo tekmovalno sezono, ki bo zdaj zdaj tu. Še v mesecu avgustu pa je Domna Pirca čakala udeležba na poletni univerzijadi.

L

etošnja poletna univerzijada (PUNI) je bila že 29. po vrsti in je potekala v Tajpeju na Tajvanu, od 19. do 31. avgusta, organizirajo pa jo vsaki dve leti. Udeležbo slovenske delegacije organizira Slovenska univerzitetna športna zveza. Slovenijo je zastopalo 59 športnikov študentov, ki so nastopili v trinajstih od skupno dvaindvajsetih razpisanih različnih športnih disciplinah. Glavni namen univerzijad je, da se skozi šport promovira tako univerzitetne oz. akademske vrednote kot tudi kulturne, družbene in strokovne raznolikosti, obenem pa svet osvešča o nujnosti sobivanja univerzitetnega in športnega sveta. Ker je vrhunski šport in študij zelo težko usklajevati, je lahko nastop na univerzijadi za študenta športnika ravno tako izjemnega pomena kot za nekoga, ki se s športom ukvarja profesionalno in potem nastopi na olimpijskih igrah.

Domen Pirc je bil eden od dveh slovenskih atletov, ki sta Slovenijo zastopala v taekwondoju, zato je bilo letošnje poletje delovno, v znamenju priprav na univerzijado.

Del treningov je izvajal individualno, del z bratom Tadejem in trenerjem Francijem Šircljem, pomemben del priprav pa je opravil tudi z gostovanjem v drugih klubih, ker je pri borilnih veščinah zelo pomemben trening z različnimi sparing partnerji. Zato je imel sparinge v klubu Red Power, kjer je treniral s trenutno najuspešnejšim slovenskim taekwondoistom Ivanom Trajkovičem, del priprav pa je potekal tudi na Hrvaškem v klubu Jastreb.

Organizatorji 29. poletne univerzijade so pričakovali več kot 10.000 športnikov iz 150 držav. Športniki in športnice so v času univerzijade bivali v posebni atletski vasi, v kateri je 34 stolpnic, kjer so imeli med drugim na voljo prostore za ogrevanje, restavracijo,

fitnes, prostore za druženje in celo versko središče, gostitelji pa so poskrbeli tudi za kulturne aktivnosti. Tekmovanja so potekala na 38 prizoriščih, poleg tega pa je bilo na voljo še 41 prizorišč za treninge.

Maskota tekmovanja je bil črni medved z imenom Bravo. Ta okoli vratu nosi zlato medaljo, ki predstavlja zmago. Maskota naj bi atletom predstavljala upanje, veselje in stremljenje za odličnostjo.

In pa še letošnji slogan: For You - For Youth.

Taekwondo klub Šmartno - Litija v marcu in aprilu Avtorica članka: Eva Štangar Za nami sta dva meseca aktivnosti na klubski in reprezentančni ravni, izvedeno je bilo tudi državno prvenstvo v tehniki. V okviru kluba smo se udeležili treh mednarodnih tekem, sicer v manjši zasedbi zaradi poškodb ali reprezentančnih obveznosti, a vendarle pomembnih.

18.

3. 2017 se je trener Franci Šircelj odpravil v Zagreb na mednarodno tekmovanje 11. Feniks Budo Sport Cup z dvema mladinkama, Aleksandro Rozina in Pio Smrekar. Aleksandra je dosegla 3. mesto, Pia pa je morala priznati premoč nasprotnici v četrtfinalu.

Teden kasneje, 26. 3. 2017, je potekalo mednarodno tekmovanje 5. Čigra Open, ponovno v Zagrebu. Tokrat je tekmovala le Pia Smrekar v kategoriji mladink do 63 kg in dosegla 2. mesto.

V Slovenskih Konjicah pa so 22. 4. 2017 organizirali drugo odprto tekmovanje Adidas otroška liga, ki je namenjena najmlajšim otrokom, ki šele vstopajo v svet taekwondoja. Barve našega kluba je branil Jošt Smrekar, ki je tekmoval v kategoriji mlajših kadetov do 27 kg. Dosegel je tretje mesto.

Reprezentančno dogajanje je bilo tudi zelo 18

intenzivno, potekala so kar tri pomembna tekmovanja.

18. 3.–19. 3. 2017 se je odvijala tekma svetovnega pokala G1 Belgija Open, na kateri se Domen žal ni prebil skozi prvi krog borb, da bi dosegel vidnejše rezultate.

