Krajevne novice - maj 2019 (letnik 4, št. 3) by Krajevne novice - Glasilo občine Šmartno pri Litiji

Maj 2019 Letnik 4, številka 3

Iz tokratne vsebine:

Odvoz odpadnega papirja ter kartonske in papirne embalaže stran 5

Pogovor s Heleno Lovše stran 9–10

Na gradu Bogenšperk bo zaživel Rusko-slovenski center Davorina Hostnika stran 14

Junaki Čazme stran 22

UVODNA BESEDA / VABILO

Maj 2019

Naše korenine Avtor članka: Rajko Meserko, župan

Občina Šmartno pri Litiji Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji Elektronski naslov: info@smartno-litija.si Telefon: 01 896 27 70 Faks: 059 097 480 Uradne ure Ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure župana so po dogovoru, zaželena je predhodna najava na telefonsko številko 01 896 27 70. Glasilo občine Šmartno pri Litiji Krajevne novice Prispevke in oglase za naslednjo številko Krajevnih novic, ki bo izšla junija 2019, pričakujemo najkasneje do torka, 28. 5. 2019, na elektronski naslov uredništva: urednistvo@krajevne-novice.si. Članke, prejete po tem datumu, bomo objavili v okviru možnosti. Avtorje prispevkov in naročnike oglasov naprošamo, naj pri svojem pisanju in oblikovanju upoštevajo navodila, ki so objavljena na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji. Izdajatelj: Javni zavod Bogenšperk Odgovorni urednik: dr. Jernej Kotar Uredniški odbor: Katarina Kragelj, France Vidic, Sašo Goršek, Domen Merzel in Matjaž Hostnik Jezikovni pregled: Janoš Železnik Naslovna fotografija: Cvetoča jablana Foto: Helena Lovše Prelom in priprava za tisk: Biroservis – Mlakar Gorazd s. p., Ustje 7, 1275 Šmartno pri Litiji Glasilo izhaja v nakladi 1800 izvodov in je brezplačno. ISSN 2463-8579 2

Mesec maj vsako leto tako ali drugače zaznamuje praznik dela, ki ima danes poseben pomen, saj je bilo delo vedno gonilo razvoja, danes pa se včasih zdi celo privilegij. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je prav na plečih delavskega razreda Slovenija vstopila v Evropsko unijo.

ogled nazaj nazorno priča o pomembnem delu naših prednikov tudi v naših krajih. V sredini aprila smo s prireditvijo obeležili 200. obletnico rojstva Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega. Konec aprila smo se spomnili Ferda Tomazina, Šmarčana, ki je v našem prostoru zapustil pomembno zapuščino, o kateri vemo žal premalo. Letošnji konec maja pa bo Šmartno zaznamoval pomemben dogodek, ki ga bomo s spominom namenili Davorinu Hostniku. Tudi ta rojak je zaznamoval širši slovenski prostor, saj je s svojim delom povezal dva naroda. Ne glede na vse je pomembno, da med sebi enakimi znamo prepoznati tiste, ki s svojo vizijo, odločnostjo in delom utirajo

pot slovenskemu narodu. Prav je, da se jih spominjamo in jim tako izkažemo hvaležnost in primerno čast. Niso pa pomembni le zgoraj omenjeni naši rojaki, saj ima občina Šmartno pri Litiji tudi veliko tistih malo manj vidnih, a zelo pomembnih ljudi, ki so v preteklosti odločilno pripomogli k razvoju naših krajev in njihovi prepoznavnosti. Vsak je dodal svoj kamenček v naš skupni mozaik zgodovine.

VABILO Javni zavod Bogenšperk v sodelovanju z Veleposlaništvom Ruske federacije vabi v sredo, 29. maja 2019, ob 14. uri na slavnostno odprtje prenovljenega trga v Šmartnem, ko bo odkrit tudi kip Davorina Hostnika in z njim počaščen spomin na enega najpomembnejših šmarskih rojakov. Isti dan bo na gradu Bogenšperk tudi uradno zaživel Rusko-slovenski center Davorina Hostnika. Ob tej priložnosti bo Šmartno obiskal sam ruski politični vrh z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom na čelu. Občina Šmartno pri Litiji

Maj 2019

NOVICE S TOMAZINOVE

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZureP-2) Občina Šmartno pri Litiji objavlja naslednje JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI (SPREMEMBA 3). Občina Šmartno pri Litiji obvešča javnost, da bo javno razgrnjen dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji – spremembe številka 3 (krajše: SD OPN – št. 3). Postopek sodelovanja javnosti pri SD OPN – št. 3 se izvaja v skladu s 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju. Spremembe in dopolnitve SD OPN – št. 3 zajemajo tako besedilni kot tudi grafični del OPN. Seznam zemljiških parcel, ki se jim v delu ali celoti v dopolnjenem osnutku SD OPN – št. 3 spreminja namenska raba: K. O. GOZD - REKA: 1000/2, 1002/1, 1002/2, 1003/2, 1003/3, 1009/4, 1010/2, 1010/4, 1010/5, 1014/5, 1014/6, 1014/7, 1016/1, 1016/2, 1017/2, 1069/3, 1069/4, 1069/5, 1069/6, 1071/1, 1071/3, 1071/5, 1071/6, 1071/7, 1072/1, 1072/4, 1072/5, 1072/6, 1073/2, 1074/10, 1074/2, 1074/8, 1074/9, 1075/1, 1075/2, 1075/3, 1077, 1079, 602/6, 602/7, 602/8, 676, 678, 682/2, 684/1, 684/2, 687/1, 687/2, 687/3, 688/2, 689/2, 689/3, 690/2, 690/3, 690/4, 700/2, 703/10, 703/11, 703/12, 703/14, 703/15, 703/7, 703/8, 703/9, 719/2, 719/3, 721/1, 721/2, 721/3, 723/2, 723/3, 724/1, 724/2, 725/2, 725/3, 727/1, 727/10, 727/2, 727/4, 727/5, 727/7, 727/8, 727/9, 752/1, 752/2, 754, 757/2, 757/3, 757/4, 757/5, 757/7, 761/1, 761/2, 762, 796/2, 797/2, 797/3, 797/4, 800/4, 802/10, 802/6, 802/9, 804/1, 804/2, 807/1, 807/2, 807/3, 824/14, 824/16, 824/17, 824/18, 824/19, 824/20, 824/21, 824/22, 824/24, 824/25, 824/28, 824/29, 824/3, 936/2, 936/3, 938/1, 938/2, 938/3, 939, 940, 941/3, 941/4, 950/10, 950/11, 950/5, 950/7, 950/8, 950/9, 975/2, 975/3, 984/1, 984/2, 993/2, 994/2, 996/2, 996/3, 998/2, 999/10, 999/3, 999/4, 999/5, 999/7, 999/9; K. O. GRADIŠČE: 139, 140, 141/3, 142/1, 160/1, 161, 175/1, 175/2, 177/1, 177/2, 204/5, 205/1, 205/2, 205/4, 205/5, 205/6, 206/1, 206/2, 206/6, 210/2, 210/3, 210/5, 212/2, 213/2, 261/2, 263/1, 263/3, 263/4, 263/5, 264, 265, 268/2, 268/3, 271/1, 271/2, 275/2, 276/2, 277/2, 281/2, 295/3, 295/4, 297/5, 298, 299/4, 299/5, 333/2, 336/1, 336/2, 337/1, 337/2, 337/3, 338/1, 338/2, 338/3, 338/4, 338/5, 343/2, 37/1, 37/3, 38/1, 419/1, 419/2, 419/3, 42/1, 45/1, 45/2, 45/3, 48/2, 49/1, 49/2, 496, 497/1, 61/2, 66/1, 673/1, 673/2, 673/3, 673/4, 681/2, 682/1, 682/2, 682/3, 683/2, 696/3, 872/5, 878/2, 878/4, 880/10, 880/12, 880/13, 880/14, 880/16, 880/17, 880/18, 880/19, 880/20, 880/6, 880/7, 887, 890/1, 895, 896, 899, 900/2; K. O. JABLANICA: 1007/2, 1008/2, 1008/3, 1009/2, 1010/3, 1010/4, 1010/5, 1013/1, 1013/2, 1013/3, 1020/2, 1021/2, 1024/4, 1024/5, 1025/3, 1025/5, 1027/1, 1027/2, 1204/1, 1205/1, 1205/2, 1268/1, 1270/2, 1270/3, 1270/5, 1270/6, 1270/8, 1270/9, 1271/1, 1271/10, 1271/11, 1271/12, 1271/2, 1271/4, 1271/7, 1271/8, 1271/9, 1272/2, 1272/4, 1272/5, 1272/6, 1272/7, 1272/8, 1272/9, 1273/10, 1273/3, 1273/5, 1273/7, 1273/8, 1273/9, 1279/1, 1279/2, 1280/1, 1280/2, 1280/3, 1282/3, 1282/4, 1282/5, 1283, 1284/4, 1284/7, 1284/8, 1285/1, 1285/2, 1286, 1287/1, 1287/2, 1318/1, 1335/3, 1335/4, 1335/5, 1335/6, 1335/7, 1336/5, 1336/6, 1349/1, 1349/2, 1349/3, 1349/4, 1356/1, 1356/2, 1357/2, 1359/2, 1360/2, 1360/3, 1360/4, 1360/5, 1364/5, 1364/6, 1365/3, 1365/7, 1366/2, 1366/3, 1366/4, 1366/5, 1366/7, 1366/8, 1367/1, 1369/2, 1370, 1374/1, 1376/10, 1376/3, 1376/6, 1376/7, 1376/8, 1376/9, 1377/2, 1377/3, 1378/1, 1378/2, 1378/3, 1378/4, 1378/5, 1378/6, 1379/2, 1379/3, 1379/4, 1379/5, 1380, 1381/4, 1381/5, 1382/1, 1382/2, 1382/3, 1383/2, 1383/3, 1384/1, 1384/2, 1384/3, 1384/4, 1385/1, 1385/2, 1385/3, 1385/4,

1386/10, 1386/12, 1386/13, 1386/14, 1386/4, 1386/5, 1386/7, 1386/8, 1386/9, 1534/3, 1535/8, 1544, 1549, 1642/10, 1642/12, 1642/13, 1642/16, 1642/17, 1642/18, 1642/19, 1642/2, 1642/3, 1642/4, 1642/5, 1642/6, 1642/7, 1642/8, 1642/9, 1646/1, 1646/2, 1646/4, 1646/5, 1646/6, 1649/1, 1649/3, 1649/4, 1649/6, 1649/7, 1663/12, 1663/14, 1663/15, 1663/17, 1663/18, 1663/19, 1663/20, 1663/21, 1663/22, 1663/23, 1663/24, 1663/25, 1663/26, 1663/27, 1663/28, 1663/29, 1663/30, 1663/31, 1663/9, 1664/1, 1664/2, 1682, 439/6, 440/2, 440/3, 447/12, 447/13, 451/2, 451/3, 451/4, 451/5, 451/6, 451/7, 451/8, 452, 478/13, 478/15, 478/17, 478/6, 478/7, 478/8, 479/4, 479/5, 479/6, 479/7, 479/8, 479/9, 480/4, 480/6, 481/2, 483/2, 483/3, 493/4, 493/5, 514, 524/4, 529/1, 530, 531, 533, 566/1, 569/2, 588/1, 593, 617, 618, 638/1, 690/2, 696/4, 717/4, 757/4, 760/2, 760/3, 761/1, 761/2, 765, 766/2, 766/3, 772/4, 773/1, 773/2, 775/18, 775/19, 777/1, 777/2, 782/1, 782/2, 783/2, 788/2, 789/2, 794/1, 794/2, 889/5, 911, 912/3, 946/2, 947/2, 947/4, 947/5, 947/6, 947/7, 953/2, 954/2, 955/2, 956/2, 957/2, 963/2, 964/2, 969/2, 970/2, 971/2, 971/3, 974/1, 987/2, 990/2, 993/1, 993/2, 997/11, 997/8, 997/9; K. O. JEŽNI VRH: 107/1, 108, 109/1, 14/10, 14/12, 14/13, 14/14, 14/15, 14/6, 14/7, 14/8, 14/9, 164/2, 216/2, 226/9, 237/2, 252/2, 254/2, 255/2, 255/3, 255/4, 256/2, 261/2, 261/3, 262/4, 285/6, 286/6, 298/10, 298/11, 298/9, 3/3, 3/4, 3/5, 3/6, 3/7, 301, 302/4, 302/5, 304/10, 304/5, 304/6, 304/7, 304/9, 31/4, 317/2, 318/2, 319/1, 319/2, 319/3, 320/10, 320/5, 320/7, 320/8, 323/2, 324/4, 324/5, 326/2, 327/4, 327/5, 328/2, 329/3, 353/13, 353/15, 353/17, 353/6, 353/8, 353/9, 357/2, 371/1, 371/2, 371/3, 371/5, 372/2, 373/3, 373/4, 373/7, 373/8, 375/4, 375/5, 375/6, 375/7, 376/4, 395/5, 395/6, 398/3, 4/1, 4/2, 4/3, 41, 413/5, 493/1, 494/2, 496/4, 497/4, 499/2, 499/3, 5, 502/2, 503/1, 503/2, 504/10, 504/2, 507/1, 507/3, 507/4, 510/3, 510/7, 514/1, 520/2, 521, 522, 59/3, 6/1, 6/2, 6/4, 634/5, 647/1, 649, 714/1, 716, 728, 729/1, 729/3, 744, 830, 831, 833, 837/4, 840/7, 841/1, 841/2, 841/4, 842/11, 842/13, 842/14, 842/16, 842/17, 842/18, 842/19, 842/20, 842/3, 842/4, 842/8, 842/9; K. O. LIBERGA: 10, 1015/2, 1015/5, 1021/1, 1043/1, 1043/2, 1043/5, 1044/2, 1045, 1080/1, 1080/4, 110/1, 1112/23, 1112/24, 1112/25, 1112/4, 1140/10, 1140/17, 1140/7, 1140/9, 1141/2, 1142/10, 1142/11, 1142/13, 1142/15, 1142/2, 1142/3, 1142/4, 1142/7, 1142/8, 1142/9, 1145, 1157/1, 1157/2, 1157/3, 116/3, 1169, 1170, 118, 1182/1, 1182/2, 1182/3, 1182/4, 1183/1, 1183/2, 1184, 1185/1, 1185/2, 1186/10, 1186/2, 1186/3, 1186/7, 1186/9, 1201/2, 1201/4, 1202/2, 1202/3, 1207/1, 1215/2, 1215/3, 1216/2, 1216/3, 1216/4, 122/1, 1221/4, 1221/5, 1226/1, 1228, 1257, 1258/1, 1259/10, 1259/8, 1268/1, 1285/2, 1286/2, 1286/3, 1286/4, 1289, 13/2, 13/3, 1308/4, 1308/5, 1311/1, 1313/1, 1316/2, 1316/3, 1317/1, 1317/2, 1320/7, 1320/8, 1321/4, 1326/3, 1326/4, 1326/6, 1327/2, 1327/3, 1328/2, 1335/16, 1335/18, 1335/20, 1335/22, 1335/24, 1335/26, 1335/28, 1335/30, 1335/32, 1337/13, 1337/15, 1337/17, 1350, 1351, 1352/4, 1352/5, 1362, 1364/1, 1364/2, 1365/1, 1365/2, 1380/1, 1380/2, 1389/2, 1389/3, 1390/10, 1390/11, 1390/12, 1390/13, 1390/4, 1390/6, 1390/7, 1390/8, 1391/1, 1391/4, 1391/5, 1392/3, 1392/4, 14/1, 14/2, 14/4, 14/5, 1488, 15/2, 15/3, 15/4, 1504/1, 1506/4, 1531/3, 1559/2, 1582, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4, 1614, 1615/3, 1615/4, 1620/5, 1621/4, 1644/3, 1645, 17/2, 17/3, 17/4, 1784, 1785, 1787, 18/1, 18/2, 18/3, 1822/4, 1832, 1833/2, 1833/3, 1833/4, 1858, 1859/1, 1859/2, 1860/1, 1861, 19/4, 19/5, 19/6, 19/7, 19/8, 1966, 1969, 2034/12, 2034/13, 2034/14, 2034/15, 2034/16, 2034/17, 2034/19, 2034/20, 2034/21, 2034/22, 2034/9, 3

