Krajevne novice december 2016 (letnik 1, številka 7)

December 2016 Letnik 1, številka 7

Iz tokratne vsebine:

Pričetek obratovanja novih zbirnih centrov za komunalne odpadke stran 3

Božični in novoletni prazniki nekoč in danes stran 4–5

Meni pa srček igra stran 15

Je res potreben nov kamnolom v Vintarjevcu? stran 19

1

ŽUPanova BeseDa

December 2016

Spoštovane in spoštovani,

Občina Šmartno pri Litiji Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji Elektronski naslov: info@smartno-litija.si Telefon: 01 896 27 70 Faks: 059 097 480 Uradne ure Ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure župana so po dogovoru, zaželena je predhodna najava na telefonsko številko 01 896 27 70.

Glasilo občine Šmartno pri Litiji Krajevne novice Prispevke in oglase za naslednjo številko Krajevnih novic, ki bo izšla februarja 2017, pričakujemo najkasneje do petka, 20. 1. 2017, na elektronski naslov uredništva: urednistvo@krajevne-novice.si. Članke, prejete po tem datumu, bomo objavili v okviru možnosti. Avtorje prispevkov in naročnike oglasov naprošamo, naj pri svojem pisanju in oblikovanju upoštevajo navodila, ki so objavljena na spletni strani občine.

Izdajatelj: Občina Šmartno pri Litiji Odgovorni urednik: dr. Jernej Kotar Uredniški odbor: Katarina Kragelj, France Vidic, Sašo Goršek, Domen Merzel in Matjaž Hostnik Jezikovni pregled: Janoš Železnik Naslovna fotografija: Pogled z Vrat proti Bogenšperku Foto: Lojze Flisek, arhiv JZB Prelom in priprava za tisk: Biroservis – Mlakar Gorazd s. p., Ustje 7, 1275 Šmartno pri Litiji Glasilo izhaja v nakladi 1800 izvodov in je brezplačno.

ISSN 2463-8579

2

mesec november je bil v naši občini obarvan z različnimi dogodki in vrhuncem s praznovanjem občinskega praznika, ki smo ga obeležili 11. novembra. Ob tem se vam vsem zahvaljujem za trud, ki ste ga vložili v vse te dogodke. Še posebej se zahvaljujem Folklorni skupini Javorje, JZ Bogenšperk, Knjižnici Litija in Vinogradniškemu društvu ŠTUC ter ob tem seveda letošnjemu jubilantu – projektu Levstikova pot in njegovemu idejnemu vodji gospodu Rudiju Bregarju, ki je posredno vpet v dogajanje ob našem občinskem prazniku.

Konec leta je čas, ko se ozrem nazaj na iztekajoče se leto. Le-to je bilo za našo Občino v znamenju začetka intenzivnejšega dela na področju investicij in investicijskega vzdrževanja. Prav gotovo je nujno omeniti rekonstrukcijo Litijske ceste v Šmartnem in nadaljevanje urejanja kanalizacijskega omrežja, pa začetek prepotrebne obnove POŠ Velika Kostrevnica z obnovo strehe.

Uredili smo tudi kabinet, kuhinjo in sanitarije na POŠ Štangarske Poljane ter se načrtno lotili vzdrževalnih in investicijskih del na občinskih cestah, pa tudi obnove javne razsvetljave po celotni občini. Po pogovorih z bankami nam je uspelo reprogramirati dosedanje občinske kredite in s tem zmanjšati naše obveznosti.

Vse to je seveda le del nalog, ki smo si jih zastavili. Zato želim, da se z novim proračunskim

Rajko Meserko, župan občine Šmartno pri Litiji

obdobjem še intenzivneje lotimo investicij in investicijskega vzdrževanja. In prav to sem si zadal za prvo nalogo v novem letu. Dela nam torej ne bo zmanjkalo. Želim vam miren božič in prijazno novo leto z obilico lepih trenutkov, hkrati pa zavedno in lepo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.

Rajko Meserko, župan

Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem.

Vsak trenutek je lahko nov začetek. Želimo vam prijetne božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko dobre volje in medsebojnega razumevanja. Župan Rajko Meserko z občinsko upravo

December 2016

novice s tomazinove

Obvestilo uporabnikom o uvedbi novega sistema opravljanja dimnikarskih storitev Avtor članka: Občina Šmartno pri Litiji

O

bčina Šmartno pri Litiji je dne 4. 11. 2016 s strani Ministrstva za okolje in prostor prejela »Informacijo o uvedbi novega sistema opravljanja dimnikarskih storitev«, ki jo objavljamo v nadaljevanju.

Državni zbor je 25. oktobra 2016 sprejel nov Zakon o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št.