Sledilo je 7. Evropsko prvenstvo za mlajše člane do 21 let v bolgarski Sofiji, 6. 4.–9. 4.

2017. Slovenijo je zastopalo šest reprezentantov, iz našega kluba je tekmoval Domen Pirc v kategoriji do 74 kg. V tej kategoriji je tekmovalo 33 tekmovalcev. Domen je v prvem krogu tekmovanja dobil za nasprotnika Rusa Artyukhova, ki je močno prevladal vse tekmovalce do finala in tako na koncu upravičeno zasedel prvo mesto in Domna izločil iz nadaljnjega tekmovanja že v eliminacijskih borbah.

Mesec april se je reprezentančno zaključil s tekmo svetovnega pokala ranga G2, 2. Pre-

sident Cupom v grških Atenah, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika Svetovne taekwondo zveze. Tekma se je odvijala kar štiri dni, in sicer od 27. 4. do 30. 4. 2017.

To je bilo tekmovanje presežkov, na njem je sodelovalo 2182 tekmovalcev iz 51. držav, med njimi kar 14 prejemnikov olimpijskih medalj. Za Slovence je bilo tekmovanje v znamenju razočaranj, saj nihče ni prišel više od izločitvenih borb. V Domnovi kategoriji ni bilo presenečenj, saj so med 58 tekmovalci do medalj prišli le borci, ki so na svetovni lestvici uvrščeni do 10. mesta, Domen pa je trenutno na 93. mestu od skupno 738.

Na državnem nivoju je bil vrhunec dogajanja državno prvenstvo v tehniki, 22. 4.

2017 v Slovenskih Konjicah. Podrobnejši rezultati tekmovanja v taekwondo tehniki še sledijo, smo se pa razveselili, da smo klubsko dosegli skupno tretje mesto.

September 2017

SVET ŠPORTA

Rokometni tabor Pacug 2017 Avtor članka: RD Herz Šmartno V času od 30. 6. 2017 do 3. 7. 2017 je potekal rokometni tabor Pacug 2017.

V

petek, 30. 6. 2017, smo se, 58 otrok in 9 mentorjev, vkrcali na avtobus ter se odpravili proti otroškemu letovišču v Pacugu. Pot ni bila prenaporna in kaj kmalu smo že bili na našem cilju.

Naša prva naloga je bila nastanitev v počitniški hiši, kjer so se otroci razdelili po sobah in razpakirali svoje kovčke, prav tako smo se razdelili po ekipah in jih poimenovali.

Po kosilu smo popoldan namenili kopanju, po večerji pa smo imeli spoznavni večer s tombolo. Tako smo ob igri okrepili naše prijateljske vezi ter se bolje spoznali. Seveda pri tomboli ni manjkalo praktičnih nagrad, glavna nagrada pa je bil podpisan dres slovenskega reprezentanta Deana Bombača.

S spoznavnim večerom se je končal tudi naš prvi dan na taboru.

Drugi dan smo začeli z jutranjo telovadbo na plaži, po zajtrku pa sta sledila turnirja v hokeju za starejše udeležence in rokometu za mlajše udeležence. Po tekmovalnem delu smo se ohladili v morju, po kosilu pa so se vloge obrnile. Starejši so se pomerili v rokometu, mlajši pa v igri med dvema ognjema. Preostanek popoldneva smo na-

Blažka Kastelic za štangarsko knjigo rekordov Avtor članka: Aco Jerant

menili vodnim igram in sproščanju na plaži.

Zvečer smo se pomerili še v kvizu, v katerem smo vsi pokazali veliko znanja.

V tretji dan smo se prebudili s prav posebno budnico. Iz našega zvočnika je namreč odmevala trobenta in prav vsi smo se takoj prebudili. Tako kot drugi dan sta sledila jutranja telovadba in zajtrk. Dopoldne je bilo ponovno namenjeno tekmovanju. Starejši so svoje moči merili v nogometu, mlajši pa v štafetnih igrah. Vsi so ponovno pokazali veliko mero borbenosti, športnega znanja ter pa seveda fair-playa. Preostanek dneva smo namenili uživanju na plaži ter igriščih.