NOVICE S TOMAZINOVE

2047/1, 2047/2, 2049/2, 2049/3, 2057/1, 2059, 2061/2, 2061/3, 2061/4, 2061/5, 2061/6, 2074/3, 21/1, 21/2, 21/3, 23/4, 23/5, 23/6, 280/1, 280/2, 280/3, 291/1, 291/2, 304/5, 304/7, 315/5, 316, 326, 327/2, 35, 37/1, 373/1, 391/1, 5/1, 5/2, 6/5, 6/7, 6/8, 60/1, 67/2, 67/3, 677, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4, 68/5, 69/1, 69/2, 69/3, 69/4, 69/5, 690/1, 691/3, 697, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 71, 728, 732/6, 732/7, 736/2, 761/10, 761/11, 761/2, 761/6, 761/8, 766/2, 766/3, 8/10, 8/11, 8/12, 8/9, 803, 817/1, 817/2, 817/3, 818/2, 819/2, 82/1, 82/2, 82/3, 820/1, 840/2, 840/3, 840/4, 840/5, 846/1, 846/2, 89/12, 89/17, 89/25, 89/26, 89/30, 89/31, 89/32, 9/2, 9/3, 91/1; K. O. POLJANE: 1013/7, 105/1, 105/2, 105/3, 105/4, 1054, 1056, 106, 1101/1, 1115/1, 1116/1, 1123/2, 1126, 1130/3, 1130/4, 1130/5, 1130/6, 1132/1, 1132/2, 1132/3, 1135/1, 1137/1, 1137/2, 1138, 1142/2, 1143/1, 1143/2, 1150/3, 1150/4, 1151/1, 1151/2, 1152/2, 1152/4, 1154/1, 1160/6, 1163/3, 1164/1, 1164/3, 1164/4, 1164/5, 1164/6, 1164/7, 1165/10, 1165/11, 1165/2, 1171/10, 1171/16, 1171/19, 1171/20, 1171/9, 1174, 1175/1, 1175/2, 1179/2, 1187/1, 1187/2, 1187/3, 1187/4, 1187/5, 1187/6, 1187/7, 1193/1, 1193/3, 1193/4, 1193/5, 1193/6, 1193/7, 1194/5, 1195/2, 1195/9, 1196/13, 1196/2, 1196/3, 1196/6, 1197, 1201/2, 1201/3, 1206/1, 1206/2, 1207/2, 1208/1, 1208/2, 1208/4, 1208/6, 1209/1, 1219, 124, 160, 162/1, 203/2, 209/1, 209/2, 209/3, 214/4, 217/2, 218/2, 219/1, 219/2, 22, 221/3, 221/4, 222/2, 222/3, 223/1, 223/2, 226/1, 226/2, 229/4, 229/5, 232/2, 232/3, 235/2, 235/3, 238/2, 238/3, 239/4, 241/4, 242/4, 242/5, 245/2, 245/3, 248/4, 248/5, 248/7, 261/2, 261/3, 266/4, 266/5, 274/4, 274/5, 277/4, 277/5, 277/7, 277/8, 285/1, 285/2, 286/1, 286/2, 286/3, 288/1, 288/2, 288/3, 293/1, 293/2, 293/3, 296/1, 296/2, 315/1, 315/2, 317/1, 317/2, 320/1, 320/2, 326/1, 326/2, 327/2, 328/2, 328/3, 439/3, 439/4, 449, 48, 50/1, 50/2, 50/3, 52/1, 52/2, 528, 53/1, 53/2, 53/3, 53/5, 53/6, 536, 537/2, 56, 57, 58/1, 58/2, 60, 61, 715, 716, 717/2, 717/4, 718, 719/1, 719/2, 720/1, 720/2, 721/2, 723/2, 724/1, 724/2, 726, 738/5, 738/6, 738/8, 738/9, 739/1, 739/2, 741/3, 741/4, 747/1, 755/3, 756/2, 776/7, 780/2, 780/3, 780/4, 780/7, 781/3, 781/4, 781/6, 781/9, 782/4, 913; K. O. RAČICA: 1669/1, 1669/3, 1687/2, 1705/5, 1705/6, 1705/7, 1705/8, 1705/9, 1708/2, 1715/1, 1715/2, 1715/4, 1715/5, 1715/6, 1718, 1722/2, 1723/2, 1723/3, 1723/4, 1723/5, 1723/6, 1728/1, 1728/2, 1733, 1746, 1764/3, 1764/4, 1764/5, 1797/4, 1812/1, 1812/2, 1813/1, 1813/2, 3874/1, 3874/10, 3874/11, 3874/2, 3874/3, 3874/5, 3874/6, 3874/8; K. O. ŠMARTNO: 1025/24, 1025/26, 1025/28, 1025/30, 1041/11, 1041/24, 1041/25, 1041/7, 1042/2, 1046, 1047/14, 1047/15, 1047/16, 1047/17, 1047/18, 1047/7, 1047/8, 1091/2, 1093/2, 1107/4, 1107/5, 1107/6, 1108/2, 1108/3, 1108/4, 1109/3, 1109/4, 1109/5, 1127/6, 1130/6, 1133/11, 1133/13, 1133/15, 1133/9, 1135/2, 1137/2, 1138/1, 1138/4, 1140/2, 1140/3, 1142/6, 1142/7, 1142/8, 116/17, 116/4, 118/17, 118/21, 118/29, 118/35, 118/6, 1199, 1201/1, 1210, 1235/1, 1247, 1275/4, 1275/5, 1275/6, 1312/1, 1312/2, 1317/2, 1317/3, 1319/2, 1320/10, 1320/7, 1320/8, 1320/9, 1321/1, 1321/2, 1334, 1336/1, 1361/2, 1370/1, 1370/2, 1370/3, 1370/4, 1370/8, 1370/9, 1371/2, 1372/1, 1372/2, 1374/2, 1375/2, 1376, 1379/1, 1379/2, 1379/3, 1381/2, 1382/2, 1383/2, 1383/3, 1383/5, 1384/2, 1387/2, 1388/2, 1388/3, 1390/2, 1390/3, 1392/3, 1411/1, 1411/10, 1411/11, 1411/12, 1411/13, 1411/14, 1411/15, 1411/16, 1411/17, 1411/18, 1411/19, 1411/2, 1411/20, 1411/21, 1411/22, 1411/23, 1411/24, 1411/4, 1411/5, 1411/6, 1411/7, 1411/8, 1411/9, 1417/2, 1417/3, 1417/4, 1417/5, 1418/1, 1418/2, 1421, 1424, 196/5, 197/4, 197/7, 210/3, 210/5, 211/2, 213/3, 213/4, 213/5, 213/6, 213/8, 224/2, 227/5, 227/6, 23/1, 230/10, 230/2, 230/4, 230/7, 230/8, 230/9, 231/2, 232/4, 235/11, 235/12, 235/7, 235/9, 254/2, 255/3, 255/5, 255/6, 256, 265/11, 265/12, 265/16, 265/3, 266/2, 269/6, 301, 302, 313, 372/1, 504/2, 518/2, 518/4, 518/7, 556/12, 56/2, 609/3, 660/10, 660/11, 662/8, 663/17, 664/5, 4

Maj 2019

669/1, 669/2, 670/1, 670/2, 677/4, 677/5, 677/6, 677/7, 678/2, 680/2, 681/1, 681/2, 682/1, 684/6, 684/8, 684/9, 687, 695, 702/7, 704/2, 710/1, 725/1, 727, 735/2, 747/2, 752/14, 752/15, 790/10, 790/9, 821/6, 826/1, 926/2, 926/4, 926/7; K. O. ŠTANGA: 1004/5, 1004/6, 1005/1, 1005/3, 1005/4, 1007/2, 1007/3, 1008/2, 1014/2, 1014/6, 1015/2, 1015/3, 1016/2, 1017/2, 1018/2, 1041/2, 1047/2, 1048/3, 1050/4, 1050/5, 1053/2, 1078, 1083, 1111/2, 1112/2, 1114/4, 1114/5, 1118/2, 1125/1, 1125/2, 1125/5, 1126/1, 1126/2, 1126/3, 1126/4, 1127/2, 1127/3, 1128/1, 1128/2, 1128/3, 1157/1, 1157/2, 1157/3, 1157/5, 1158/2, 1158/3, 1163/2, 1171/2, 1171/4, 1171/5, 1171/6, 1172/1, 1172/2, 1172/4, 1173/1, 1173/2, 1173/4, 1173/6, 1174/2, 1175/2, 1175/3, 1177/2, 1179/4, 1184/2, 1184/4, 1247/1, 1249, 1250, 1342/3, 1344, 1365/1, 1365/2, 1365/3, 1366/1, 1366/2, 1367/3, 1367/6, 1367/7, 1392/1, 1392/2, 1397/1, 1397/2, 1399/1, 1399/2, 1399/4, 1399/5, 1780/10, 1780/12, 1780/13, 1780/14, 1780/16, 1780/17, 1780/18, 1780/19, 1780/20, 1780/22, 1780/23, 1780/4, 1780/6, 1780/7, 1780/8, 1783, 1795/1, 1795/2, 1795/3, 1795/4, 1795/5, 1795/6, 1795/7, 1795/8, 1795/9, 1796/3, 1796/4, 1796/5, 1797, 1800/3, 1804, 1807/10, 1807/12, 1807/14, 1807/15, 1807/19, 1807/20, 1807/21, 1807/22, 1807/23, 1807/24, 1807/26, 1818/4, 1822/2, 1822/3, 1823/2, 1823/3, 1824, 1826/2, 1826/4, 1826/6, 1826/7, 1827, 1829, 1832, 1843/1, 1843/2, 1854/3, 1854/5, 309/4, 375/1, 375/2, 375/4, 376/1, 376/2, 376/3, 377/2, 377/3, 377/4, 377/5, 377/6, 377/7, 413/2, 413/3, 413/4, 413/5, 413/6, 413/7, 413/8, 416/4, 416/5, 416/6, 416/8, 418/1, 418/2, 418/3, 420, 436, 437, 438/4, 466/1, 466/13, 466/14, 486/1, 486/5, 497/1, 502/2, 502/3, 503/1, 503/2, 503/3, 503/4, 503/6, 506/2, 507/10, 507/11, 507/5, 507/6, 507/9, 517/14, 517/15, 518/4, 518/7, 519/2, 520, 527/1, 527/3, 528, 533, 534, 536/1, 565/1, 565/3, 607/11, 639/10, 639/7, 639/8, 651/1, 653/2, 653/3, 654/1, 654/2, 654/3, 654/4, 654/5, 656/1, 656/2, 656/3, 708, 723/1, 723/2, 724/6, 726/1, 726/2, 726/3, 726/4, 728/3, 728/4, 728/6, 730/1, 730/2, 730/3, 731/6, 733/4, 735/2, 736/1, 736/2, 736/3, 736/4, 736/5, 737/1, 737/3, 737/5, 737/6, 737/8, 739/4, 739/5, 764/1, 769/1, 830/1, 856/2, 863/2, 866/3, 866/4, 866/5, 866/7, 868, 871/4, 871/5, 871/6, 879/6, 879/8, 880/2, 880/3, 881/3, 881/4, 882/1, 882/2, 888/2, 890/3, 890/4, 891/2, 892/13, 892/15, 892/16, 892/17, 892/18, 892/19, 892/20, 892/21, 892/3, 893/11, 893/14, 895/11, 895/7, 895/8, 897/1, 897/2, 898/10, 898/11, 898/12, 898/4, 898/6, 898/7, 898/8, 898/9, 904, 906/1, 913, 916/1, 919, 928/1, 931, 962/5, 977/10, 993/2, 993/4, 996/10, 997/3; K. O. VINTARJEVEC: 1002/1, 1005, 1006/4, 1006/6, 101/2, 1022/2, 1023, 1024/5, 1024/7, 103, 1091/2, 111/1, 111/2, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5, 1174, 1228, 1234, 1235, 1247/5, 1247/8, 1247/9, 1270, 1273/3, 1287/1, 1297, 1299/1, 1317/6, 1331, 1396, 1397, 1476/2, 1489/1, 1491/3, 1541, 1578, 1579/3, 1579/4, 1579/5, 1579/7, 1585/10, 1585/11, 1585/13, 1585/14, 1585/15, 1585/17, 1585/18, 1585/19, 1585/20, 1585/21, 1585/9, 1586/2, 159/1, 1590/2, 1591/5, 1592/3, 1592/5, 1592/6, 1593/1, 1593/2, 1594/3, 1594/5, 160/1, 1609/5, 1609/6, 1609/7, 1609/8, 1609/9, 1618, 168/1, 170/1, 172/10, 172/5, 1781/2, 1783/2, 1828/1, 1828/2, 1829/3, 1829/4, 1829/5, 1829/6, 1829/8, 1829/9, 1831/2, 1831/3, 1840/2, 1840/3, 1841/2, 1841/3, 1843/3, 1843/4, 1843/5, 1844/2, 1844/3, 1845/2, 1845/3, 1846/1, 1846/2, 1846/3, 1847/1, 1847/2, 1847/3, 1849/2, 1849/3, 1849/4, 1850/1, 1850/2, 1851/4, 1851/5, 1851/7, 1851/8, 1858/5, 1858/6, 1858/7, 1860/1, 1860/2, 1860/3, 1860/4, 1860/5, 1864/2, 1864/3, 1864/5, 1866/2, 1867/3, 1867/4, 1920, 1921/1, 1931/1, 1931/10, 1931/11, 1931/13, 1931/14, 1931/15, 1931/16, 1931/3, 1931/4, 1931/5, 1931/6, 1932/2, 1932/3, 1933/12, 1933/14, 1933/16, 1933/17, 1933/18, 1933/19, 1933/20, 1933/21, 1933/22, 1933/23, 1933/24, 1933/25, 1933/27, 1933/29, 1933/30, 1933/6, 1933/7, 1952/4, 1952/5, 1952/6, 1953/7, 1953/9, 1953/10, 1957/1, 1957/3, 1961/1, 1963/1, 1963/2, 1966/1, 1966/2, 1966/3, 1966/4, 1966/5, 1966/6, 1966/7, 1967/10, 1967/11, 1967/12, 1967/14, 1967/15, 1967/16, 1967/17, 1967/18, 1967/7,

Maj 2019

NOVICE S TOMAZINOVE / OGLAS

1967/8, 1967/9, 1977, 1985/2, 1985/3, 1985/6, 201, 204/1, 219/1, 221/2, 222/1, 222/3, 252/3, 252/4, 252/5, 253/3, 253/4, 256/2, 256/3, 256/4, 281/1, 281/2, 281/3, 282/2, 282/5, 284/4, 284/5, 284/6, 284/7, 294/4, 295/2, 310/2, 310/3, 310/4, 314/2, 315/2, 316, 317, 318/2, 319/1, 319/2, 319/3, 320/1, 327/2, 327/4, 327/5, 329/4, 329/5, 346/1, 542/2, 586/4, 586/6, 611, 618, 657, 684, 702, 703/2, 75/2, 76/5, 800/6, 81/5, 82/2, 84/4, 84/5, 84/7, 844/3, 85/1, 85/2, 865/1, 865/2, 872/12, 872/22, 872/24, 872/25, 872/26, 872/27, 872/28, 872/30, 872/31, 872/32, 872/33, 872/34, 874, 876/6, 876/8, 879/3, 879/4, 881/2, 881/3, 881/4, 882/2, 883/1, 883/2, 883/3, 883/4, 883/5, 883/6, 904/1, 904/10, 904/4, 904/5, 904/8, 905/2, 905/3, 906/1, 906/3, 906/4, 906/5, 908/2, 909/4, 909/5, 909/6, 910/1, 910/2, 910/3, 932/3, 932/4, 932/6, 933/1, 933/2, 935/4, 935/6, 939/14, 939/15, 939/16, 939/17, 939/18, 939/19, 939/6, 943/1, 947/1, 947/3, 955/3, 955/4, 955/5, 982/1, 982/2, 982/3, 987/1, 987/2, 99/2, 996/4, 997/1, 997/4. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev SD OPN – št. 3 bo trajala od 13. 5. 2019 do vključno 12. 6. 2019. Dopolnjeni osnutek SD OPN – št. 3 bo javno razgrnjen v sejni sobi upravne zgradbe Občine Šmartno pri Litiji, na naslovu Tomazinova ulica 2, Šmartno pri Litiji. Gradivo bo javno dostopno tudi na spletnem naslovu https://smartno-litija.si/.