68/16), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Obstoječi koncesijski sistem ostaja v veljavi do konca letošnjega leta. Po mnenju pristojnega Ministrstva za okolje in prostor je potrebno opravljanje dimnikarskih storitev zaradi zagotavljanja ciljev, kot so varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost in energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, regulirati tudi v prihodnje, zaradi česar je bil pripravljen Zakon o dimnikarskih storitvah, ki s prihodnjim letom (1. 1. 2017) uvaja licenčni sistem.

Licenčni sistem prinaša prednosti tako za dimnikarske družbe kot za uporabnike dimnikarskih storitev. Prednost za dimnikarske družbe je, da po novem ne bodo več omejene na območja, nov sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo.

Najpomembnejšo novost zakon prinaša uporabnikom dimnikarskih storitev, ki bodo imeli možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike

prijaznejšo izvajanje storitev in cenovno konkurenčnost, saj bodo določene najvišje dovoljene cene storitev.

Obveznost izbire dimnikarske družbe spremljajo obveznosti uporabnika, da: • omogoči prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo, • omogoči vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, • dovoli izvajanje dimnikarskih storitev, • omogoči pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, • eno leto hrani zapisnik o izvedenem pregledu ter • na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekočega leta za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.

Uporabnik dimnikarskih storitev najkasneje do 30. junija 2017 izbere s seznama dimnikarskih družb, ki ga bo ministrstvo v roku dveh me-

secev od uveljavitve zakona objavilo na spletni strani, dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj dvanajstih mesecev.

Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Če uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo na področju dimnikarstva na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.

Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. V takih primerih bo pred začetkom uporabe potrebno opraviti ponovni pregled.

Pričetek obratovanja novih zbirnih centrov za komunalne odpadke

Zahvala za pomoč pri požaru

Avtor članka: KSP Litija d. o. o.

Avtor članka: Janez Ponebšek

J

avno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d. o. o. obvešča občane občine Litija in občane občine Šmartno pri Litiji, da s 1. 12. 2016 pričneta obratovati nova zbirna centra za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Pretovorna postaja z zbirnim centrom Širjava pri Ponovičah bo prenehala z obratovanjem.

Občane obeh občin obveščamo, da na lokaciji Širjava od 1. 12. 2016 dalje ne bo več mogoče oddajati komunalnih odpadkov.

Na območju občine Šmartno pri Litiji se odpira povsem nov zbirni center za komunalne odpadke na naslovu Grumova 6a, 1275 Šmartno pri Litiji. Občani boste lahko posamezne frakcije komunalnih odpadkov oddajali v obratovalnem času, in sicer: • v torek med 8:00 in 12:00, • v četrtek med 12:00 in 16:00 in

• v soboto med 8:00 in 12:00.

Na območju občine Litija pa se ureja lokacija na Ponoviški cesti 15, 1270 Litija, kjer je že urejena zbiralnica za nevarne odpadke. Občani boste lahko posamezne frakcije komunalnih odpadkov oddajali v obratovalnem času, in sicer: • v ponedeljek med 8:00 in 12:00, • v sredo med 13:00 in 17:00 in • v petek med 12:00 in 16:00.

Občani obeh občin boste posamezne frakcije komunalnih odpadkov, ki nastajajo v vašem gospodinjstvu, oddajali v zbirnem centru, ki vam je bližji.

Upamo, da bosta nova zbirna centra omogočala ugodnejše pogoje za ravnanje s komunalnimi odpadki in da se bomo z odgovornim ravnanjem z odpadki, tako uporabnikov kot izvajalca ter obeh Občin, približali cilju, da bo večina odpadkov tretirana kot sekundarna surovina.

V

torek, 15. 11., je pri Miškarjevih v Gradiških Lazah zagorelo. Ob nenadni ujmi, ki je pokazala, da nesreča nikoli ne počiva, smo iz srca hvaležni, da so nam na pomoč v lepem številu priskočili tako naši gasilci kot tudi dragi sosedje in znanci. Zavedamo se, da bi bila škoda na objektu brez pomoči gasilcev gasilskih društev Jablanica, Šmartno pri Litiji, Kostrevnica in Litija lahko še veliko večja.

Težko nam je bilo, ko smo videli, kako je bilo delo naših prednikov, ki so postavili kmetijski objekt, v nekaj trenutkih ovito v gost dim in ognjene zublje. In ni veliko manjkalo, da bi vse pogorelo do tal.

Iskrena hvala vsem za nesebično pomoč!