Po večerji smo imeli zaključni večer, na katerem smo podelili nagrade najboljšim posameznikom ter ekipam. Seveda pa niso manjkale tudi vzgojne kazni za najmanj urejene sobe in podobno. Četrti in na žalost naš zadnji dan na taboru smo začeli zgodaj zjutraj in že pred

zajtrkom pospravili sobe in spakirali kovčke. Zadnje ure na taboru smo namenili uživanju na plaži, sposodili pa smo si tudi kanuje in supe ter tako ponovno dopoldan preživeli aktivno. Vsi smo neizmerno uživali ter se naučili še nekaj novega. Nato je prišel čas odhoda in na žalost smo se morali posloviti od Pacuga. V Šmartno, kjer so nas že čakali naši domači, smo prispeli okoli 19. ure.

Dragi rokometaši in rokometašice! Z vami smo preživeli čudovite štiri dni, za kar se vam zahvaljujemo. Prav tako upamo, da ste vsi uživali še bolj kot mi ter da se zopet vidimo na naslednjem rokometnem taboru, na katerem bo še bolj pestro in zabavno kot letos.

Mentorji RD Herz Šmartno: Aleš Šmejc, Filip Gradišek, Jani Peterlin, Peter Bahovec, Grega Močnik, Benjamin Cirar, Andraž Justin, Nika Ribarič in Tanja Oder.

razvito in veliko domačinov se ukvarja s tem športom. Imamo tudi svojega »očaka«, Kamplov hrib, ki zre na nas z višine 617 metrov nad morjem. Nekaj domačinov se pogosto odpravi na njegov vrh, zato ni čudno, da si je Blažka zadala takšno nalogo, saj ima gorništvo »v krvi«.

Nekaj tehničnih podatkov. Pot je načrtovala mesec dni in jo prehodila v 28-ih dneh.

Zbrala je 80 žigov in se 21-krat povzpela

nad 2000 metrov. Povprečno je porabila 15–20 evrov na dan. Največ je hodila 15 ur v enem dnevu.

Pri podvigu, ki bi za mnoge pomenil neskončno trpljenje, njej pa neskončno veselje, so ji bili najbolj všeč sončni vzhodi. Najlepša sta bila na Triglavu in na Razorju. Svoj čar pa so imeli tudi dež, nevihte in strele.

Veseli smo, da se je srečno vrnila, in snemamo klobuk pred tem dosežkom. Bravo, Blažka!

Slovenci imamo vrsto šampionov, ki jim v mestih in vaseh prirejamo tople sprejeme.

Tudi v Štangi smo 18. avgusta pričakali našo vaško šampionko in rekorderko. Kot prva iz naše sredine je naenkrat prehodila celotno Slovensko planinsko pot. To je uspelo že marsikateremu Štangarcu, vendar ne samostojno in v enem kosu.

B

lažka Kastelic si je ta cilj zadala v okviru šolskega projekta. Šlo je za odločitev, da bo »na dušek« samostojno prehodila Slovensko planinsko pot. Večji del jo je prehodila sama. Večji del zato, ker je po poti spoznavala pohodnike, ki so šli v isti smeri, in se jim pridružila. Nekaj dni pa so jo spremljali tudi njeni domači, vsak vsaj kakšen dan. Tudi kakšen sovaščan se je ojunačil in ji kos poti delal družbo.

Hribolazenje je v Štangi na splošno precej 19

VABILA

September 2017

Vljudno vabljeni na

ALZHEIMER CAFE,

uvodno predavanje o demenci, v torek, 19. september 2017, ob 17. uri v Kavarno Tisa, Dom Tisje – enota Litija, Ljubljanska cesta 3, Litija.

A

lzheimer cafe je srečanje, na katerem si oboleli, njihovi svojci, zdravniki, negovalci in drugi strokovnjaki izmenjujejo izkušnje in praktične nasvete pri soočanju z Alzheimerjevo boleznijo.

Dom Tisje je član združenja Spominčica, ki že vrsto let stremi k izboljšanju kakovosti življenja ljudi z demenco in njihovih družinskih članov. V mesecu septembru zato skupaj organiziramo prvi Alzheimer cafe, na katerem bomo izvedli uvodno predavanje na temo demence.

V mesecu septembru po vsem svetu potekajo mednarodne kampanje, ki ozaveščajo javnost o tej še vedno močno stigmatizirani bolezni. V luči dneva Alzheimerjeve bolezni v Domu Tisje in v enoti Litija 23.

9. 2017 pripravljamo že drugi Sprehod za spomin, s katerim opozorimo lokalno skupnost na bolezen, ki postaja čedalje večji izziv v sodobni družbi.

Spoštovani fotografi, fotografinje in ljubitelji fotografije!