Odvoz odpadnega papirja ter kartonske in papirne embalaže

Kraj in čas javne obravnave V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava SD OPN – št. 3, ki bo potekala v sredo, 5. 6. 2019, ob 16.00 v sejni sobi Občine Šmartno pri Litiji, v 1. nadstropju upravne zgradbe Občine Šmartno pri Litiji, na naslovu Tomazinova ulica 2, Šmartno pri Litiji. Način in rok za dajanje pripomb in mnenj V času javne razgrnitve in javne obravnave ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek SD OPN – št. 3. Pripombe in predlogi so lahko podani pisno ali v elektronski obliki na obrazcih na naslov Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2, Šmartno pri Litiji ali po elektronski pošti na naslov info@smartno-litija.si, pisno z vpisom v knjigo pripomb in predlogov ter ustno na zapisnik v času javne obravnave in ves čas trajanja javne razgrnitve. Rok za oddajo pripomb in predlogov k dopolnjenemu osnutku SD OPN – št. 3 poteče zadnji dan javne razgrnitve. Številka: 352-3/2007-1070 Datum: 23. 4. 2019

Župan Občine Šmartno pri Litiji: Rajko Meserko

• ovojni papir, • papirnate nakupovalne vrečke, • papirno in kartonsko embalažo …

Avtor članka: KSP Litija d. o. o. Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d. o. o. obvešča uporabnike storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, da bomo v letu 2019 postopno nameščali namenske zabojnike za zbiranje odpadne papirne in kartonske embalaže ter papirja.

abojniki so črne barve z modrim pokrovom volumna 120 in 240 litrov. Gospodinjstvom z do dvema članoma bomo namestili 120-litrski zabojnik, gospodinjstvom z več kot tremi člani pa 240-litrski zabojnik. Tovrstne frakcije komunalnih odpadkov vam ne bo treba več odnašati na ekološke otoke, kajti javno podjetje jo bo odvažalo po sistemu od vrat do vrat. Ko bo posamezno območje (rajon odvoza) opremljeno s tovrstnimi zabojniki, bomo enkrat mesečno zagotovili odvoz. Z urnikom odvoza iz posameznega rajona vas bomo seznanili naknadno preko spletne strani javnega podjetja: www.ksp-litija.si. V zabojnik z modrim pokrovom odlagamo: • časopise, revije, zvezke, knjige, • prospekte, kataloge, • pisemske ovojnice, • pisarniški papir,

Med odpadni papir in papirno ter kartonsko embalažo ne sodijo: • kartonska votla embalaža tekočin (tetrapak), • kopirni (indigo), povoščeni in plastificirani papir, • celofan, • tapete, • higienski papir (servietki, robčki, brisačke), • od živil pomazana ali prepojena papirnata ter kartonska embalaža, • papirnati in kartonski krožniki, pladnji in kozarci za enkratno uporabo, • vreče lepil, cementa, apna, krmil …

NOVICE S TOMAZINOVE

Maj 2019

Poslanec Boris Doblekar z novelo zakona o voznikih Avtor članka: Poslanska skupina SDS v DZ RS Poslanske skupine SDS, SMC, NSi, LMŠ, SD, SAB in DeSUS so v parlamentarni postopek vložile novelo Zakona o voznikih, s katero želimo gasilcem in ostalim službam zaščite, reševanja in pomoči omogočiti, da bodo vse dni v letu lahko operativno ukrepale v primeru nesreč.

rvopodpisana pod vloženi predlog novele Zakona o voznikih, poslanec SDS Boris Doblekar in poslanka SMC Janja Sluga, sta na nedavni novinarski konferenci predstavila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, ki je bil obravnavan na redni aprilski seji Državnega zbora RS. Kot je spomnil Boris Doblekar, smo v poslanski skupini SDS že v mesecu februarju v postopek vložili predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o voznikih, katerega temeljni cilj je zagotovitev operativne pripravljenosti prostovoljnih gasilskih društev in omogočiti operativnim gasilcem izjemo za vožnjo manjših gasilskih vozil z opravljeno in veljavno kategorijo B in opravljenim ustreznim usposabljanjem na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu z direktivo Evropske unije. Po besedah poslanca je bistvo novele zakona, da gasilcem omogočimo, da so v času 24-urne operativne pripravljenosti vse dni v letu sposobni ukrepati v primeru nesreč. »V imenu gasilcev in vseh ostalih, ki jim bo novela zakona prinesla dolgo pričakovane pozitivne in praktične ter uporabne spremembe in v izjemno veliki želji, da nam uspe skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru spraviti naš predlog, sem bil pozitivno presenečen, ko so mi roko sodelovanja ponudile tudi druge parlamentarne stranke, ki so želele sodelovati pri projektu,« je povedal poslanec SDS in dodal, da je tako začel s pogovori o vsebini zakona s poslanko Janjo Sluga, ki je na vseh pogovorih sodelovala v imenu koalicijskih strank. »Moram reči, da so bili pogovori zelo konstruktivni,« je ob tem dodal poslanec in izpostavil, da so poslanske skupine skupaj pripravile dopolnjen predlog zakona, ki je usklajen za začetek zakonodajnega postopka in so ga vložili v obravnavo. K podpori omenjenemu predlogu za6

Boris Doblekar

kona so tako pristopile: SMC, LMŠ, SD, SAB, DeSUS, tik pred vložitvijo novele zakona pa se je pridružila tudi NSI. »Skoraj 800 gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev v Republiki Sloveniji uporablja manjša gasilka vozila, ki pogosto presegajo maso 3500 kilogramov, za njihovo vožnjo pa operativni gasilci potrebujejo opravljeno kategorijo vozniškega dovoljenja C1. Zagotovitev vsaj enega voznika s kategorijo C1 pa v vseh prostovoljnih gasilskih društvih predstavlja skupni strošek skoraj milijon evrov, za nekaj več voznikov po posameznih gasilskih društvih pa gre v ta namen kar nekaj milijonov evrov. To predstavlja velik zalogaj in veliko breme tako za posameznika kot tudi posamezna gasilka društva,« je poudaril poslanec. »Z dopolnitvijo veljavnega zakona se predlagajo izjeme pri vožnji manjših gasilskih vozil«, je povedal poslanec in dodal, da bodo spremembe veljale tudi za voznike reševalnih, specialnih vozil za nujno medicinsko pomoč, ki tudi presegajo maso 3,5 tone, pa tudi za intervencijska vozila civilne zaščite, gorske, jamarske ter podvodne reševalne službe. »Pomembna novost v smislu odprave administrativnih ovir pa je odprava krajevne pristojnosti za opravljanje kontrolnega zdravniškega pregleda po izgubi oziroma začasno odvzetem vozniškem dovoljenju, kar pomeni, da bodo lahko vozniki kjerkoli po državi opravili kontrolni zdravniški pregled in čakalne vrste ter drugi razlogi ne bodo več ovira,

Maj 2019

NOVICE S TOMAZINOVE / OGLASI / OBVESTILA

to pa pomeni, da bodo sodišča lahko hitreje odločala o vrnitvi odvzetega zdravniškega dovoljenja,« je povedal poslanec SDS Boris Doblekar in dodal, da je to še posebej pomembno za posameznike, ki jim je veljavnost vozniškega dovoljenja pomembna za eksistenco. Ob tem je poslanec SDS omenil še novost, da se bo odpravil rok veljavnosti zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, »kajti pomembna je vsebina spričevala in ne rok.« S predlagano novelo zakona predlagamo tudi, da se za osebe, ki imajo vozniško dovoljenje s kategorijo B in F najmanj šest mesecev, izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, za katere se zahteva kategorija BE, torej katerih največja dovoljena masa priklopnika ne presega 3,5 tone. »Izjemno me veseli dejstvo, da bodo z novelo zakona o voznikih gasilci kot osrednja sila na področju zaščite, reševanja in pomoči v celoti razvili svojo operativno pripravljenost in s tem zagotovili občanom primerno varnost,« je dejal poslanec SDS in dodal, da enako velja tudi smiselna uporaba zakona za vsa ostala vozila s prednostjo. »Veselim se razprave in skupnega večinskega konsenza pri sprejetju novele Zakona o voznikih v Državnem zboru ter si želim, da bi še večkrat sledili poti sprejemanja zakonodaje, kot sva se jo tokrat lotila s poslanko Janjo Sluga,« je zaključil Boris Doblekar. V prvem branju na aprilski redni seji Državnega zbora je bil predlog

novele zakona potrjen s 77 glasovi poslancev, sicer po dokaj burni razpravi, ki jo je povzročila Vlada RS zaradi določenih amandmajev, ki niso naleteli na preveč pozitivne odzive pri tokrat enotnem Državnem zboru. Zakon gre v nadaljnjo obravnavo v drugo branje na matični odbor DZ RS za infrastrukturo.

Izločanje projektov individualnih gradenj in drugih objektov Avtor članka: Upravna enota Litija Obveščamo vas, da bomo na Upravni enoti Litija na podlagi 79. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18) in prvega odstavka 4. člena Pravilnika o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS, 52/09) iz zbirk dokumentarnega gradiva izločili projekte individualnih gradenj in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, iz letnika 2007.

astniki projektov lahko le-te prevzamejo v poslovnem času do 30. 6. 2019. Več informacij lahko dobite na spletni strani upravne enote ali na tel. št. 01 896 23 45 in na elektronskem naslovu ue.litija@gov.si.

OGLAS

Maj 2019

GLASOVNICA za volitve v Evropski parlament, 26. maja 2019 1. 2. 3. 4.

MILAN ZVER ROMANA TOMC PATRICIJA ŠULIN FRANC BOGOVIČ

4. 5. 6. 7.

FRANC KANGLER ALENKA FORTE DAVOR KOPŠE ALJA DOMJAN

Spoštovane občanke in občani, vabimo vas, da se 26. maja udeležite volitev v Evropski parlament in glasujete za skupno listo Slovenske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke. Lista je vredna zaupanja, saj je sestavljena iz izkušenih poslancev, ki so v preteklem petletnem mandatu dokazali, da jim ni vseeno za Slovenijo in njene državljane, ter kandidatov, ki prvič kandidirajo na evropskih volitvah. Kot velik uspeh naših kandidatov lahko štejemo projekt Pametne vasi, ki spodbuja poseljenost podeželja, projekt Zavezništvo za mlade, projekt Erasmus+ za študente in zavzemanje za pravice slovenskih delavcev na delu v Avstriji. Kako voliti in oddati preferenčni glas? 1. Obkrožite številko liste SDS in SLS. 2. Obkrožite številko vašega kandidata. Občinski odbor SLS Šmartno pri Litiji 8

Občinski odbor SDS Šmartno pri Litiji

Maj 2019

POGOVOR S HELENO LOVŠE

Cvetoča jablana v Jablanici Uredništvo Krajevnih novic Za tako majhno občino, kot je naša, je prihod novega podjetja, nastanek novega društva ali interesne skupine vsekakor pozitivna novica. V eni od prejšnjih številk Krajevnih novic smo med drugimi lahko prebrali kratek predstavitveni članek o Cvetoči jablani iz Jablanice. Glede na to, da delovanje nove skupine zagotovo zanima širši krog naših bralk in bralcev, smo se odločili, da bomo k tokratnemu mesečnemu intervjuju povabili njeno predstavnico, gospo Heleno Lovše.

Helena, naj se vam za začetek zahvalim, ker ste se prijazno odzvali našemu povabilu. Kot ste omenili v uvodu prispevka v letošnji februarski številki, je danes tempo življenja zelo hiter, zato ljudje vse prepogosto pozabljamo, da nam ne zmanjkuje časa samo za medsebojno druženje, ampak tudi za zdrav način življenja. Mnogo lažje je tarnati nad tem, kot pa narediti nekaj, da bi spremenili stvari na bolje, a vam to že nekaj časa uspeva. Povejte nam, prosim, kdaj in kako se je porodila ideja za nastanek vaše skupine?

Helena Lovše

Sama zase lahko rečem, da se že 10 let ukvarjam predvsem sama s sabo, kako bi postala najboljša verzija sama sebe, pri tem so mi pomagale knjige, tečaji, delavnice, ki se dotikajo duhovne rasti. V nekem trenutku sem prišla do točke, ko sem hotela od življenja več in pomagati sebi, zdaj pa sem dozorela, da želim pomagati tudi drugim. V

sosedi Maji Deniša sem našla sorodno dušo in skupaj sva lani zasnovali skupino Cvetoča jablana. Kasneje se nama je pridružila še Mateja Omahen Pirc in rekle smo si: »Dajmo nekaj narediti za vse nas, za Jablaniško dolino! Vse več ljudi se zaveda, da nismo samo telo, ampak veliko več − to je naša iztočnica.« Za nemoteno druženje zagotovo potrebujete primerne prostore. Vam je pri reševanju prostorskih težav pomagala lokalna skupnost? Želele smo začeti v domačem okolju in povezati Jablaniško dolino. Vodstvo gasilskega društva nam je prisluhnilo in pomagalo, smo pa tudi same članice gasilskega društva. Trenutno se dobivamo v dvorani gasilskega doma v Jablanici, v kateri organiziramo več dogodkov. Idej nam ne zmanjka, ko bo dovolj ljudi, se lahko lotimo česar koli in kjer koli. Ljudje včasih nove stvari sprejemamo kar nekoliko zadržano in nezaupljivo. Kakšen pa je bil odziv prebivalcev Jablaniške doline in sosednjih krajev ob začetku vašega sestajanja? Ugotavljam, da imamo več obiskovalcev iz Litije in Šmartnega kot iz Jablaniške doline, vendar se zavedam, da je za tako dejavnost na vasi potreben čas. Morda je nekaj resnice tudi v tem, da tisto, kar imamo pred nosom, ni nikoli tako zanimivo. Nekateri pa za nas še ne vedo. Vsekakor se razveselimo vsakogar in ne zmanjka nam optimizma, saj vemo, da delamo pravo stvar za dobro vseh. Koliko članic šteje vaša skupina? Ali sprejemate tudi nove člane oziroma članice in kako se vam lahko pridružijo? Trenutno nas je okoli 10 stalnih članic, nekatere pa prihajajo na dogodke samo občasno. Dobimo veliko odziva tudi od ljudi, ki niso še nikoli prišli, jih pa zanima, sprašujejo, a še vedno ne najdejo časa, da bi prišli. To je proces posameznika in vsak zase najbolje ve, kdaj ga nekaj takega pokliče. Delati na sebi je najtežje in zahteva veliko truda, je pa efekt neprecenljiv. Veliko

lažje se je ukvarjati z drugimi. Ne vzamemo si tudi časa. Ženske smo sploh znane po tem, da najprej poskrbimo za vse domače, zase si vzamemo čas nazadnje ali pa sploh ne, moškim pa je malce nerodno, se mi zdi. Včasih mi kakšen reče: »Če pride tisti, potem bom tudi jaz«. Čakajo eden drugega. Vedno me lahko pokličejo vsi, ki jih to zanima, na 051 328 691. Vaša skupina vsem udeležencem poleg telesne sprostitve nudi tudi možnost druženja, to pa je v današnjih časih še kako pomembno, kajti ljudje na žalost več pozornosti posvečajo tehnološkim pripomočkom kot pa drug drugemu. Kakšen je program vaše skupine in s čim točno se ukvarjate? Tehnološki pripomočki so lahko odlična zadeva, dokler ti pomagajo, ko pa so pomembnejši od življenja samega in odnosov z drugimi, takrat smo zašli s prave poti. Odnosi so pokazatelj naše zrelosti in sprejemanja, nastavijo nam zrcalo, kdo smo in kje imamo problem. Če se jih izogibamo, se lahko zapletemo v lastne, velikokrat negativne misli in nezdrave predstave o sebi in o drugih. Zato je druženje pomembno in ne nazadnje je to v človeški naravi, saj smo družabna bitja. Me se družimo, da bi izvedele več o sebi, si delimo izkušnje in se iz njih učimo. Bistvo Cvetoče jablane pa je najti mir v sebi in zadovoljstvo ter sočutje do sebe in drugih. Vse to pa je pogoj za zdravje. Sami sebi smo dostikrat največji sovražniki. Zato organiziramo vodene meditacije, dihalne vaje, gibalne vaje, delavnice s priznano zeliščarko in infopatinjo Sabino Grošelj, zvočne gong kopeli s Sergejo Groegl. Kakšen je vaš pogled na trenutno ponudbo prostočasnih dejavnosti v naših krajih? Menite, da ima vsak posameznik dovolj možnosti za priključitev skupini, s katero ga povezujejo skupni interesi, ali je tega premalo? Za šport in rekreacijo je v širši okolici dobro poskrbljeno. Končno, in to je super! Zdaj bo 9