3

PoGovoR z DomaČini

Božični in novoletni prazniki nekoč in danes Avtorja prispevkov: Katarina Kragelj, Jernej Kotar Današnji intervju se razlikuje od ostalih. Povprašali smo tri Šmarčane o praznovanjih v Šmartnem nekoč in danes in naša prva sogovornica je bila gospa Slavka Mrzel, ki je z nami rada delila spomine, tudi v imenu svoje že pokojne sestre Ani, ker so njuni spomini nastajali še v času, ko sta obe pripovedovali svoji pranečakinji o tem, kako so nekdaj preživljali praznike v našem domačem kraju in okolici. Takole sta obujali spomine:

V

eliko veselje je bilo za božič ob postavljanju jaslic. Mah smo otroci nabrali že mesec dni prej, da se je na podstrešju že dobro posušil. Ni bilo razkošnih jaslic, so bile pa naravne. Stale so v bogkovem kotu ali na nizki omari. Pri postavljanju jaslic je imel glavno besedo najstarejši otrok v družini, mlajši pa so smeli le gledati ali podajati posamezne figurice. Te so bile iz trde lepenke, raznobarvne, pritrjene na lesene količke, ki so se trdno zapičili v mah. Hlevček je bil iz hrastovega lubja. Dvanajst dni pred božičem smo v majhne skodelice, napolnjene z žaganjem in zemljo, posejali pšenico. To posodico z zelenjem smo postavili na mah in ga, če je prerastlo, občasno pristrigli. Jaslice so razveseljevale celo družino tja do svečnice. Postavljanje božičnega drevesca v naših mladih letih ni bilo v navadi. Pojavilo se je kasneje, v premožnejših družinah.

Pred polnočnico se je po Ave Mariji vsa družina zbrala v molitvi, z očetom in mamo obhodila vse stanovanjske prostore, hlev in bližnja gospodarska poslopja in jih škropila z blagoslovljeno vodo ter kadilom (na žerjavici, v primerni posodici). Potem sta sledila slovesna večerja (čez dan je veljal post) in petje ob jaslicah in na krušni peči, ki je po bivalnem prostoru in »hiši« imenovanem oddajala prijetno toploto. Starši in večji otroci so se pripravili na odhod k polnočnici, h kateri so prihajali verniki iz oddaljenih krajev z gorečimi baklami. Na sveti dan je ostajala družina doma, na štefanovo pa je bil dan obiskov.

Na tepežni dan smo komaj čakali, ker smo imeli otroci posebno pravico do starejših. Že v jutranjih urah smo otroci s starši pripravili leskovo palico, s katero smo dopoldan hodili od hiše do hiše ter imeli pravico našeškati starejše. Od njih smo prejemali dobrote, če jih je še kaj ostalo od praznikov, sicer pa je padel kakšen dinar.

Kasneje je v premožnejših hišah prišel v navado Božiček, ki je pod božičnim drevescem pustil darove. Dramske skupine so po polnočnici prirejale razne igre, ki so jih ljudje z veseljem gledali in tako pričakali sveto jutro.

Pevci so se dolgo časa pripravljali na praznike, bogoslužje pri polnočnici in svetem dnevu je bilo izredno slovesno ob nabito polni cerkvi ljudi, vernih in manj vernih, velike jaslice v cerkvi so si čez dan ogledovali otroci, starši z malimi otroki in mimoidoči obiskovalci. Vse je dihalo in čutilo božji blagoslov v cerkvi in domačem okolju, in če je sneg pobelil naravo, tem lepši so bili občutki.

Preprosti, starejši ljudje niso čakali novega leta.

V marsikateri hiši še ni bilo elektrike, ne radia,

4

niti televizije. Za nujne potrebe so uporabljali petrolejko ali karbidovko, celo za petrolej ni bilo denarja, zato so hodili zgodaj k počitku in so rano vstajali. Rana ura, zlata ura je bilo vodilo takratnih ljudi, in to še zdravo povrhu.

Mlajši so šli na razne prireditve po gostilnah ali so dočakali novo leto v domačem krogu prijateljev. Starejši in otroci pa so šli po večerni molitvi spat ali na toplo peč.

Za božično-novoletne praznike so si ljudje voščili z lepimi razglednicami, po maši pa osebno rokovali pred cerkvijo. Znali so iskreno izraziti svoja čustva, z lepo pisavo, celo v verzih. Podobno je bilo za veliko noč ali godovni dan ali poročni jubilej. Rojstnih dni se ni praznovalo.

Dandanašnji ljudje ne pišejo več voščil, raje uporabljajo sodobna komunikacijska sredstva, na pravilno izrazoslovje materinščine pa pozabljajo. Velika škoda.

Ob novem letu so pri premožnejših kmetih dajali služničadi (hlapci, dekle) nagrado za celoletno delo v obliki oblačil, manj v denarju, ker so imeli pri njih celoletno oskrbo, hrano in stanovanje. Če s kom niso bili zadovoljni, so ga odpustili in najeli drugega. Pridni so ostali pri hiši do smrti.

Njihova ležišča so bila na podstrešju, skednju ali pri živini, v hlevu, kjer je bilo najtopleje. Osemurni delovnik ni prišel v poštev, pač pa garanje od jutra do večera. Na gorskih kmetijah so pastirji pasli živino čez poletje kar v naravi.

naš drugi sogovornik je bil gospod Boris Žužek. kot domačin se gotovo dobro spominjate praznovanja božičnih običajev v Šmartnem. kakšni so vaši spomini na praznovanje božičnih praznikov v vašem otroštvu?