Vljudno vas vabimo, da se udeležite 3. občinskega fotografskega natečaja z naslovom:

Dom Tisje

»ŠMARTNO, SLEDI PRETEKLOSTI«.

Tema letošnjega fotografskega natečaja je arhitekturna dediščina v Šmartnem in njegovi okolici. Razpis natečaja in prijavnica sta dostopna na spletnih straneh: www.bogensperk.si, www.knjiznica.litija.si, www.smartno-litija.si.

Dragi izgnanec in izgnanka ter podporni člani društva DIS KO LITIJA IN ŠMARTNO,

VABLJENI NA ODDIH NA MORJU, od 12. 10. do 15. 10. 2017, v Portorož, Hotel Neptun 4* Life Class. Še enkrat lepo vabljeni z nami na oddih v Portorož. Bodite pozorni na datum oddiha, ki je iz septembra prestavljen na mesec oktober. Nekateri ste se že prijavili in vas prosimo, da svojo rezervacijo še enkrat potrdite do datuma, ki je naveden spodaj. Cena za oddih na morju ostaja nespremenjena in je taka kot prejšnja leta.

CENA IN PLAČILO Redna cena je 205 €.

Cena za izgnance/ke DIS KO Litija - Šmartno in njihove podporne člane: 150 €.

1. obrok – plačilo 5. 9. 2017 – 75 €.

2. obrok – plačilo 5. 10. 2017 – 75 €.

20

Cena vključuje: avtobusni prevoz, 3x polpenzion v hotelu 4*, nezgodno zavarovanje, turistično takso, DDV in stroške organizacije.

Možna doplačila: zavarovanje CORIS in zavarovanje RIZIKO ODPOVEDI (plača se ob prijavi).

Zaradi potrditve rezervacije v hotelu vas prosimo, da se držite datuma prijave in plačila 5. 9. 2017.

Za prijave pokličite na tel. številko: 041 834 203 (Marija Zajc), 070 332 332 Pika (Marjetka).

VSE DOBRO, POLNO ZDRAVJA VAM ŽELI UPRAVNI ODBOR DIS KO LITIJA. Predsednica Marija Zajc

September 2017

VABILA

Dejavnosti Društva prosti čas v sezoni 2017/18 Dejavnosti v bazenu OŠ Šmartno

Športno plezanje na umetni steni v ŠD Pungrt pri OŠ Šmartno

PLAVALNI TEČAJI – RIBA, RACA, RAK • 20-urni PLAVALNI TEČAJ za predšolske otroke od 4. leta dalje • 20-urni PLAVALNI TEČAJ za osnovnošolce I. triletja • VADBA V BAZENU ZA ŽENSKE

• Rekreativno plezanje za otroke od 1. do 3. razreda OŠ Vadba poteka 1x ali 2x tedensko.

Začetek vadb v bazenu bo v ponedeljek, 2. oktobra 2017. Vse vadbe potekajo 1x tedensko.

• Rekreativna vadba športnega plezanja za otroke od 4. do 9. razreda Vadba poteka 1x ali 2x tedensko.

• Rekreatvina vadba športnega plezanja za dijake in študente Vadba poteka 2x tedensko.

• Trening športnega plezanja – tekmovalci od 10. leta dalje Treningi potekajo od 4x do 5x tedensko.

• Športno plezanje za odrasle – rekreacija Začetek plezalnih vadb bo zadnji teden v septembru.

Dodatne informacije: tel. 031 697 961, prek e-pošte: info@drustvoprosticas.si. Vse podrobnosti so objavljene na spletni strani http://plezanjedpc.wordpress.com za plezalne dejavnosti ter http://dpcplavanje.wordpress.com za plavalne dejavnosti.

15.00 – grajska tržnica, ustvarjalne delavnice, ogledi začaranega gradu (izrezovanje buč, poslikava obraza, čarovniški pripomočki …)

15.30 – ZALJUBLJENI PETRČEK – predstava Družinskega gledališča Kolenc

16.00 – tekmovanje za naj čarovnico bogenšperško

16.30 – HALOWEEN MAGIČNA PREDSTAVA – Sam Sebastian

17.20 – razglasitev najlepše izrezljane buče 17.30 – glasba in rajanje z muzikanti 18.00 – magični show – Sam Sebastian 18.15 – glasba in rajanje z muzikanti

Ogledi začaranega gradu bodo vsako polno uro!