POGOVOR S HELENO LOVŠE / KORAKI NA POTI ZNANJA

potrebnih še 10 let, da bomo šli še eno stopnjo višje. Manjka organiziranega druženja, pogovora, medsebojne pomoči in dela na sebi. Manjka solidarnosti in zavedanja, da skupaj kreiramo način življenja v okolici. To še ni sprejeto v tem okolju. Ne rečem, da ljudje tega ne počnejo, samo bolj zase. Danes smo ljudje postali individualisti, vsak počne vse sam in zase. Tablice, pametni telefoni in hiter tempo so naredili svoje. Sočloveka skoraj ne opazimo. Vendar je veliko lažje delati na sebi, če najdeš podobno misleče. Skupaj smo močnejši, tisti, ki se kaj spoznajo na energije, to vedo. Verjamem, da se bo tudi tu spremenilo, tako kot se je pri rekreaciji. 15 let nazaj, ko sem tekla po dolini, so me vaščani hecali: »A nimaš drugega dela?« Danes teče ogromno ljudi in nihče se več

Maj 2019

ne sprašuje, zakaj. Razumejo, da delaš nekaj za svoje telo. Cvetoča jablana ponuja nekaj za dušo, pogled vase, umiritev. Ste morda razmišljali, da bi v bližnji prihodnosti vašo skupino nadgradili v društvo? Kot že rečeno, trenutno delujemo pod okriljem gasilskega društva, vendar sem prepričana, da bomo prerasle v samostojno društvo, ko bo čas za to. Naša jablana je še mlada. Ne moremo pa niti mimo vprašanja, kakšne načrte imate za prihodnost? Si morda želite večjega števila članov in srečanj večkrat tedensko, po možnosti tudi na več lokacijah po občini? Seveda bomo vesele vsakega novega člana in tudi se ne omejujemo glede lokacij. Vse je mogoče. Predvsem pa bi rade ustvarile

skupino ljudi, ki bi se družili, pomagali med seboj, skupaj reševali težave, si zaupali in se zavedali svojega vpliva na okolje. Več nas bo, lepše bo življenje. Opažam, da so ljudje osamljeni, utapljajo se v skrbeh in si o tem ne upajo govoriti. Bojijo se prositi za pomoč, bojijo se odziva drugih, se sramujejo problemov. Včasih je treba samo izreči svoje strahove in takoj je lažje. In kot je rekel Dalajlama: »Naš prvotni namen v tem življenju je pomagati drugim.« Še pred tem pa je nujno pomagati sebi. Helena, dovolite mi, da se vam na koncu v imenu uredništva zahvalim za prijeten klepet. Vam in vsem članicam vaše skupine pa želimo še veliko prijetnih trenutkov na vaših srečanjih in uspešno delo tudi v prihodnje.

se bomo peljali v novih gokartih po novi progi v T2 Prokartingu na Brniku. Budno spremljajte informator in našo Facebook stran za prijavo. Med našimi ugodnostmi je tudi novost: s kupončkom, ki ga prejmeš na Klišeju, te mesec joge v Art Caffeju stane le 24 €. Vsi, ki imate nove, atraktivne ideje ali pa si le želite druženja, ste vabljeni vsako prvo so-

boto v mesecu ob 19.00 na mesečne seje kluba! Z nami pa ostajajo tudi stalne ugodnosti: ugodno fotokopiranje, fitnes, pro jumping, Lamfit bootcamp in odbojka. Ceneje se lahko včlanite v Knjižnico Litija, v Optiki Manja pa dobite poseben Klišejev popust! Še vedno nudimo tudi inštrukcije angleščine, slovenščine, matematike in nemščine.

Klub Kliše Avtorica članka: Manca Planinšek V aprilu je naš klub praznoval že 22. rojstni dan. Za to priložnost smo 13. 4. organizirali piknik, na katerem smo se družili bivši, zdajšnji in bodoči člani našega kluba ter otvorili sezono žara.

29.

4. ste se nam lahko pridružili na jutranji počitniški delavnici samoobrambe, na kateri so nam mojstri iz litijskega Karate kluba Kensei pokazali osnovne prijeme samoobrambe. Delavnica je potekala v športni dvorani OŠ Gradec. 9. 5. smo vas tudi letos čakali na Škisovi tržnici, na kateri ste nas lahko našli med klubi osrednje regije in se z nami tudi družili. Imeli smo tudi nekaj bolj adrenalinskih projektov, in sicer smo se 11. 5. odpravili v največji in najvišji adrenalinski in pustolovski park Geoss, v katerem smo preizkušali svojo telesno moč in spretnost na sedmih plezalnih poteh, različnih težavnostnih stopenj in višin. 17. 5. vas vabimo na FIFA turnir, ki se bo odvijal v prostorih Klišeja. Igrala se bo FIFA 19 na PS4. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, pred udeležitvijo pa se morate prijaviti na enem izmed naših socialnih omrežij. 18. 5. se bomo odpravili na pohod po Oglarski deželi. Celotna pot teče mimo kop v različnih fazah, po 12 kilometrih razgibanega travnatega, gozdnega in asfaltnega terena. 25. 5. organiziramo Klišejev karting dan, ko

Maj 2019

KORAKI NA POTI ZNANJA

Osnovna šola Šmartno Ekskurzija petošolcev

četrtek, 11. aprila, so se učenci petega razreda podali raziskovat skrivnosti dinarsko-kraškega sveta. Sledili so toku Save in nato še Ljubljanice navzgor vse do Vrhnike. Kot mitološkega Jazona in njegove Argonavte so jih zaustavile in očarale Hudičeve skale oz. Močilnik, kjer na površje priteče Mala Ljubljanica. V vrhniškem muzeju so nato poslušali o skrivnostih te reke s sedmimi imeni ter o življenju ob njej skozi stoletja. Vedoželjni so pot nadaljevali do Cerkniškega jezera. V Jezerskem hramu so si ogledali multivizijsko predstavitev ter maketo slavnega presihajočega jezera v vseh letnih časih. Gospod Vekoslav Kebe jim je na svojevrstno iskriv in poučen način predstavil ta izjemen kraški pojav. Skupinsko fotografiranje ob jezeru je bilo zaradi lepih razgledov že kar nujno, pot nazaj domov pa je bila zaradi kviza nadvse zanimiva. Učenci so pokazali veliko mero zanimanja in tudi znanja o tej tematiki, zato so bili večkrat pohvaljeni s strani strokovnega osebja v obeh muzejih ter seveda tudi s strani učiteljic spremljevalk.

zgodovine sta osmošolec Matevž Štritof in devetošolka Tjaša Tomažič osvojila srebrno priznanje; • na območnem tekmovanju iz znanja geografije sta srebrno priznanje osvojila Matevž Štritof, 8. a, in Teja Kokovica, 9. b.; Matevž si je prislužil tudi uvrstitev na državno tekmovanje; • na državnem tekmovanju iz znanje astronomije sta si srebrno Dominkovo priznanje prislužila Neža Toplak, 7. a, in Matevž Štritof, 8. a; • na regijskem tekmovanju iz prve pomoči so devetošolke Lana Doblekar, Teja Kokovica, Saša Posega, Jona Smrekar, osmošolec Timotej Jesenšek in šestošolec Luka Dobravec osvojili odlično tretje mesto; • na polfinalnem tekmovanju v nogometu za dekleta v Vojniku so se nogometašice naše šole uvrstile na 3. mesto; • Eva Dremelj iz 6. b razreda je dobila srebrno priznanje na mednarodnem likovnem natečaju Cvetje; • v sredo, 17. 4., je na OŠ Tončke Čeč v Trbovljah potekala zaključna prireditev 4. Zasavskega festivala mladinskega pesnjenja 2019, na kateri se je zbralo 110 mladih pesnikov Zasavja, ki so v letošnjem šolskem letu ustvarjali na temo družina / prijateljstvo / sobivanje. Med 16 nagrajenimi pesmimi je bila tudi pesem Prijateljstvo, učenke 4. razreda – Rosane Kozlevčar. Iskrene čestitke vsem! Vanja Adamlje

Iris Korošec Kocjan

Kviz

N Tekmovanja

olsko leto se je že krepko nagnilo čez polovico in zaključujejo se različna šolska tekmovanja, na katerih učenci naše šole dosegajo odlične rezultate: • na državnem tekmovanju iz znanja fizike v Mariboru je Maj Ceglar iz 9. b razreda osvojil srebrno, Špela Marolt iz 8. b in Gašper Hauptman iz 9. b pa zlato Stefanovo priznanje; • zlato Cankarjevo priznanje na tekmovanju iz znanja slovenščine je osvojila Žana Primc, 8. b; • na državnem tekmovanju iz znanja kemije je Matevž Štritof iz 8. a osvojil srebrno Preglovo priznanje; • na območnem tekmovanju iz znanja

a obletnico rojstva priljubljenega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, 2. aprila, obeležujemo svetovni dan knjig za otroke. V ta namen šolska knjižničarka vsako leto organizira kviz, na katerem se pomerijo četrtošolci. Po trije predstavniki vsakega oddelka pokažejo, kako dobro poznajo življenje in delo tega velikega pravljičarja. Letos so se na kvizu najbolje odrezali učenci 4. d razreda – Neja, Rosana in Anže. Čestitamo!

družijo in zabavajo. In res so se imeli lepo! Učiteljice pa že snujejo nove ideje, kako učencem popestriti čas v podaljšanem bivanju. Monika Špilar

Noč knjige

udi letos smo se na šoli odločili, da se pridružimo akciji Noč knjige. Naše druženje ob knjigi, ki so se ga lahko udeležili učenci 3.–5. razreda, ki so prvi zaključili branje za bralno značko, smo poimenovali Pomladna noč s Piko v knjižnici. Zbrali smo se v petek, 12. aprila, popoldan. Po uvodnem nagovoru so učenci prisluhnili odlomkom iz knjige Pika Nogavička. Sledilo je skupno razgibavanje, naučili smo se namreč zaplesati Pikin ples. Nato so se učenci lahko odločili, v katerih delavnicah bodo ustvarjali. Izbirali so med izdelovanjem butaric, pisanjem pesmi, pripravo kamišibaj predstave in plesno delavnico. Medtem ko so ustvarjali, so učiteljice za večerjo napekle celo goro slastnih palačink. Po večerji smo se odpravili na krajši pohod po nočnem Šmartnem, nato pa »postlali postelje«: iz telovadnice smo prinesli blazine, nanje pa razgrnili spalne vreče, si umili zobe in sledilo je tiho branje. Pozno v noč so še gorele svetilke, s pomočjo katerih so učenci prebirali vsak svojo knjigo. Res je bilo težko zaspati! Noč je bila seveda prekratka. Po zajtrku smo pospravili, sledilo je še malo branja in že so po svoje otroke prišli starši. Vanja Adamlje

Jerneja Fortuna

Lunapark

petek, 19. 4., so imeli učenci podaljšanega bivanja v šolski telovadnici pravi lunapark. Učiteljice so zanje pripravile štiriindvajset postaj, na katerih so se lahko pomerili v različnih spretnostih, od vedeževalke, meta žvižgačev skozi obroč, streljanja s pištolo, modne piste, petelinjega boja, lambade, tri v vrsto in podobno. Otroci so se poljubno gibali od postaje do postaje in na posebnih, vnaprej izdelanih kartončkih zbirali podpise učiteljev. Namen lunaparka je bil predvsem, da se učenci 11

KORAKI NA POTI ZNANJA / IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Uspešne udeležbe na tekmovanjih Avtorica članka: Ravnateljica: Janja Galičič V naši glasbeni šoli se vedno kaj dogaja, učenci bolj ali manj pridno hodijo k pouku instrumentov, plesa, petja, nauka o glasbi, glasbene pripravnice in predšolske glasbene vzgoje. Nekateri učenci so seveda bolj nadarjeni in delavni, zato se skupaj s starši in svojimi profesorji odločijo za udeležbo na tekmovanjih.

riprave so obsežne in dolgotrajne, tekmovalni programi zahtevni, veliko je dodatnih ur in vaj, konkurenca je huda, ocenjevalne komisije pa stroge. Navkljub zahtevnim pogojem smo imeli v šolskem letu 2018/2019 kar dvanajst udeležb na tekmovanjih v domovini in tujini, naši učenci pa so dosegli zavidljive rezultate in ponovno zapisali ime svoje šole na zemljevid uspešnih glasbenih šol. Na vse naše tekmovalce smo izjemno ponosni, njihove dosežke pa potrjuje tudi impresivna statistika: 8. mednarodno tekmovanje za pianiste Ivan Rijavec, Rogaška Slatina • VITRANC TOMAŽIN HOČEVAR, kategorija mali pianisti, srebrno priznanje,

2. nagrada, srebrna medalja, mentorica Olena Novosel 6. mednarodno tekmovanje za harmonikarje Ivan Rijavec, Idrija • MARK ŠKET, kategorija začetniki, zlato priznanje, 1. nagrada, zlata medalja, mentor Dušan Drobnič 22. predtekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) • ANJA KRANJEC, flavta, 1. a kategorija, uvrstitev na državno tekmovanje, mentorica Mira Kranjec, korepetitor Tilen Bajec • TILEN MUŠIČ, klarinet, 1. a kategorija, priznanje za udeležbo, mentorica Nadja Drakslar Petrač, korepetitor Tilen Bajec • NEŽA KRANJEC, klavir, 1. b kategorija, uvrstitev na državno tekmovanje, mentorica Veronika Hauptman • VESNA VAVTAR, saksofon, 1. c kategorija, priznanje za udeležbo, mentorica Ana Šimenc Kugler, korepetitor Tilen Bajec 48. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) • ANJA KRANJEC, flavta, 1. a kategorija, zlata plaketa, 1. nagrada, posebno priznanje za doseženih absolutnih 100 točk, mentorica Mira Kranjec, korepetitor Tilen Bajec • NEŽA KRANJEC, klavir, 1. b kategorija, zlata plaketa, 6. mesto, mentorica Veronika Hauptman • ALEŠ TURŠIČ, petje, II. a kategorija, priznanje za udeležbo, mentorica Barbara Sorč, korepetitor Tilen Bajec

Novice iz Planinskega društva Litija Avtor članka: Aleš Pregel

Maj 2019

Dnevi kitare Krško • NIK KOS, 3. kategorija, bronasto priznanje, mentor Borut Avsec • IGOR PRIJATELJ, kitara, in JURIJ CVIKL, klavir, komorna igra, II. kategorija, srebrno priznanje, mentorja Borut Avsec in Olena Novosel Mednarodno tekmovanje Woodwind & Brass, Varaždin • ANJA KRANJEC, flavta, kategorija B, 1. nagrada, doseženih absolutnih 100 točk in uvrstitev med deset najboljših udeležencev tekmovanja, mentorica Mira Kranjec, korepetitor Tilen Bajec Iskrene čestitke vsem učencem in njihovim mentorjem!

ti Kureščku. Pohoda se je udeležilo 21 pohodnikov. 23. 3. 2019 je sekcija savskih Kojotov organizirala tradicionalni izlet »V neznano«. Izleta se je udeležilo 26 pohodnikov. Na cilj so se podali v dveh skupinah. Prva se je izkrcala v Trebnjem, druga pa v Mirni. Obe skupini sta krenili proti skupnemu cilju, Koči »Plaz« Debenec. Na cilju so izžrebali lepe nagrade, ki jih je podarilo podjetje Mont-var.