V mojih otroških letih je bil božič že dela prost dan, zato smo ga lahko doživeto praznovali.

Otroci smo imeli posebno skrb, da smo pravočasno nabrali mah za jaslice in da nas nista presenetila mraz in sneg. Tudi smrečico za božično drevesce smo posekali v gozdu, saj takrat še ni

December 2016

bilo umetnih drevesc. Veliko veselja smo imeli na dan pred božičem s postavljanjem jaslic in krašenjem smrečice, na kateri so bili poleg okraskov domači keksi, ki jih je spekla mama. Otroci običajno nismo šli k polnočnici, ampak k maši na božični dan ob 10. uri dopoldne. Božička nismo poznali, saj nas je obdaroval že Miklavž.

Ko sem hodil v nižje razrede osnovne šole, po drugi svetovni vojni, je bil božič še dela prost dan, vendar se ne spomnim, da bi ga praznovali v šoli. Praznovanje je potekalo v domačem, družinskem krogu. za učence osnovnih šol so božično-novoletni prazniki nekaj posebnega, saj so v tem času tudi težko pričakovane šolske počitnice. kako ste jih v času vašega službovanja kot ravnatelj oŠ Šmartno praznovali v šoli?

Ko sem kot učitelj prišel leta 1962 na šmarsko šolo, je bilo praznovanje božiča za prosvetne delavce nezaželeno, če že ne prepovedano. Za verne učitelje, ki so morali skrivaj obhajati božič, je prišlo olajšanje s slovensko osamosvojitvijo.

Tudi pozneje, ko je spremenjen šolski koledar prinesel božično-novoletne počitnice, v zvezi z božičem ni bilo večjih sprememb, vendar vernim učiteljem tega ni nihče več oporekal.

Praznovanje božično-novoletnih praznikov je po letu 1990 potekalo tako, kot poteka še danes. Še vedno je božič največji družinski praznik, ki se praznuje doma, z obiski sorodnikov in prijateljev. Moja učiteljica Marija Schweiger, ki me je učila v prvem razredu osnovne šole, je večkrat dejala: »Božič je za doma, novo leto pa za po svetu.« In tako v večini primerov velja še danes.

kot tretja sogovornica se je vabilu na pogovor odzvala tanja Grže, učiteljica razrednega pouka v oŠ Šmartno. tanja, praznovanje božičnih praznikov se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo. kljub temu še vedno veljajo za enega najbolj priljubljenih praznikov, ko se zbere vsa družina. kako jih praznujete pri vas?

Ko so se nama z možem pridružili otroci, sva se morala odločiti, kako bomo praznovali božičnonovoletne praznike. Nekaj običajev sva prevzela od najinih družin, nekatere pa sva tudi dodala oz. spremenila. Pomembno nama je, da so otroci čim bolj vključeni v dejavnosti, ki soustvarjajo praznično vzdušje.

Posebno vzdušje se začne že v adventu, ko na mizo postavimo adventni venček in se ob njem ob večerih združujemo (kolikor nam uspeva) ob adventnih zgodbah in molitvi. Posejemo žito, izdelamo in napišemo voščila in okrasimo sta-

December 2016

novanje.

Od dobrih mož nas doma obdaruje le sv. Miklavž, ki se ga otroci seveda zelo veselijo. Na Miklavžev večer gremo v Kulturni dom Šmartno, kjer nas po odigrani igri dobrotnik obišče v spremstvu angelov in parkeljnov in obdari otroke. Zvečer na mizo nastavimo peharčke in posode in v njih položimo listke z imeni, da Miklavž ve, komu vse mora prinesti darilo.

Božično drevesce smo v najinih primarnih družinah krasili 24. decembra ali pa kakšen dan prej.

Z možem sva lansko leto ta običaj malo spremenila, saj nama bolj ustreza, če ga krasimo že sredi adventa. Sama imam iz otroštva na ta običaj zelo lepe spomine in z veseljem opažam to navdušenje tudi pri svojih otrocih.

Božiček nas ne obiskuje, ker se tako lažje osredotočimo na praznovanje Jezusovega rojstva, obenem tudi malo umirimo predbožični čas, v katerem ni stresnega nakupovanja daril.

Božični večer radi preživimo sami kot družina. Čim več opravil (pospravljanje, postavitev pokrajine jaslic, nakup živil …) poskušamo posto-

POGOVOR Z DOMAČINI / koraki na poti znanja

riti že v prejšnjih dneh, da smo na predbožični dan bolj sproščeni in umirjeni. Na sveti večer se skupaj udeležimo otroške polnočnice, po njej se poveselimo ob slavnostni večerji. Otroci nato v pokrajino jaslic postavijo figurice, ob tem z možem pripovedujeva božično zgodbo. Včasih zapojemo še kakšno božično pesem. Z blagoslovljeno vodo in kadilom se nato odpravimo po vseh sobah stanovanja in jih blagoslovimo.