Vstopnina: odrasli 5 €, otroci, čarovniki in čarovnice v popolni opravi 2,5 € (obrazna maska, klobuk, čarovniška obleka) www.bogensperk.si 21

OBVESTILO UREDNIÅ TVA

22

September 2017

September 2017

VABILA / ZAHVALE

†

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših ti živiš.

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata

ALOJZIJA MOŽINE (1952–2017), Višnji grm 5.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala g. Jožetu Hauptmanu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Marinki Vidgaj in vnuku Andražu za poslovilni govor, pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem iz Šentvida.

Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njegovi

V naših srcih še naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vedno gori in tvoja dobrota in nasmeh med nami živi.

ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric

ANTON ČOŽ iz Velike Kostrevnice (8. 6. 1931–26. 6. 2017).

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala PGD Kostrevnica, g. župniku za lepo opravljen obred, vnukinji Nataši za poslovilni govor ter pevcem. Zahvaljujemo se tudi tistim, ki jih morda nismo omenili in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in se poklonili v njegov spomin. Žalujoči: vsi njegovi

Navodila za oblikovanje oglasov in vabil Postavitev vabil oziroma oglasov: Celostransko: 190 x 267 mm Polovična pokončna: 92,5 x 267 mm Polovična ležeča: 190 x 131 mm Četrtinka: 92,5 x 131 mm Upoštevati je treba pravila za tisk: • barvni prostor cmyk • 300 dpi za jpg • vektorsko oblikovani oglasi v pdf, .cdr, .eps ali .ai tudi v cmyk barvni prostor.

V primeru, da bodo oglasi ali vabila narejeni v Wordu, bodo le-ti posredovani oblikovalcu. Oblikovalec bo izstavil račun naročniku.

23. septembra mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš najdražji mož, oči, tast in dedi

FRANC HOSTNIK

(10. 1. 1926–23. 9. 2016) iz Šmartnega pri Litiji, Grumova cesta 14.

Zelo ga pogrešamo. Vedno bo prisoten v naših srcih.

Pogosto se spominjamo dni, ki smo jih preživeli skupaj.

Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.

Njegovi: žena Slavi, sin Boštjan, hči Urška, snaha Jelka in vnuki Boštjan, Klemen in Domen

23

DROBTINICE ŠMARSKE PRETEKLOSTI

Šmarska usnjarska dediščina – dnevi zbiranja spominov Avtorici članka: Aleksandra Mavretič, Andreja Štuhec Zgodbe šmarskih hiš je projekt, ki ga Knjižnica Litija izvaja s podporo Občine Šmartno. Naš cilj je ohraniti dediščino s pomočjo prebivalcev, predvsem pa lastnikov hiš, in o njej seznanjati lokalno skupnost ter negovati identiteto. Letos se bomo posvetili usnjarni.

N

aš cilj je spoznati nekdanji kompleks bivše usnjarne in z njim povezane industrijske dediščine kraja. Nekdanji zaposleni v IUV – obratu Šmartno bodo naš nepogrešljiv vir,

Šmartno pri Litiji, 1941 (Domoznanska zbirka Knjižnice Litija)

Šmartno pri Litiji, 1968 (Domoznanska zbirka Knjižnice Litija)

September 2017

zato bomo sodelovanje izvedli v obliki študijskega krožka oz. srečevanj.

Prosimo vse, ki hranite predmete, slikovno gradivo oz. dokumente, da nam priskočite na pomoč in nam omogočite preslikavo oz. prepise. Tudi pričevanja in spomini o delu, izkušnjah in zanimivostih iz obdobja delovanja IUV bodo nadvse dragoceni.

V zadnjem tednu v septembru vas vabimo, da nas obiščete, prinesete zapisane spomine, fotografsko gradivo, ki ga bomo preslikali ali si zapisali, kar nam boste povedali.

Zbiranje spominov o usnjarjenju v Šmartnem bo v sredo, četrtek in petek (od 27. do 29. 9.) – v času odprtosti knjižnice.

Zbrano gradivo in predmete bomo predstavili ob občinskem prazniku na panojih, ki bodo obogatili zbirko Zgodbe šmarskih hiš. Informacije oz. podatke lahko posredujete tudi po telefonu na številko 899 20 80 ali na elektronski naslov: knjiznica.litija@ gmail.com. Če želite, vas tudi obiščemo in zapišemo spomine.

Vabljeni k sodelovanju, saj je čas največji arhitekt, a hkrati tudi uničevalec spominov. Ne dovolimo, da za večno izbriše, kar je (bilo) naše in ostaja industrijsko-kulturna dediščina zanamcem.