Planinska sekcija Sokol se je 9. 3. 2019 udeležila vodenega krožnega pohoda od Lipice do Bazovice. Pohod so začeli v kobilarni Lipica, si ogledali Dolino Marije Lurške in nadaljevali po gozdni učni poti Josefa Ressla do Bazoviške ceste. Pohod, ki se ga je udeležilo 35 članov, so zaključili na mejnem prehodu Lipica.

16.

3. 2019 je društvo organiziralo nagradni izlet za tekmovalce tekmovanja Mladina in gore. Z Ljubelja so se podali na Zelenico in Ljubeljščico (1704 m). Ekipo mentorjev so okrepili še gorski reševalci Franci Intihar, Sašo Borišek Joul in Jože Repina. Cilj ni bil izbran naključno, saj so bila zasnežena pobočja praktična učilnica v naravi, cel izlet pa je bil posvečen gibanju v zasneženem gorskem svetu. Na izletu so reševalci pokazali vzpon in spust s turnimi smučmi, uporabo lavinske žolne, gibanje in ustavljanje s cepinom ter prerez snežne odeje. Izleta se je skupaj udeležilo 16 otrok in 10 odraslih. Okoli 65 članov društva in gostov se je 17. 3. 2019 na Jančah zbralo na občnem zboru. Na začetku so si ogledali film s fotografijami, ki prikazujejo delo društva v letu 2018. Film je pripravil Brane Mrzelj. Na predlog delovnega predsednika Petra Rutarja so potrdili poročila za leto 2018 in programe za leto 2019. Potrdili so tudi nekaj zamenjav v organih društva. 23. 3. 2019 se je sekcija Sokol odpravila na Kurešček (826 m) nad Igom. Najprej so si ogledali grad Turjak, nato so se mimo Bajdinskih slapov spustili v dolino Želimeljščice in nadaljevali z vzponom pro12

Udeleženci izleta na Zelenico

Načrtovani izleti in akcije v maju 2019: • 18. 5. 2019 – Kočevje (sekcija Sokol), • 25. 5. 2019 – Mali vrh nad Begunjami (sekcija Sokol), • 25. 5. 2019 – Stolp ljubezni na Žusmu (sekcija Sava). Program je okviren, več informacij o izletih pa dobite na društvu in na spletni strani http://www.pdrustvo-litija.si/.

Maj 2019

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Novice iz Alpinističnega odseka Litija Avtor članka: Dare Juhant V letošnji zimi so naši člani predvsem turno smučali, opravili so veliko število imenitnih turnih smuk predvsem v Avstriji, ker v naših gorah ni bilo zadosti snega. Med drugim so smučali tudi na Norveškem, na Lofotskem otočju. Opravili smo tudi nekaj zimskih pristopov, med drugim na Triglav in Grintavec.

imski tečaj smo opravili v dveh delih (dva vikenda v marcu) nad Planinskim domom na Zelenici v Karavankah, udeležilo se ga je pet tečajnikov, ki so na njem pridobili osnovno znanje o varnem gibanju v zimskih gorah, varstvu pred plazovi in opravili tudi prve zimske plezalne ture, in sicer so prvi vikend preplezali dve grapi v severovzhodni steni Vrtače, drugega pa so preplezali dve grapi v severni steni Begunjščice. Tečaj je vodil izkušeni alpinist Jani Vozel s pomočjo Jožeta Vozlja. Alpinistični odsek pri PD Litija vsako zimsko sezono organizira eno ali dve predavanji, na katerih v goste povabimo eminentne goste iz sveta slovenskega alpinizma. Tako smo v preteklosti gostili predavatelje, kot so Tone Škarja, Metod Humar, Marko Prezelj, če naštejem samo najbolj izstopajoče, in druge, ki so s svojimi podvigi premikali meje slovenskega alpinizma višje in se zapisali med legende slovenskega alpinizma. V petek, 5. aprila, smo gostili posebno imenitnega gosta – Rada Kočevarja, ki

Turizem Šmartno pri Litiji Avtorica članka: Maja Istenič, Javni zavod Bogenšperk Na Javnem zavodu Bogenšperk se v zadnjem času zelo veliko ukvarjamo s turizmom. Na tem področju imamo res velike načrte, ki jih bomo uresničevali postopoma v naslednjih letih. Nekaj dogodkov smo v tem letu že pripravili, še več se jih obeta.

namenom hitrejšega obveščanja smo postavili novo Facebook stran Turizem Šmartno pri Litiji. Na tej strani bodo objavljeni vsi dogodki, na njej se bodo srečevali tudi vsi glavni igralci, ki snujejo turistično podobo regije. Spremljali bomo njihovo ponudbo, razvoj in delo. Vse skupaj bomo povezovali in oblikovali v priročne predloge izletniških paketov.

je premikal meje slovenskega alpinizma v prvi povojni generaciji alpinistov. Bil je najboljši alpinist tiste generacije in je skupaj s Cirilom Debeljakom kot prvi uspel splezati prvenstveno smer Centralni steber v severni steni Lučkega Dedca, ki bo letos praznovala 70-letnico in je kljub svoji starosti še vedno preizkusni kamen za mlade alpiniste. Rado nas je navdušil s svojo bistrostjo in mladostnim poletom, ki ga je uspel ohraniti kljub častitljivim letom (v 92. letu starosti!!!). S svojo pripovedjo nas je popeljal v čase, ko se je ekstremno težke smeri plezalo s konopljinimi vrvmi, malo klini in nekaj vponkami za pasom. Ob vznožje gora so dostopali s kolesom in se tako utrjevali za še večje podvige. Bili so neizmerno pogumni, da so se kljub slabi opremi podajali v najstrmejše stene, ki so jim bile največji izziv. Meni je bil nezanimivejši del predavanja tisti, ko nam je pripovedoval, kako sta z Marjanom Perkom v severni steni Zadnje-

ga Prisojnika splezala izredno zahtevno prvenstveno smer, v njej bivakirala, in ko sta prispela v dolino, jima je oskrbnik v koči dejal, da se je v severni steni Špika ponesrečil alpinist in čaka na pomoč reševalcev. Stekla sta na vrh Špika (v 1,5 ure sta dosegla vrh, neverjetno glede na napore preteklih dveh dni) in poškodovanega alpinista prenesla do vrha Špika tik pred nočjo. Tam so jim na pomoč prihiteli ostali reševalci in poškodovanega celo noč na navadnih nosilih nosili v dolino. Rado nam je dejal, da je bilo zanj največje zadovoljstvo, da je bil ponesrečeni alpinist drugo jutro po nesreči že ob 10. uri na operacijski mizi v jeseniški bolnici in so mu kljub hudi poškodbi (kompliciran zlom noge) s svojo požrtvovalnostjo uspešno rešili nogo. Kogar bi zanimalo življenje Rada Kočevarja in je zamudil njegovo predavanje, lahko prebere knjigo Tista lepa leta, ki je letos izšla v založbi Planinske zveze in je na voljo v litijski knjižnici.

Seveda pa se bomo veliko zadrževali pri osrednji figuri, ki kroji turistično ponudbo pri nas – ažurno bomo torej poročali o vsem dogajanju na gradu Bogenšperk. In še nekaj, grad Bogenšperk je pred kratkim dobil svoj profil tudi na Instagramu (#Grad Bogensperk), tako da nas lahko zdaj spremljate tudi tam. Veseli bomo, če se bomo torej srečali na naši Facebook strani ali Instagram profilu.

Vljudno vas vabimo, da nas všečkate na https://www.facebook.com/TurizemSmartno/ ali najdete na Instagramu (#Grad Bogensperk). 13

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Na gradu Bogenšperk bo zaživel Rusko-slovenski center Davorina Hostnika

odhodu naj bi močno prispevala njegova udeležba v nacionalni politiki in njegovi za tisti čas preveč liberalni nazori, zaradi česar je prišel navzkriž z oblastmi. Hostnik se je v zgodovino zapisal kot publicist in prevajalec, predvsem pa kot avtor prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja s slovnicama obeh jezikov. Za svoje delo je v Rusiji prejel tudi ugledno nagrado. Kot velik domoljub in vnet zagovornik panslavizma si je vse življenje prizadeval za čim tesnejše odnose med slovanskimi narodi, zlasti pa med Slovenci in Rusi. S svojim neutrudnim pisanjem je tedaj več kot 70-milijonskemu ruskemu narodu

predstavil svoje rojake, ki so tedaj živeli v osrčju Avstro-Ogrske in so bili pod hudim pritiskom germanizacije. Rusko-slovenski center Davorina Hostnika je, ne samo za sam grad Bogenšperk in za občino Šmartno pri Litiji, ampak tudi za celotno Slovenijo, pomembna pridobitev. Kljub izjemnemu delu je Hostnik skorajda utonil v pozabo, zato nas še toliko bolj veseli, da ga imamo priložnost ponovno odkriti in se učiti iz njegovih del. Središče bo imelo svoje prostore v grajskem pritličju, ki je bilo ob tej priložnosti temeljito obnovljeno. Finančna sredstva za njegovo prenovo in postavitev kipa Davorina Hostnika so prispevali ruski partnerji in so znašala okrog 70.000,00 €. V prvem prostoru bo urejena sodobna predavalnica, v kateri se bodo odvijala predavanja, simpoziji ter drugi kulturni in znanstveni dogodki, v drugem pa bo stalna razstava o Davorinu Hostniku. Predmete in fotografije zanjo je prispevala ga. Magda Breznikar, za kar se ji na tem mestu v imenu vseh še enkrat lepo zahvaljujem. Urejena bo tudi knjižnica s slovenskimi in ruskimi knjigami, ki jih bodo obiskovalci lahko prebirali v prijetnem bralnem kotičku. Rusko-slovenski center Davorina Hostnika bo ob prisotnosti drugih visokih gostov slovesno otvoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

za ostale. Izzivov nam ni manjkalo, prav tako ne novih spoznanj. Spoznavali smo, kako uporabna je angleščina, saj smo se le z njo uspeli razumeti in sporazumeti. Ni bilo enostavno, a uspelo nam je – živeti in preživeti skupaj. V Društvu Lojtra menimo, da je ustvarjanje izkušenj, s katerimi spoznavamo drugačno

kulturo, navade, ljudi, se zavemo drugačnih realnosti in poskušamo z njimi sobivati, nujno. Nujno za osebni in poklicni razvoj mlade osebe, nujno za ustvarjanje strpnih, a tudi kritičnih državljanov, nujno za zavedanje lastne kulture in vrednosti, ki jo ta prinaša, in nujno za spoštovanje drugačnosti.

Avtor članka: dr. Jernej Kotar, Javni zavod Bogenšperk Grad Bogenšperk bo konec meseca bogatejši še za eno vsebino, in sicer bo 29. maja svoja vrata odprl Rusko-slovenski center Davorina Hostnika. Novo kulturno in znanstveno središče bo namenjeno ohranjanju in poglabljanju stikov med slovanskima narodoma, poimenovano pa je v čast velikega šmarskega rojaka Davorina Hostnika.

avorin Hostnik se je rodil leta 1853 v kmečki družini v Podrojah. Po končanem šolanju v Šmartnem je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, iz katere pa je izstopil še pred opravljeno maturo. Pot ga je nato vodila v uredništvo časopisa Slovenski narod, vodilnega slovenskega liberalno usmerjenega glasila, katerega urednik je bil tedaj Josip Jurčič. Po prostovoljnem služenju vojske je opravil maturo v Celju in se potem vpisal na univerzo na Dunaju, kjer je dve leti študiral romansko filologijo. Še pred zaključkom študija se je odločil za selitev v Rusijo, kamor je prispel v začetku leta 1880. K naglemu

Maj 2019

Izkusi Erasmus+ Avtorica članka: Anamarija Kamin Društvo Lojtra je po večmesečnih aktivnostih in delavnicah z učenci Osnovne šole Gradec v okviru projekta IZKUSI ERASMUS+ svoje delo nadgradila z mladinsko izmenjavo v Cerasu v Romuniji.

ruštvo Lojtra je skupaj z Osnovno šolo Gradec in partnerji iz Romunije od 23. do 29. 3. 2019 izvedlo mladinsko izmenjavo Izkusi Erasmus+. V projektu je sodelovalo 11 slovenskih in 12 romunskih učencev. Skupaj z mentorji smo dni preživeli v kraju Cerasu, približno 2,5 h vožnje iz Bukarešte. Preko pogovarjanja, skupinskih nalog, raziskovanja okolice, obiskov domov, skupnega kuhanja, sprehodov, športnih iger, družabnih večerov in vsakodnevnih refleksij smo se spoznavali, učili sobivati, sodelovati in komunicirati na spoštljiv, enakovreden in vključujoč način. Ustvarjali smo okolje, v katerem je bila svoboda pomembna vrednota, a hkrati je bil vsak odgovoren za to, kako bo to svobodo izkoriščal na način, ki ne bo obremenjujoč 14

Maj 2019

Festival Bogenšperk

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Festival

Bogenšperk

Društvo upokojencev Šmartno

Avtorica članka: Maja Istenič, Javni zavod Bogenšperk

Avtor članka: Boris Žužek

V zadnjem tednu meseca maja se bo pričel Festival Bogenšperk, ki bo trajal vse do začetka jeseni. Večina dogodkov se bo odvila na gradu Bogenšperk, nekaj tudi v kulturnem domu in na trgu v središču Šmartnega. Na festivalu se bodo zvrstili izbrani dogodki, ki bodo v poletne dni vnesli veliko glasbe, umetnosti, kulture, zabave in kulinarike.

V mesecu aprilu smo izvedli dva rekreacijska pohoda v bližnjo okolico. Bili smo na Bogenšperku in na Riharjevcu.

a glasbenem odru bomo lahko spremljali veliko odličnih glasbenih prireditev; med drugimi bomo slišali Nino Pušlar, Prifarce, Orleke in Matjaža Javšnika, koncert Okteta Valvasor, klapo Motovun, Leo Rihter, harmonikarje Glasbene šole Bučar, zapeli nam bodo tudi pevci Pevskega društva Zvon, ansambla Capella Justinopolitanana, na grad pa prihajajo tudi gostje iz Rusije, ki nam bodo za zaključek meseca maja pričarali izjemen glasben večer. Slednji bo zaključil dogodek, ki se bo začel nekaj dni prej, in sicer se bo na gradu Bogenšperk slavnostno otvoril Rusko-slovenski center Davorina Hostnika, v središču Šmartnega pa bodo odkrili spomenik Davorinu Hostniku, s čimer bo tudi uradno zaživel prenovljeni trg. Na festivalu Družina poje se bodo ponovno predstavile družine s svojim petjem. Poleg glasbe bomo uživali v dobri hrani, zvrstila se bosta namreč dva kulinarična večera na gradu Bogenšperk in konec avgusta pravo kulinarično popoldne v središču Šmartnega. Na gradu bo na ogled postavljena razstava o Janu Palachu in v zadnjih dneh avgusta še razstava likovnih del Axla Beckerja. S tradicionalno proslavo bomo obeležili tudi dan državnosti. V začetku junija si bomo lahko na gradu ogledali film kar pod zvezdami. Pripravlja se tudi nekaj delavnic, med drugimi delavnica z Glasbeno šolo Bučar in zeliščarska delavnica. Vse naštete prireditve so le še razlog več, da v poletnih dneh obiščete Šmartno pri Litiji in grad Bogenšperk.