Na božični dan se udeležimo svete maše, po njej pa odidemo k mojim staršem na božično kosilo, kjer se skupaj zberemo še s sestrino družino ter bratom. Vedno smo navdušeni nad dobrotami, ki jih pripravi mami, in se imamo ob skupnem druženju zelo prijetno do poznega popoldneva.

V teh prazničnih dneh se radi udeležimo božičnih koncertov, ki ju pripravita zbora sv. Nikolaja in Cum Anima. V naslednjih dneh zelo radi odidemo na obisk k moževi družini na Bloke.

Novo leto ponavadi praznujemo skupaj s prijatelji, s katerimi si pripravimo okusno večerjo in se družimo ob pogovoru in različnih igrah. Če smo kakšno leto slučajno sami, prav tako pripra-

vimo nevsakdanjo večerjo, v pripravo katere želiva čim bolj vključiti tudi otroke. Po blagoslovu hiše se igramo različne družabne igre, iščemo skriti zaklad (darilca), zaplešemo in si ogledamo daljšo risanko. Na novega leta dan pa je tradicionalno za kosilo sarma, za katero vsakič poskrbi moja mami.

otrokom prebirale zgodbe o čebelah, ustvarjali smo likovne izdelke, pekli medenjake. Obiskal nas je čebelar gospod Srečo Rozina, ki nam je podaril med.

Ker letos slovenski čebelarji obeležujejo 10-letnico medenega zajtrka, smo se tudi v našem vrtcu odzvali njihovemu povabilu, da ob 10.00 uri zapojemo priljubljeno pesem ansambla Loj-

zeta Slaka – Čebelar.

Tako je v vrtcu odmevala pesem Čebelar. Naš številni zborček je spremljal harmonikar gospod Ilovar.

Letošnjega medenega zajtrka se je udeležil tudi naš župan g. Rajko Meserko.

Vsem, ki ste obogatili dopoldne v vrtcu, se iskreno zahvaljujemo.

Poznaš morda kakšen star lokalni običaj, mogoče tudi iz krajev, od koder je doma tvoj mož? Ali ga še vedno praznujete z domačimi, tu v Šmartnem in v moževih krajih? Kako sta uskladila navade?

Vem za odhod k polnočnici z baklami in koledovanje. K polnočnici žal sami nismo nikoli hodili z baklami – ker smo doma preblizu cerkve. Na Blokah ohranjajo običaj koledovanja, ko koledniki okoli svetih treh kraljev prinašajo v hiše blagoslov in zbirajo denar za misijonarje. Glede usklajevanja navad nisva imela težav, saj sva se o večini stvari strinjala. Še največ pogajanj je terjala odločitev, ali bo božično drevo umetno ali naravno.

Tradicionalni slovenski zajtrk Avtorica članka: Mojca Dragar, pomočnica ravnatelja „Od cveta do cveta čebelica leta in v čašice sladke nabira si med.“ (Čebelica, Janez Bitenc)

L

etos smo se v Vrtcu Ciciban ponovno priključili vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Namen projekta je ozaveščati otroke in odrasle o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad.

Z uživanjem lokalno pridelane hrane izboljšujemo svoje zdravje, saj ima hrana iz lokalnega okolja več vitaminov, zato ima tudi višjo hranilno vrednost, pa tudi okusnejša je. Petkov zajtrk je bil sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka, ki morajo biti pridelani v Sloveniji. Gre za polnovreden obrok, in kot tak primeren za dober začetek dneva.

Na ta dan smo se z otroki že predhodno pripravljali s številnimi dejavnostmi. Vzgojiteljice so

5

koraki na poti znanja

December 2016

DEKD 2016: Dediščina okoli nas Avtorica članka: Danica Sedevčič V tednu od 1. do 8. oktobra so po vsej Evropi in seveda tudi v Sloveniji potekali Dnevi evropske kulturne dediščine, ki ga pri nas povezujemo v Teden kulturne dediščine. OŠ Šmartno se je letos tretjič pridružila dejavnostim, s katerimi ohranjamo dragoceno zapuščino naših prednikov in jo prenašamo na mlade rodove.

V

pestro dogajanje so se vključile vzgojiteljica v Vrtcu Ciciban, učiteljice 1. triade in dveh podružničnih šol (Štangarske Poljane, Velika Kostrevnica) ter skupina učencev predmetne stopnje pod vodstvom učiteljice izbirnega predmeta turistična vzgoja z zanimivim projektom o kamniti dediščini domačega kraja.

V vrtcu so v skupini Čebelice, ki jo vodita vzgojiteljica Maja Toplak Primc in pomočnica Amanda Cedilnik, otroci spoznali stare igre, običaj ličkanja (kožuhanja), z njim povezano tradicijo, izraze in prehrano, za „likof“ pa so se okrepčali s koruznimi žganci, zabeljenimi z ocvirki.