Stičišče NVO osrednje Slovenije – prva pomoč za nevladne organizacije Avtor: Klavdija Tomažič, Stičišče NVO osrednje Slovenije AKTUALNO: Razpisi – BAV BAV?! Nasveti svetovalke Barbare Možina.

azpisi se odpirajo in zapirajo preko celega leta in so priložnost za pridobivanje sredstev tudi za nevladne organizacije. Še vedno pa se mnogi prestrašite razpisne dokumentacije, pogojev in zahtev. Vendar ni razlogov, da ne bi poskusili izkoristiti priložnosti. Ga. Barbara Možina svetuje, da preden vstopite v svet razpisov, razmislite o sledečem. Verjetno je, da idealnega razpisa ne boste našli, zato se bo potrebno prilagoditi. Pri prijavah je čas zelo pomemben faktor, zato naj bo projekt zamišljen že pred odprtjem razpisa. Pri večini razpisov financiranja v naprej ni, zato povprašajte po premostitvenem kreditu. Priprava razOsebni arhiv Barbare Možina pisa in izvedba projekta sta ekipno

sredo, 10. aprila, smo imeli celodnevni izlet v Prekmurje. Ob 7. uri zjutraj, bilo nas je 36, smo se odpeljali iz Šmartnega in po dveh urah in pol vožnje smo se ustavili pred motelom ČARDA pri Murski Soboti, kjer nas je sprejela in pozdravila naša vodička Darja. Tam so nam postregli s prekmurskimi dobrotami. Nato smo se z vodičko odpravili po Prekmurju. Najprej smo obiskali otok ljubezni v Ižakovcih. Ogledalo smo si plavajoči mlin, burjaški muzej in se z brodom zapeljali na drugo stran Mure. Pred vstopom v avtobus sta nas pozdravila naša nekdanja člana Ana in Andrej, ki zdaj živita v Lendavi, in nas pogostila s prekmurskim pecivom. Pot nas je nato vodila v Črešnjevce, kjer smo si ogledali največjo cerkev v Prekmurju, nato pa smo nadaljevali pot do Velike Polane, kjer smo obiskali rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca in njegov grob na pokopališču ter se sprehodili po novonastalem parku. Sledil je ogled Male Polane, kjer nam je domačinka predstavila zadrugo POMELAJ, v kateri se ukvarjajo z ohranitvijo starodavnih običajev. Po ogledu razstave smo lahko izdelke tudi kupili, še prej pa je bila degustacija. Pozno popoldne smo se vrnili v Čardo, v kateri so nam postregli s prekmurskim kosilom, nato pa smo se poslovili in se odpeljali domov. Ta dan je bilo v Šmartnem slabo vreme, zato zjutraj nismo bili nič kaj dobro razpoloženi. Na srečo pa je bilo v Prekmurju drugače, saj ves dan ni padla niti kaplja dežja. V soboto, 13. aprila, se je tričlanska delegacija našega društva udeležila svečanosti na Primskovem, kjer so praznovali 200-letnico rojstva čudodelnika Jurija Humarja in 10-letnico Novih korenin, to je sekcija našega upokojenskega društva. delo, torej razmislite o kadrovskih kapacitetah. V nadaljevanju je Barbara spomnila, na kaj morate biti OBVEZNO pozorni pred prijavo na razpis. Selektivno preberite samo tiste dele razpisa, ki bodo vplivali na vašo odločitev za prijavo. Po sprejetju odločitve pozorno preberite vso razpisno dokumentacijo. Preverite točkovanje in prag za odobritev projektov ter ocenite vašo zmožnost za uspeh. Preverite, kdaj se morajo projekti začeti izvajati in do kdaj morajo biti sredstva porabljena. Na spletni strani razpisovalca dnevno preverite, ali je prišlo do kakšnih sprememb. Dosledno upoštevajte navodila za oddajo. V pisanje naj bodo vključeni sodelavci, prostovoljci, zunanji strokovnjaki. Tako bo prijava naredila dober vtis na razpisno komisijo. Pred oddajo prosite nekoga »zunanjega«, da prebere prijavo. Če bo ta oseba razumela projekt, ga bo tudi komisija. V kolikor boste imeli težave pri prijavi, nam pišite na info@ consulta.si. Čim več uspešnih prijav in izpeljanih projektov vam želimo. Več o zgornji temi lahko najdete med novicami na www.consulta. si. Ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenije je kot brezplačno podporno okolje na voljo nevladnim organizacijam (društvom, zasebnim zavodom, ustanovam) iz osrednje Slovenije. Pri nas lahko dobite informacije s področja ustanovitve NVO (nevladna organizacija), projektnega svetovanja, vodenja računovodstva, promocije in komuniciranja ter, če postanete naš NVO s potencialom, celo informacije/znanje, vezano na vaše izražene potrebe. *Izkoristite brezplačno podporo Stičišča NVO osrednje Slovenije in razširite svoj krog. 15

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

In memoriam – Marjan Leskovic (1953–2019) Avtor članka: Marjan Lukačič, predsednik KŠD Velika Štanga Mnogo prezgodaj si šel od nas, Marjan. Kulturno športno društvo Velika Štanga je izgubilo dobrega člana, prijatelja, ki je bil pripravljen pomagati društvu, bodisi na kakšni prireditvi ali prijatelju. Ob vsem tem si vedno rad prihajal k nam v Veliko Štango, kjer smo se družili, razpravljali in ob vsem tem tvojem znanju, ki je kar žarelo iz tebe,

Potomke najstarejše žlahtne vinske trte Avtor članka: Dane Namestnik Primer trdoživosti, vztrajnosti, želje, volje po preživetju je gotovo najstarejša žlahtna vinska trta na svetu, »Stara dama z Lenta«. Žametovki ali modri kavčini, trenutno najznamenitejši mariborski posebnosti, Guinness v svoji knjigi rekordov leta 1998 s certifikatom priznava starost približno 400 let, verjetno jih ima tudi več, zagotovo pa je najstarejša trta na svetu.

ila je posajena proti koncu srednjega veka, v času turških obleganj. Zasluži si spoštovanje, saj je ob zunanji strani mestnega obzidja gotovo čudežno preživela mnoge odpore okolja: od slabega vzdrževanja, trtne uši, ki je okoli leta 1870 napadla trsne korenine po vsej Evropi, vojnih ujm, rušenj, požarov dotrajanih ostrešij … Hiša je večkrat pogorela, a ji nič ni prišlo do živega, saj je danes v nadstropju tik nad trto tudi dom naše šmarske rojakinje Mihele, sestre Breznikarjeve Magde, zagnane šmarske kulturnice, etnologinje … Do najhujše katastrofe za korenine stare gospe je prišlo leta 1963. Po zgraditvi jezu na Dravi se je nivo reke močno dvignil in trta je zaradi porušenega koreninskega sistema daleč pod dravskim prodom pričela hirati. Toda našli so se zagnani strokovnjaki in pod vodstvom mag. Toneta Zafošnika tik pred zdajci rešili hišo pred rušenjem in staro damo pred neslavnim koncem. Hišo so leta 1982 obnovili in tla16

Maj 2019

smo se člani društva marsikaj naučili od tebe, Marjan.

o se včasih človek sprašuje, zakaj ravno ti, ne najde odgovora na to vprašanje, kajti življenje je kot mogočna gora, pri kateri pričneš svojo življenjsko pot ob vznožju gore in jo končaš na vrhu, od koder ni več vrnitve. Bil si človek odprtega srca, odprte duše, vedrega nasmeha in, kar je najpomembneje, znal si prisluhniti človeku in samemu KŠD Velika Štanga. Člani KŠD Velika Štanga se ti globoko klanjamo, in čeprav te ni več med nami, boš v mislih in srcih živel večno. Marjan, hvala ti, ker si rad prihajal v naš kraj, hvala ti za vse nepozabne trenutke, ki si jih delil z nami, hvala ti iz srca, da si bil naš član in prijatelj. Naj tvoj spomin ostane še dolgo med nami. Kulturno športno društvo VELIKA ŠTANGA. kovali njeno okolico. Mag. Tone Zafošnik je kot oče skrbel zanjo, nato pa je leta 2010 za svojega častnega naslednika mestnega viničarja izbral Staneta Kocutra, urednika na Radiu Maribor, diplomanta vinogradništva in zgodovine ter velikega poznavalca usodnega Pohorskega bataljona in Maistrovih borcev. Mnogokrat v medijih beremo, gledamo ali poslušamo prispevke o cepičih te najstarejše vinske trte, ki jih ob raznih priložnostih podarjajo po vsem svetu, predvsem kot priznanje za ohranjanje starih prijateljskih stikov, tkanje novih vezi, promocije Slovenije. V času županovanja Borisa Soviča in osrednjih prireditev na Lentu smo celo s slavno Valvasorjevo konjenico prijezdili z Bogenšperka na glavni mariborski trg in na konjih obiskali in počastili tudi Staro trto. Od leta 1998 raste njen cepič s certifikatom tudi v Podrojah, kjer lepo uspeva in se tudi razmnožuje. S Stanetom Kocutrom smo si ga ogledali in pomodrovali ob še nekaterih potomkah te Stare gospe, ki rastejo in plemenitijo vinsko kulturo v naši bližini. Tudi pri Breznikarjevi Magdi, ki na vrtu goji potomko že poldrugo desetletje. V šmarski občini jih je še nekaj. Ko smo po Guinnessovem priznanju mestnega viničarja Toneta Zafošnika, ob podelitvi prvega cepiča Podrojam, pobarali za možnost, dobiti še kakšnega, saj so si ga zaželeli nekateri zaslužni člani zelo aktivnega vinogradniškega društva Štuc, je odgovoril: »Imate cepič s certifikatom, pa ga razmnožite pri pooblaščenem trsničarju na predpisano, uzakonjeno podlago«. Tako danes rastejo potomke častitljive »Gospe z Lenta« v Podrojah, Šmartnem, na Preski nad Kostrevnico, v Jazbinah pri Črnem Potoku, Gobniku, Štorovju pri Gabrovki, na Riharjevcu, v Trebnjem in na Čatežu. S posebnimi častmi posajene, s spoštovanjem negovane potomke ob ličnih, umetniško izdelanih uokvirjanjih vedrijo lica viničarjev. Ob njih in njihovih sokovih se krepijo prijateljstva, sklepajo nova, pozabljajo se

skrbi in nemir, vedrijo lica, vzbuja upanje, brišejo nestrpnosti med različno mislečimi. Plodovi vinske trte so najstarejše sadje na svetu, vino pa najstarejša pijača in najplemenitejši napitek. V njem se spajajo najžlahtnejše sestavine, ki jih narava ustvarja v vinski trti. Vino je tudi ena najpogosteje omenjenih besed v Svetem pismu, ki ga opisuje: »Vino je kot z zlatom okovan svečnik s smaragdom, tak je zvok pesmi ob dobrem vinu; vino in glasba veselita srce, vino je človekovo življenje, če ga pijemo zmerno«. Vicarius

Maj 2019

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Dan za spremembe Avtor članka: Dom Tisje Tudi letos smo v Domu Tisje obeležili 10. prostovoljsko akcijo – Dan za spremembe, ki jo vsako leto organizira Slovenska filantropija. Letošnja osrednja tema akcije je bila »Odpravimo diskriminacijo«.

aj je diskriminacija? Da ne bi prihajalo do neupravičenega in neenakega obravnavanja, razlikovanja, izključevanja ali omejevanja pravic interesov in ugodnosti, imamo v Sloveniji za preprečevanje diskriminacije Zakon o varstvu pred diskriminacijo. Zakon izpostavlja, da so lahko razlog za diskriminacijo tudi osebne okoliščine, med katerimi sta tudi invalidnost in starost, ali druge osebne značilnosti, ki so povezane s posamezniki. Od leta 2016 imamo v Sloveniji tudi Zagovornika načela enakosti. Slovenska filantropija z letošnjo akcijo odpravlja diskriminacijo s pozivanjem k solidarnosti, sprejemanju različnosti, sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju, kar je pomembno za povezano in varno družbo. Tako so se stanovalci enote Litija skupaj z uporabniki VDC Litija in dijakinjami Gimna-

zije Litija in njihovimi profesoricami odločili, da bo letošnja akcija medgeneracijsko obarvana. Profesorice in dijakinje iz Gimnazije Litija so zavihale rokave in vse udeležene popeljale v čudoviti svet črk, številk in drugih zanimivih dejavnosti, z namenom krepitve njihovih socialnih in kognitivnih veščin. Dogodek ob Dnevu za spremembe je združil in medsebojno povezal različne ranljive skupine v medsebojno medgeneracijsko sodelovanje. Dan je bil zaznamovan z druženjem in spoznanjem, da lahko kljub starosti in invalidnosti z nekaj prilagoditvami in podpore še vedno aktivno preživljamo čas.

V matičnem domu smo spodbujali spremembe v luči aktivnih posameznikov. Za stanovalce in obiskovalce deluje Aktivna pot. Sestavljena je iz osemnajstih različnih aktivnosti, namenjena je vadbi in druženju, predvsem pa krepitvi psihofizičnih sposobnosti. Letošnjo akcijo Dan za spremembe pa smo uresničili tako, da so se kljub svojim omejitvam aktivne poti lahko udeležili vsi zainteresirani stanovalci. Ob koncu smo se skupaj družili ob regratu in postnem kruhu. S tovrstnim dogodkom smo ponovno pokazali, da se znamo povezati, sodelovati in da skupaj zmoremo več.

Blagoslov traktorjev v Šmartnem pri Litiji Avtorica članka: Maja Istenič, Javni zavod Bogenšperk Na velikonočni ponedeljek je bilo v središču Šmartnega živahno. Obiskovalca je okoli pol enajste zjutraj najprej predramilo sonce, ki je lovilo še zadnje sence Staretovega trga, nekaj ropota ob postavitvi zapore ceste, nato pa že prvi traktorji, ki so se začeli zbirati nekaj trenutkov zatem.

ravi spektakel se je začel malo pred enajsto, ko se je na ulicah zbralo že kar lepo število ljudi. To se je zagotovo podvojilo, ko se je izza ovinka počasi pripeljala strnjena kolona traktorjev. Ti so se, po napotkih šmarskih gasilcev, lepo postrojili pred cerkvenim vhodom. Pisana paleta traktorjev vseh barv, oblik in starosti je segala vse do Ustja. Traktorji, nekateri med njimi prav lično opremljeni s cvetjem in zelenjem, so ugasnili svoje motorje in počakali na konec. Obiskovalci so se lahko med traktorji sprehodili, si jih ogledali in pokramljali s traktoristi in traktoristkami. Tako, tudi nekaj traktoristk smo opazili. Ob koncu svete maše, po nekaj uvodnih besedah blagoslova in nato še pozdravnem govoru gospoda Petra Avblja, direktorja Javnega zavoda Bogenšperk, ki je skupaj s šmarsko župnijo pripravil ta dogodek, so se traktorji zapeljali mimo vhoda cerkve. Šmarski župnik, gospod Janez Kvaternik, je skupaj z duhovnim pomočnikom, gospodom Vinkom Malovrhom, vsak traktor blagoslovil in mu zaželel varno in uspešno delo. Traktoristi so napravili krog po Šmartnem in se mimo trga pripeljali še enkrat, kjer so si jih obiskovalci lahko še zadnjič ogledali. Izbran je bil tudi najlepši traktor, ki ga je z različnim cvetjem in zelenjem pripeljal gospod Miran Jurič. Tokrat je najstarejši traktor, v lasti gospoda Du-

šana Žiberta, štel kar 65 let. Oba traktorista sta prejela simbolično nagrado. Letošnji obisk je presegel pričakovanja, saj se je dogodka udeležilo kar dvakrat več traktorjev kot lansko leto; prišlo jih je kar 75. Obiskovalcev, ki so se zbrali v samem središču in traktorje pospremili tudi ob poti, pa so našteli okoli 500. Številka, ki organizatorjem zagotovo predstavlja spodbudo za prihodnost. Zagotovili so nam, da blagoslov traktorjev na velikonočni ponedeljek ostaja in postaja tradicionalni dogodek Šmartnega. Za naslednje leto pa že razmišljajo o novostih in dopolnitvah osrednjega dogodka. Vabljeni torej v Šmartno pri Litiji v ponedeljek, 13. aprila 2020. 17

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV / IZ PRETEKLIH DNI

Knjižnica Litija Belo se pere na devetdeset in zaključek bralne značke za odrasle

24.

4. so se v Knjižnici Litija zbrali bralci bralne značke Srčni bralec. Sodelovalo je 23 bralcev, prejeli so priznanje in knjigo Lojzeta Kovačiča, Otroške stvari. Prostore galerije so z razstavo klekljarskih tehnik polepšale članice Društva zasavskih klekljaric Srčevke. Razstava bo na ogled še ves mesec maj. Vrhunec dogodka pa je bilo srečanje s trenutno najbolj brano avtorico, Bronjo Žakelj. V pogovoru je predstavila nastanek knjige Belo se pere na devetdeset, prebrala dva odlomka in pripovedovala o življenju s strahom – ko je bila knjiga napisana, je v letu 2018 premagala še maligni melanom in raka na papili vateri trebušne slinavke. Bronja s svojo energijo in vitalizmom preseneča bralce, ob branju knjige se lahko vprašamo, ali bi to zmogli tudi sami. Belo se pere na devetdeset je med 10 nominiranci za nagrado kresnik, knjigo pa so v učni program uvrstili tudi na Medicinski fakulteti Maribor.

Maj 2019

Jubilejno leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno pri Litiji

letu 2009 je v Knjižnici Litija pričela delovati univerza za tretje življenjsko obdobje. Pozneje se je organizirala v društvo s sedežem v Knjižnici Litija. Knjižnica uspešno sodeluje z univerzo, saj skrbi za obveščanje z mesečnimi napovedniki, sprejema pošto in nudi druge storitve, kot sta kopiranje gradiva za člane in prostor za dejavnosti. V vseh letih delovanja je univerza ponujala zanimive in pestre vsebine. Ob 10. obletnici delovanja se bodo člani in simpatizerji srečali ob zaključku študijskega leta. Srečanje bo 28. maja, ob 18. uri, v Knjižnici Šmartno. Gostili bomo literata, Antona Janšo, pisca aforizmov, po rodu iz Šmartnega pri Litiji, ki živi na Gorenjskem. Na ogled bodo izdelki članic krožka keramike, po prireditvi pa bo družabno srečanje. Čestitke ob 10. jubileju!

Tačkov festival 2019

prvem tednu junija, od 3. do 7., bo v Litiji potekal 8. Tačkov festival. Festival bo potekal na več lokacijah, v ponedeljek bodo v knjižnici Tačkove pravljične ure, v torek bodo za otroke pripravili koncert v glasbeni šoli, v sredo bodo najmlajši odšli v muzej, v četrtek in petek se bo dogajanje preselilo v KC Litija, otroci si bodo ogledali gledališki predstavi in se družili s kužki. Festival poteka vedno v tednu, ko se spominjamo Naceta Simončiča, ki se je rodil 8. junija 1918 v Litiji. Namenjen je otrokom in družinam, saj spodbuja učenje za radovednost in kulturno delovanje ter medsebojno empatijo. V četrtek bo v knjižnici spominski večer, v petek pa zaključek – v parku pri Kulturnem centru Litija bo pestro dogajanje s kužki, delavnicami, Knjižnica Litija bo svoje delovanje preselila v park pod kostanje, kjer bosta potekala izposoja in vračilo gradiva. Z nami bodo številni partnerji: pasja frizerka, Kuhla, policijski psi …, podelili bomo tudi nagrade najboljšim v Tačkovem natečaju. Najmlajše pa v maju ob torkih vabimo v litijsko knjižnico, kjer jim bomo ob 18. uri predstavili epizode Radovednega Tačka, da bodo spoznali, kako je sloviti kuža imel tudi svojo televizijsko oddajo. Prijave za ogled Radovednega Tačka niso potrebne, če pa bi želeli na obisk kot skupina, pokličite v knjižnico. Kdor nosi bralno majčko – je car! Bralna majčka za bralno značko se bo zaključila skupaj s šolskim letom. Knjižnica Litija bo bralcem, ki se jim bodo pridružili še domači gimnazijci, tudi letos podarila bralne majice. Nekaj donatorjev se je že prijazno odzvalo in podprlo nakup majic, ki bodo polepšale poletne počitnice in sporočale, da branje mladim vendarle še diši! Prosimo vas, podprite nas tudi vi!

Arhiv Knjižnice Litija

Strokovna ekskurzija v Vipavsko dolino Avtorica članka: Janka Menegalija V torek, 9. 4., smo se članice Društva kmetic Litija in Šmartno podale na strokovno ekskurzijo v Vipavsko dolino.

an smo pričele z ogledom cerkve svetega Primoža in Felicijana v Vrhpolju. Domači župnik g. Janez Kržišnik nam je predstavil zgodovino cerkve. V letu 2013 je prezbiterij župnijske cerkve doživel temeljito prenovo – postavitev novega daritvenega oltarja ter mozaika patra Marka Ivana Rupnika. Veličasten mozaik je

Andreja Štuhec, Aleksandra Mavretič

resnično vreden ogleda. Naprej nas je pot vodila v center Vipave, kjer nas je v prostorih Turistično informacijskega centra sprejela mlada kmetica, ga. Metka Harej iz Dornberka. Spoznale smo zgodbo o mladi družini, ki je videla svojo prihodnost in poslanstvo na vipavski zemlji. Metka z družino prideluje sadje in zelenjavo ter iz njih izdeluje marmelade, sokove, sirupe, kompote, zelenjavne shranke, sirne pomake, sadne prelive in suho sadje. Vse izdelke prodaja pod blagovno znamko Domače dobrote Metka. Metka je primer dobre prakse, kako se lokalni ponudniki vključujejo v lokalno turistično ponudbo. Ob predstavitvi smo imele tudi degustacijo izdelkov. Naslednji postanek je bil v vasi Lokavec, kjer smo si ogledale zeliščno kmetijo Vila Lavanda. Lastnica ga. Urška Lemut Šušterič je pred leti pustila redno službo v zdravstvu. Nadaljevala je z vlogo nosilke dopolnilne dejavnosti na kmetiji in od leta 2016 z zeliščno kmetijo. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo in predelavo zelišč (destilacija za

Maj 2019

pridobivanje eteričnih olj za nadaljnjo uporabo v njihovih mazilih, kremah in milih). Najprej je ga. Urška posadila sivko, ki je je glavna rastlina na njeni kmetiji. Pred tem pa so na kmetiji že rasle vrtnice damaščanke, ki slovijo kot zelo stare, predkrščanske in izvorne vrtnice, naravnost ustvarjene za pomiritev, povečanje koncentracije, krepitev spominskih sposobnosti, blažitev nespečnosti in depresije. Njihovi cvetovi so tudi idealna sestavina za pripravo t. i. rožnatega zlata, eteričnega olja vrtnic. Kmetija se lahko pohvali še s približno petsto sadikami žajblja in rožmarina. Uporablja le najbolj kakovostne in ekološke sestavine. »Če surovine niso dovolj kakovostne, izdelkov pač ne naredim. In če, denimo, nimam dovolj žajblja, mila iz njega pač ne bo. Zaradi tega nimam slabe vesti. Kupci so navajeni počakati ali pa si zagotovijo dovolj veliko količino, ko so izdelki na voljo. Sicer pa pri meni množične proizvodnje ni. Nikoli tudi ne naredim določene količine izdelka, temveč delam po občutku,« svojo poslovno filozofijo razloži lastnica zeliščne kmetije Vila Lavanda. Ga. Urška nas je tudi malo razvajala in osvežila z eteričnimi vodicami. Imele smo priložnost kupiti njene izdelke. Ker pa se je ura bližala času kosila, smo se ustavile v tipični vipavski gostilni Krhne, v kateri smo se okrepčale z vipavskimi dobrotami. Nekatere so se peš podale še do Podskalce, enega izmed izvirov reke Vipave, ki se nahaja v bližini gostilne. Da pa Vipavske doline ne bi zapustile brez obiska vinske kleti, smo se za zaključek ustavile še v Slapu pri Vipavi na posestvu Rouna. Pri Rouni na okolju prijazen način in po tradicionalni metodi pridelujejo enoletna vina z izraženo svežino. Združujejo se z drugimi vinarji,

IZ PRETEKLIH DNI

Skupinska slika Rouna

se izobražujejo in si med drugim prizadevajo za prepoznavnost njihovih avtohtonih sort – zelena in pinele. V kleti smo degustirale bela in rdeča vina. Ob dobri kapljici in prigrizku pa smo tudi zaplesale. Zabaval nas je mladi harmonikar, s katerim smo tudi veselo zapele. Tako smo zaključile še eno poučno ekskurzijo in že delamo načrte za naslednjo.

Srečanje članov OO SLS Litija in Šmartno pri Litiji z EU-poslancem Francem Bogovičem Avtor članka: OO SLS Šmartno pri Litiji

atanko mesec dni pred volitvami za EU-poslance je člane občinskih odborov SLS Litija in Šmartno pri Litiji obiskal sedanji evropski poslanec Franc Bogovič, ki je tudi kandidat za evropskega poslanca v prihodnjem mandatu, in sicer na skupni listi SDS in SLS. Po predstavitvi svojega petletnega mandata v EUparlamentu in po odgovorih na številna vprašanja je vse prisotne pozval, naj se volitev udeležijo v čim večjem številu. Obe predsednici občinskih odborov sta se mu ob tej priložnosti tudi zahva-

lili za prijazno gostoljubje v lanskem septembru, ko so člani SLS obiskali Strasbourg.

Prvomajska budnica Avtor članka: Uroš Pušnik Ob prazniku dela, 1. maju, po deželi slovenski marsikje na predvečer tega dne postavijo mlaje in zakurijo kresove. Tradicija se ohranja od kraja do kraja drugače.

a sam praznik pa se marsikje odvijajo proslave, prireditve, pa tudi jutranje budnice; v naših krajih za budnico navadno poskrbi Pihalni orkester Litija. Tudi letos je bilo tako, saj so z budnico pričeli že ob zgodnji 5. uri zjutraj v Litiji in okrog 8. ure prišli tudi v Šmartno. Na različnih lokacijah smo jih lahko srečali, z njimi pokramljali ali se z njimi družili. Srečal sem jih v Šmartnem, lahko bi rekel »nad mestom«, ko je bilo to še zavito v jutranjo meglo. Ob kratkem druženju je nastal tudi posnetek za zgodovinski spomin, namenjen nam in našim zanamcem. Verjamem, da se bo ta lepa in dobra tradicija nadaljevala. 19

IZ PRETEKLIH DNI

Maj 2019

Požegnani tudi traktorji in traktoristi Avtor članka: Uroš Pušnik Že drugo leto zapored se je v organizaciji Javnega zavoda Bogenšperk in šmarske župnije na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, odvila prireditev Blagoslov traktorjev in njihovih lastnikov.

d zgodnje spomladi do pozne jeseni na cesti redno srečujemo tudi nemalo traktorjev, ki so pri kmečkem opravilu skoraj povsod zamenjali konje, zato je tudi prav, da se njihovi lastniki priporočijo Božji previdnosti za varstvo pri delu z njimi in tudi za varno udeležbo v prometu. Po redni praznični sv. maši se je tudi letos na trgu pred cerkvijo v Šmartnem pri Litiji zbralo k molitvi in blagoslovu okoli 75 lastnikov štirikolesnih lepotcev vseh starosti. Tokratni blagoslov sta vodila domači šmarski župnik g. Janez Kvaternik in duhovni pomočnik g. Vinko Malovrh. Zagotovo so kmetje s ponosom pripeljali na žegen svoje lepotce in, ja, obiskovalci smo imeli kaj videti. Zagotovo bo tako tudi prihodnje leto, ko se jim bo pridružil še kakšen starodobnik ali pa tisti najnovejši.

»Veliko delo za 'Štangarje' in za zgodovino«, je zapisal dr. Janez Juhant v spremni besedi knjige Sv. Anton Padovanski in štangarski župljani. Avtorica članka: Romana Doles Čož

letošnjem aprilu je izšla knjiga z naslovom Sv. Anton Padovanski in štangarski župljani. Avtor knjige je nekdanji štangarski župnik Janez Jasenc, ki je župnijo Štanga vodil med letoma 1994 in 2007. Knjiga omogoča kronološki pregled župnije Štanga od njenega nastanka pa do danes, za katerega je dobrih šestnajst let g. Jasenc zbiral gradivo v zapisih in ustnih pričevanjih ljudi, ki so kakorkoli povezani z župnijo Štanga. Tako je je nastala knjiga na 640 straneh velikega formata, popestrena s 350 barvnimi in črno-belimi slikami. V njej je Jasenc nazorno prikazal posvetno in duhovno življenje prebivalcev v osmih naseljih, ki spadajo v župnijo Štanga: Dragovšek, Jastrebnik, Mala 20

Foto: Jože Gorše

Štanga, Račica, Ščit, Širmanski Hrib, Štangarske Poljane in Velika Štanga. Gospod Jasenc pravi, da je v knjigi združil delo, misli, razpoloženje, prošnje, zahvale, upanje, veselje, hrepenenje in bolečino že pokojnih in še živečih štangarskih faranov ter drugih ljudi, ki so gradili in gradijo štangarski svet. Delček knjige zavzema tudi strokovna študija domačinke, dr. Sabine Kramar, v katerem je na strokoven način, podprt z dokazi, opisala geološke značilnosti štangarskega prostora. V spremni besedi domačin, prof. dr. Janez Juhant, povzdigne Jasenčevo delo s pohvalo avtorjevega čuta za življenje in težave

faranov in duhovnikov v občutljivih obdobjih ter opozarja na težak položaj kmetov. Vsakemu opisu dogajanj Jasenc dodaja vedno tudi upravno-politične uredbe ob spremembah režimov, ki so zadele slovenske kraje. Kronika je priča tega človeškega prizadevanja v zahtevnih časih slovenske zgodovine in tako upanje, da bodo lahko ob njej tudi prihodnji rodovi ob globalnih zahtevah našli novo upanje za življenje, sobivanje in preživetje. Knjiga je napisana tako, da lahko spodbudi k nadaljnjemu poglabljanju vedenja o kraju in ljudeh. Izšla je v 300 izvodih in jo je mogoče dobiti v župnijskem uradu v Veliki Štangi.

Maj 2019

VABILA

Tradicionalni zeliščarski festival v Srcu Slovenije Avtorica članka: Tina Vatovec 8. junija bo na Geossu dan dišečih doživetij in zdravih spoznanj.

a prizorišču, kjer bodo zeliščarji iz vse Slovenije ves dan ponujali svoje izbrane zeliščne izdelke, bo opoldne zazvenela pesem pevke Ditke, znane po pesmih Ferija Lainščka. Pridružili se ji bodo otroci iz šole in vrtca na Vačah, slišali pa jih bodo vsi, ki se bodo že dopoldan čudili zdravilnim močem bezga, uživali v okusu pečenih zeliščnih dobrot in žlikrofov, omogočili otrokom ustvarjanje z glino v keramični delavnici in prisluhnili strokovni okrogli mizi o podjetni prihodnosti zeliščarstva, ki se je bo udeležila tudi Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Popoldne se bodo nekateri odpravili na nabiranje rastlin po travnikih Slivne in si izdelali herbarij, drugi bodo pekli pico z zelišči, tretji si bodo morda raje izdelali zeliščno milo ali pa prisluhnili Vlasti Mlakar o ljudskem zdravilstvu, Antonu Komatu o tradicionalnem ekološkem znanju, Dušici Kunaver o čarodejni moči rastlin v ljudski dediščini ali Nataši Ferant o vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin. Tako živahno bo letos na zeliščarskem festivalu, ki s selitvijo na Geoss v Spodnjo Slivno pri Vačah postaja tradicionalen. Organizatorji – Zadruga Jarina in LAS Srce Slovenije v sodelovanju z gostoljubnimi domačini, zbranimi pod okriljem Društva za razvoj Slivne – za letos obljubljajo tudi brezplačno varstvo otrok! Festival spremljajte na spletnih straneh in družabnih omrežjih organizatorjev – Zadruge Jarina in LAS Srce Slovenije. Na območju LAS Srce Slovenije se znanje in izkušnje ljudi, ki se ukvarjajo z zelišči, prepletajo z izročilom prednikov. Prebivalce spodbu-

jamo tako k ohranjanju tradicionalnih ljudskih modrosti kot tudi k podjetnosti na tem področju. Projekt ITP Zeliščarske dediščine sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Dan jagod in špargljev na Bregu pri Litiji – nedelja, 26. maj 2019 Avtor članka: Društvo za razvoj podeželja LAZ KAJ: Vsi ljubitelji odlične hrane in zabave v naravi ste vabljeni v okolico Litije na celodnevno prireditev, ki vsako leto pritegne več tisoč obiskovalcev. Rdeča nit prireditve so seveda sveže jagode in šparglji, pa tudi jedi iz špargljev in sladice iz jagod. Prireditev popestrijo rokodelci, ki na stojnicah ponujajo izdelke domače in umetne obrti, ustvarjalnice za otroke, zelo zanimiva je tudi ponudba sosednje kmetije – od malega živalskega vrta do apiterapije.