Prvošolci so spoznavali pot od pšenice do potice. Najbolj zanimivo je bilo, ko so sami zamesili testo za kruh in spekli dva slastna hlebčka. Z navdušenjem so ga razrezali in pojedli, še predno se je popolnoma ohladil. Igrali so se stare otroške igre in se naučili ljudske izštevanke.

Drugošolci so sami pripravili in seveda tudi sami pojedli ajdove žgance z mlekom, koruzno polento z mlekom in pečeno proseno kašo z

jabolki. Pravo doživetje je bilo pripravljene jedi jesti iz ene sklede in lesenimi žlicami. Tudi oni so se igrali stare igre (kdo se boji črnega moža, figure metat, ali je kaj trden most, gnilo jajce …) in prepevali stare otroške pesmi. Dodobra so se nasmejali ob učenju šaljive ljudske pesmi o kumerni bolhi, ki so jo včasih prepevali ure in ure, saj so si, da je bila pesem bolj zanimiva, v pesmi sproti izmišljali imena, ki so jih dobro poznali.

Tretješolci so se lotili izdelovanja rož iz krep papirja, kar terja kar nekaj spretnosti, a jim je vseeno uspelo izdelati eno rožico.

Učenci 1. razreda podružnične šole Štangarske Poljane so prinesli v šolo stare predmete, fotografije, igre, ki so jih pri delu, v šoli ali pri igri uporabljali njihovi dedki in babice. Srečali so se s starejšimi krajani, izdelovali igrače iz ličkanja ter spoznavali igre in plese svojih prednikov.

Učenci 2. in 3. razreda POŠ Štangarske Poljane so se lotili raziskovanja narečnih, pogovornih in zastarelih besed, ki jih poznajo in ponekod še vedno uporabljajo; izdelali so slovarček teh

KLIŠE aktivno tudi v zadnjih mesecih koledarskega leta Avtorica članka: Anamarija Kamin – KLIŠE Halloween zabava, športni projekti, predstava Moška copata, tarok in poker turnirja in še več so zaznamovali jesenska meseca oktober ter november. Številne novosti za naše člane pa prav tako zaokrožujeta cenejša članarina v Knjižnici Litija in ugodnosti v Optiki Manja. Ob tem pa smo december obarvali tudi s prazničnimi in dobrodelnimi projekti, s katerimi smo želeli izpostaviti pomen povezovanja tudi v zadnjih dneh koledarskega leta.

D

ecembra smo klišejevci oblikovali projekt ob dnevu boja proti aidsu in izobraževalno noto tega meseca nadaljevali s klišejevo izobraževalno zabavno soboto, ko smo predstavili pomen kluba KLIŠE za lokalno skupnost, njegove vloge in zadolžitve ter obravnavali

6

načine dodatne motivacije med aktivisti, saj si želimo delovati s polno paro tudi v naslednjem letu. Prav tako smo se izobraževali na ŠKIS-ovi akademiji, ki je tudi v tem letu ponudila številne tematike, ob katerih smo poglobili svoje znanje in zavedanje o pomembnih dejavnikih delova-

besed in ga opremili z ilustracijami učencev. Pozornost so namenili starim jedem, si izmed njih izbrali močnik in ga tudi pripravili. Zbirki hišnih imen, izdelani na šoli leta 1996, so dodali še nekaj imen s pojasnili o njihovem nastanku. Ob tej priložnosti je nastala knjižica, v kateri so opisane omenjene dejavnosti.

Učiteljice in učenci POŠ Velika Kostrevnica so pripravili uradno otvoritev informativne table pri nekdanjem Frškinovem mlinu v Lupinici, ki se je je udeležilo veliko staršev in krajanov, učenci pa so pripravili kratek kulturni program.

Na predmetni stopnji so učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja pod vodstvom učiteljice Sonje Marin prenovili in dopolnili raziskovalno nalogo iz leta 1993 – KAMNITA TEHNIŠKA DEDIŠČINA V ŠMARTNEM: portali, stopnice, vogelni kamni. Večino dela so opravili že v lanskem šolskem letu. Letos septembra so se posvetili pripravam na vodenje po domačem kraju. Učenci so se prelevili v turistične vodnike in opravili skupaj pet vodenj mimo kamnitih portalov, stopnic in vogelnih kamnov, ki skoraj neopazno pripovedujejo pozabljene zgodbe preteklosti.

Po izbrani poti so vodili peto- in šestošolce, ki so z zanimanjem prisluhnili njihovi razlagi. V četrtek, 6. 10., pa so na ogled povabili krajane. Skupinica, ki se je odzvala vabilu, je na sprehodu skozi kraj izvedela marsikaj zanimivega, pohvale pa so bili deležni tudi vodniki. Obiskovalci so si v šolski avli lahko ogledali razstavo fotografij in likovnih del učencev, ki so pod vodstvom učiteljice Marijane Šuštaršič upodobili najlepše kamnite portale. Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura o kamniti dediščini v našem kraju. nja kluba.