AKAJ: V času prireditve bodo obiskovalci lahko razvajali svoje brbončice z okušanjem vseh mogočih jedi iz špargljev, vsi tisti, ki imajo »sladek zob«, pa bodo uživali v sveže pripravljenih jagodnih sladicah izpod rok domačih gospodinj. Ne pozabimo, da sta obe sestavini naravni afrodiziak. Poskrbljeno bo za zabavni program in ustvarjalni kotiček, namenjen najmlajšim. Obnovljen prostor v gasilskem domu na Bregu, v katerem je stalna razstava zbirke savskih prodnikov, bo odprt za ogled. Pred kratkim je razstavni prostor postal bogatejši še za stalno razstavo Naše ptice. KDAJ: Prireditev se bo odvijala v nedeljo, 26. maja, od 10. ure dalje. KJE: Prizorišče dogajanja bo v vasi Breg pri Litiji, in sicer na travniku ob gasilskem domu na Bregu, naslov Tenetiše 2, 1270 Litija. GD Breg bo z gasilsko parado in razvitjem novega prapora ob 10. uri obeležilo svojo 100. obletnico, tako da bo tudi ta dan bolj svečan. Parkiranje je urejeno v neposredni bližini.

NAMEN: Prireditev je prispevek k spodbujanju lokalne samooskrbe s hrano in družabnega življenja na podeželju. Spodbujamo tudi bolj zdrav način življenja ob slovenski super hrani in gibanju v naravi. Za dodatne informacije obiščite www.jablaniskadolina.si in www. laz.si ali pokličite na telefonsko številko 051 312 739, Mojca Hauptman. Spremljajte nas na Facebook strani DruštvoLaz. 21

SVET ŠPORTA

Maj 2019

Junaki Čazme Avtorica članka: Mia Loc Zadnja nedelja v marcu je bila rezervirana za ljubitelje dolgih prog. V Zagrebu na Hrvaškem smo Šilt tekači uživali na 62 km trasi. Prijazni in gostoljubni navijači so ves čas požrtvovalno skrbeli, da nam je bilo zares lepo. Brez večjih težav smo izpolnili svoja pričakovanja in se lahko veselimo spomladanskih maratonov ter zadovoljstva, ki nam ga ponuja tek.

aš junak, Dušan Jovanovič, je na atletskem državnem prvenstvu veteranov osvojil 2. mesto v teku na 10 km. Sku-

paj z njim se veselimo njegovega izjemnega uspeha. Dušan je zgled mnogim, ki bi radi začeli teči, pa mislijo, da so leta ovira.

Vsem skupaj iskrene čestitke …

srečo se je vreme do ponedeljkovega jutra umirilo in smo lahko vseeno ponosno odtekli maraton in prejeli medalje.

Tekači v vseh situacijah funkcioniramo optimalno in znamo sprejeti, kar nam narava ponudi in včasih tudi omeji.

dobrih borb. Seveda pa so pomembni tudi rezultati in naši tekmovalci so bili tokrat ponovno uspešni. Najmlajši so se tokrat odločili tudi za tekmovanje iz kicka, rezultati: • 2. mesto: Jaka Jarc, Taja Bučar, • 3. mesto: Zala Garantini, Nika Babić. V kicku so tekmovali še Jakob in Gal Deniša Erjavec, Noel Saje, Ian Vidmar in Aco Nikolić. V borbah so dosegli 1. mesto: • Aco Nikolić, OM do 24 kg, • Nika Babić, OŽ do 21 kg, • Pia Smrekar, MŽ do 68 kg. 2. mesto so dosegli: • Jaka Rus, MKM do 43 kg, • Žana Velagić Jereb, KŽB nad 59 kg, • Danijel Babić, KMB do 45 kg, • Anže Pirc, KMB do 61 kg, • Aleksandra Rozina, MŽ do 68 kg, • Lovro Perme, MKM do 43 kg. 3. mesto je dosegla Edina Durakovič, KŽB do 41 kg. Tekmoval je tudi Miha Garantini. Skupno smo dosegli 5. mesto med klubi, Pia Smrekar pa je dobila pokal za najboljšo tekmovalko turnirja. Dva tedna kasneje, 23. 3. 2019, se je ekipa enajstih tekmovalcev odpeljala v Zagreb na tekmovanje 7. Čigra Open, ki združuje tekmovanje v borbah in v taekwondo tehniki. Novo nabiranje izkušenj so združili s

prijetnim druženjem in dosegli naslednje rezultate v borbah: 1. mesto: Pia Smrekar, 2. mesto: Uroš Perišić in Nika Babič, 3. mesto: Žana Velagić Jereb. Tekmovali so še Aco Nikolić, Miha Garantini in Dani Babić. Vsi so se zelo dobro odrezali v borbah in se borili do zadnje sekunde. Rezultati v tehniki: 1. mesto: Ana Lisa Širok, Polona Saje. V tehniki sta tekmovala tudi Noel Saje in Hana Velagić Jereb. Za prve korake v tekmovanju v tehniki so bili uspešni vsi, zato jim čestitamo za pogum. Za tekmovalni začetek aprila pa se je malo manjša ekipa zagnanih tekmovalcev odpravila še enkrat v Zagreb, na Plemeniti turnir Zaprešića. Na tem tekmovanju je naš klub tradicionalno udeležen in tudi tokrat uspešno. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate v borbah: 2. mesto: Edina Duraković in Zana Velagić Jereb 3. mesto: Nika Babić in Uroš Perišič Tekmoval pa je tudi Daniel Babić. V nadaljevanju sezone sledijo nova tekmovanja, novi uspehi in dodaten zagon za treninge taekwondoja.

Malta maraton 2019 Avtorica članka: Mia Loc Čudovit otok sredi sredozemskega morja smo tokrat Šilt tekači izbrali za maratonsko preizkušnjo.

o dolgi in mrzli zimi nas je morsko sonce prijetno ogrelo in vse do sobotnega večera je bilo idealno, potem pa smo noč in nedeljo, ko bi morali teči maraton, varno za zidovi, opazovali orkanski ples vetra in 6-metrskih valov. Organizator je maraton iz varnostnih razlogov odpovedal. Na

Za Taekwondo klub Šmartno Litija v mesecu dni kar trije turnirji Avtorica članka: Eva Štangar Smo v najintenzivnejšem tekmovalnem obdobju, turnirji se vrstijo eden za drugim, naši mladi tekmovalci pa kar lepo nizajo rezultate.

ajvečji izziv za klub je vsekakor organizacija lastnega turnirja, Taekwondo pokala Šmartno - Litija, tokrat že dvanajstega po vrsti. 10. 3. 2019 je bilo kljub dobri uigranosti ekipe še vedno nekaj skrbi, ali bo vse gladko teklo. In tudi tokrat smo si z veseljem oddahnili, kajti turnir je minil v znamenju prijateljstva, fair playa in

Maj 2019

SVET ŠPORTA / ZAHVALA

Taekwondo mednarodna sodnica Avtor članka: TKD klub Šmartno - Litija V Taekwondo klubu Šmartno - Litija imamo poleg tekmovalcev, rekreativcev in licenciranih trenerjev tudi mednarodno sodnico za borbe. To je predsednica kluba, Maruška Višnikar Bučar. Seminar in izpit je opravila 2010 v Izraelu, ker pa se tekmovalna pravila spreminjajo, da so borbe čim bolj atraktivne in da Taekwondo ostane olimpijski šport, je potrebno na tri leta podaljševati licenco mednarodnega sodnika (IR).

etos je to potekalo v Tuniziji od 22. do 25. marca 2019. Na seminar moraš priti pripravljen, kar pomeni, da teorijo (pravila sojenja športnih borb) že obvladaš. Seminar poteka v angleškem jeziku in je sestavljen iz vadb posameznih gest z rokami (in nogami) ter sojenja konkretnih borb v ringu. Po končanem seminarju

sledi preverjanje znanja, ki je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del obsega pisni test, praktični del preverjanja znanja pa je sestavljen iz prikaza konkretnih situacij sojenja v borbi in fizičnega testa, pri katerem se preverja eksplozivnost, hitrost in vzdržljivost, kar je naša članica uspešno opravila.

Nik Razboršek v Antalyi do prvega ITF naslova v sezoni 2019

predstavnikom uvrstil v 3. krog tekmovanja. Torej, če potegnemo črto pod preteklim mesecem – ena zmaga na mednarodnem turnirju, trikrat finale in drugo mesto ter trikrat polfinale in tretje mesto – lahko mirno rečemo samo: »Kapo dol, tenisači TK AS Litija!«.

Avtorica članka: Melita Poglajen Nik Razboršek je še enkrat več v zadnjem obdobju nastopil izvrstno in se v Antalyji veselil prvega naslova na turnirjih serije ITF World tenis tour. V finalu se je pomeril s 24-letnim Špancem Polom Toledom Gaguejem, 522. igralcem lestvice ATP. Srečanje je trajalo dve uri, Nik pa je slavil s 7 – 6 (3) 6 – 3. Nik je zelo dobro serviral in v srečanju začetni udarec izgubil le dvakrat, sam ga je nasprotniku odvzel štirikrat. Izkoristek prvega servisa je imel 56 %, drugega pa kar 71 %. Na koncu je bil boljši za 10 točk.

ik tako letos ostaja tudi na drugem turnirju neporažen, če upoštevamo dejstvo, da je moral na prvem turnirju letos polfinalno srečanje v Antalyji sredi januarja zaradi bolezni predati brez boja. Sicer pa je Nik na zadnjih šestnajstih srečanjih samo dvakrat izgubil oz. izgubil je enkrat in enkrat tekmo predal. Čestitamo! Tudi na domačih tekmovanjih so tenisači Tenis kluba AS Litija osvajali pokale. Na članskem turnirju v Ljubljani smo domov odnesli kar dva pokala, in sicer oba za 2. mesto, osvojila sta ju Mark Mesarič v moški konkurenci in Tina Kristina Godec v ženski konkurenci. Oba sta finalno srečanje izgubila po hudem boju šele v tretjem nizu. Na turnirju do 16 let v Ljubljani je prav tako 2. mesto osvojil Bor Artnak, tudi on je finalno srečanje izgubil v tretjem nizu. Pri dekletih je nastopila Rina Grošelj in se prebila v drugi krog. Rinina kategorija je sicer še do 14 let in po pričakovanjih je bila na turnirju v Mariboru do 14 let zelo uspešna in se prebila v polfinale ter osvojila pokal za 3. mesto. Je pa Rini Grošelj konec meseca uspel preboj v četrtfinale tudi med starejšimi dekleti, na turnirju do 16 let v Kopru. Odlične nastope je prikazal Jaka Tomažin, ki se je pri fantih do 14 let na turnirju v Kranju prav tako uvrstil v polfinale in osvojil 3. mesto. Jaka Tomažin se je konec meseca udeležil tudi reprezentančnih priprav do 14 let v Portorožu. Uspehe starejših dopolnjuje najmlajši tekmovalec TK AS Litija Žiga Šeško, ki se je na turnirju do 12 let v Mariboru uvrstil v polfinale in tudi on domov odnesel pokal za 3. mesto. Žiga Šeško je nato nastope uspešno nadaljeval tudi na mednarodnem turnirju Tennis Europe do 12 let v Vrsarju, kjer se je po zmagah nad igralcem iz ZDA in nato še nad srbskim

Zmaga Nika Razborška v Antalyi

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata

MIROSLAVA BENEGALIJA (Tomšetov ata) (3. 5. 1938–1. 4. 2019) iz Cerovice 12a, Šmartno pri Litiji,

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše ter nam ustno in pisno izrazili tolažilne misli, sožalje. Hvala Javnemu podjetju KSP Litija d. o. o., gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pevcem in trobentaču. Žalujoči: vsi njegovi

DROBTINICE ŠMARSKE PRETEKLOSTI

Društva v Šmartnem pri Litiji med prvo svetovno vojno Avtor članka: Tadej Čopar Že pred prvo svetovno vojno je bilo v Šmartnem ustanovljenih več društev: prosvetno društvo (v okviru tega društva je deloval odsek Orli), gasilsko društvo in pevsko društvo Zvon. Za vsa tri omenjena društva je bilo za to obdobje značilno nazadovanje, pri čemer je bilo večkrat tudi izrecno navedeno, da je razlog za to nazadovanje vojna. Sokol v Šmartnem je bil kot samostojno društvo ustanovljen šele leta 1934 in je izšel iz litijskega Sokola, ustanovljenega leta 1908.

ronika župnije Šmartno pri Litiji za leto 1914 navaja, da je društveno življenje (pri tem je najbrž mišljeno delovanje prosvetnega društva) zaradi odhoda večine orlov in sodelujočih članov precej trpelo, vendar so se ohranili orlovski večeri ob torkih in petkih, poslovala pa je tudi knjižnica. Vizitacijsko poročilo za leto 1917 za župnijo Šmartno poroča, da je bila zadnja prireditev prosvetnega društva božičnica leta 1915. Orel je zadnjič nastopil pri procesiji svetega rešnjega telesa leta 1916. Februarja 1917 so odšli k vojakom zadnji delavni člani Orla. Tudi občni zbor prosvetnega društva je izostal za dlje časa (do časa poročila iz leta 1917, ki vsebuje ta podatek, dve leti). Kljub temu društveni dom ni bil brez pomena, saj so v njem potekali shodi Marijinih družb, velikonočno izpraševanje, gospodarski sestanki in občinske seje. V eni sobi v društvenem domu je bila nastanjena ena begunska družina. Dvorano so pozimi uporabili za pletenje slamnatih čevljev. Tudi gasilsko društvo v Šmartnem je imelo v tem obdobju nekoliko okrnjeno delovanje. Ob koncu julija 1914 je zaradi splošne mo-

Šmartno pri Litiji leta 1910 (Domoznanska zbirka Knjižnice Litija)

Maj 2019

bilizacije odšlo 22 gasilcev. Nekaj gasilcev je v vojni tudi padlo. Društvo je s pomočjo starejših članov delovalo naprej, vendar pa med vojno ni zabeležen noben društveni dogodek, prav tako pa ni podatkov, da so se dogajali večji požari. Zaradi pomanjkanja članstva so z okrožnicami, ki so bile poslane vaščanom, pozivali k pristopu k društvu. Zaradi vpoklica načelnika Ivana Robavsa leta 1914 je društvo do njegove vrnitve leta 1917 vodil podnačelnik Franc Blanč. Število članov je v času prve svetovne vojne upadalo. V letu 1914 je bilo število stalnih članov 29, v letu 1915 19, v letu 1917 pa le še 17. Gasilsko društvo zaradi vojnih razmer leta 1915 in 1916 ni imelo sej odborov in občnih zborov, so pa vsako leto pripravili redovne in mokre vaje. Pevsko društvo Zvon, ki je bilo ustanovljeno leta 1890, med prvo svetovno vojno ni imelo zborovodje. Pri raznih pevskih nastopih sta bila na čelu člana Srečko in Jože Rus. Na krizo tega pevskega društva med prvo svetovno vojno kaže tudi dejstvo, da praznovanja petindvajsetletnice in tridesetletnice društva ni bilo.