Prav tako je KLIŠE sodeloval pri projektu Božiček za en dan, saj so prostori KLIŠE-ja do 6. decembra postali tudi zbirno mesto za darila. Tako smo omogočili, da tudi naša lokalna skupnost podari in s tem razveseli otroke v teh prazničnih dneh.

V mesecu decembru smo prav tako izdelovali praznične voščilnice, seveda pa tudi prostore KLIŠE-ja obarvali nekoliko bolj praznično z našo božični jelko.

Na delovanje in projekte kluba v tem koledarskem letu smo zelo ponosni. Vsem našim članom smo ponudili naše tradicionalne dejavnosti, tem pa dodali tudi številne nove. S takšno energijo in zanosom pa želimo nadaljevati tudi naslednje koledarsko leto. Ob tem želimo vsem članom kluba in vsem v lokalni skupnosti Litije in Šmartna pri Litiji zaželeti srečno, uspešno, zdravo, zabavno in aktivno novo leto. Se vidimo na naših naslednjih projektih tudi v letu 2017.

December 2016

koraki na poti znanja

Novice iz OŠ Šmartno Avtorica članka: Vanja Adamlje V prvem tednu oktobra smo se v naši šoli letos že tretjič pridružili dejavnostim ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Dejavnostim so se aktivno pridružili učenci prve triade in podružničnih šol ter učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja s svojimi učiteljicami. Učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja so svojo raziskovalno nalogo z naslovom Kamnita tehniška dediščina v Šmartnem: portali, stopnice, vogelni kamni krajanom predstavili tako, da so kot pravi turistični vodniki izvedli pet vodenj mimo portalov, stopnic in vogelnih kamnov, ki so jih raziskovali.

U

čenci petih razredov so prve oktobrske dni preživeli v šoli v naravi v Kopru.

V petek, 14. oktobra, se je 260 učencev, ki obiskujejo podaljšano bivanje na matični šoli in podružnicah, zabavalo na tradicionalnem kostanjevem pikniku. Vzdušja ni moglo pokvariti niti slabo vreme, ki jih je s šolskega igrišča pregnalo v športno dvorano.

Skupina devetnajstih učencev se je udeležila 21.

Ljubljanskega maratona.

Med jesenskimi počitnicami se je skupina prostovoljcev zbrala v šoli in vse dopoldne ustvarjala in pekla piškote za Martinov sejem.

Prvi dan po jesenskih počitnicah so se tretješolci odpeljali v Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Kočevje, kjer so preživeli pet aktivnih, poučnih in zabavnih dni.

V petek, 18. novembra 2016, smo obeležili dan slovenske hrane. Ena izmed pomembnih aktivnosti tega dne je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga na pobudo slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih in šolah izvajamo že deset let.

Projekt vključuje zajtrk, sestavljen iz lokalne, na

tradicionalen način pridelane hrane: kruha iz krušne peči, polnomastnega mleka, na klasičen način pridelanega masla in medu ter jabolk, pridelanih na ekološki način. Po zajtrku so imeli učenci posameznih razredov naravoslovni dan, na katerem so izvajali različne aktivnosti, povezane s hrano. Ob 10. obletnici so čebelarji projekt nadgradili s pobudo, da ustvarimo najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen kot čebelja družina zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem Čebelar, ansambla Lojzeta Slaka, vsak na svoji lokaciji, a ob istem času. Na šoli smo združili moči in skupaj so zapeli otroci iz Vrtca Ciciban, iz skupine Mravljice, ter učenci 1. in 2. razreda. Mlade pevce so na harmoniki spremljali Pavle Kokalj, Anže Šuštaršič in Nik Grabnar.

Tretji novembrski vikend so pevci in pevke mladinskega zbora preživeli v Fiesi, kjer so se pridno učili in vadili različne pesmi.

Osmošolec Matic Kremžar je na državnem tekmovanju iz znanja logike osvojil zlato priznanje. Čestitamo!

Podjetnicam in podjetnikom, upokojencem in ostalim občanom voščimo vesele božične in novoletne praznike.

V prihajajočem novem letu vam želimo obilo osebne sreče, veliko poslovnih uspehov in dobrega sodelovanja z zbornico.

Praznujem, praznuješ, praznujemo …

Avtorica članka: Mojca Dragar, dipl. def. logoped, pomočnica ravnatelja Vsi praznujemo, vsi se veselimo praznikov. V našem vrtcu se trudimo, da so praznovanja odraz želja in potreb otrok v vrtcu. Letos bomo čas v vrtcu še bolj poglobljeno namenili besedi praznovanje.

O

trokom predstavljamo pomen državnih praznikov in tako prispevamo k spoštovanju simbolov svoje države in razvijamo občutek pripadnosti državi.

Posebno pozornost namenjamo tednu otroka. Otroci spoznavajo drug drugega, spodbujamo medsebojno spoštovanje in krepitev kolektivnega življenja v skupini.

Praznujemo občinski praznik s spoznavanjem znamenitosti Šmartnega in s tem spodbujamo občutek pripadnosti kraju.

Praznujemo letne čase, praznični december s prihodom dedka Mraza. Posebno pozornost namenjamo kulturi in pustovanju kot etnološkemu običaju.

Praznovanje rojstnega dneva je v vrtcu za otroka najpomembnejši praznik, saj je edini, ki je individualen. Rojstni dan je priložnost za spodbujanje razvoja, pozitivnih čustev in socialnih odnosov znotraj posamezne skupine. Otroke navajamo na družabnost, izkazovanje pozornosti v medsebojnih odnosih.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Litija

Doživetje v CŠOD Kočevje Avtorica članka: Mateja Groznik

T

akoj po jesenskih počitnicah so se učenci 3. razreda matične šole in PŠ Primskovo ter PŠ Velika Kostrevnica odpravili v CŠOD Kočevje. Polni pričakovanj so najprej spoznali mesto Kočevje in njegove znamenitosti. V nadaljevanju so sami raziskovali kraško jamo, odkrivali skrivnosti gozdnih učnih poti in se s peko kruha in jabolk preizkusili v preživetju v naravi. Tudi v lokostrelstvu in kolesarjenju so urili

svoje spretnosti, iskali skrite poti in ustvarjali iz naravnih materialov. Dneve, polne pestrih dejavnosti, so zaokrožili še zabavni večeri, na katerih so pokazali svoje znanje, pevske in plesne sposobnosti ter se odpravili na nočni pohod.

Polni novih znanj in vtisov so se po tednu, ki je prehitro minil, vrnili domov.

Prav s praznovanji povezane vsebine so tiste, ki otroke v zgodnjih obdobjih življenja najbolj privlačijo in se nanje odzivajo. Z ustvarjanjem se pri otrocih širi védenje, zavedanje o kulturi svojega okolja, pa tudi tolerantnost, dialog, estetski vidik in motorične spretnosti.

Lahko bi jih poimenovali tudi priprave na praznovanja, ki potekajo v skupini z drugimi otroki, zunanjimi sodelavci, ali dejavnost, s katero samo prispevajo k lepšemu praznovanju.

Sedmega januarja 2017 pa bo slavljenec in v središču pozornosti naš Vrtec Ciciban. Na ta dan bo dopolnil 40 let in bo stopil v novo leto, v novo obdobje.

7

koraki na poti znanja / iz preteklih dni

December 2016

200 let slovenskega glasbenega šolstva Avtorica članka: Janja Galičič, ravnateljica Glasbene šole Litija - Šmartno Leto 2016 je za slovenske glasbene šole, ki izvajajo javno priznane programe, zelo pomembno leto, saj praznujemo 200-letnico glasbenega šolstva na tleh sedanje Republike Slovenije.

U

stanovitev prve javne glasbene šole tako sega v leto 1816, ko je po vzoru že obstoječih glasbenoizobraževalnih ustanov v Avstriji in drugih zahodnoevropskih deželah pobudo za ustanovitev prve javne glasbene šole na naših tleh podal gubernij z odlokom št.

1648, z dne 15. novembra 1814. Filharmonično družbo je zadolžil, naj pripravi predlog in načrt šolskih pravil, predlog pravilnika je vseboval predmetnik, po katerem naj bi na šoli poučevali petje, violino, klavir, orgle in generalni bas. Šolanje naj bi trajalo štiri leta in bilo razdeljeno na osem polletnih tečajev. Šola bi sprejemala učence od osmega do dvanajstega leta, predvsem revne dečke. Otroci premožnejših staršev naj bi plačevali šolnino od 8 do 12 goldinarjev na leto. Učitelj, ki bi poučeval v glasbeni šoli, je moral biti odličen pevec, organist in violinist, v osnovah pa je moral obvladati tudi pihala. Poleg tega je moral ustrezati tudi moralno. Po nekaj časa trajajočem usklajevanju vseh zainteresiranih je centralna organizacijska dvorna pisarna 11. decembra 1816 dovolila, da se odpre javna glasbena šola pri ljubljanski normalki, in potrdila stroške v znesku 724 goldinarjev in 33 krajcarjev ter 30 goldinarjev za nabavo najpotrebnejše opreme. Gubernij je po opravljenem razpisu za glasbenega učitelja imenoval Franca Sokola, ki je zaprisegel 10. septembra 1816, poučevati pa je začel 7. novembra 1816. Franc Sokol je bil prvi učitelj javne glasbene šole, njen organizacijski, pedagoški in umetniški vodja, njegovi učenci, bodoči pianisti, organisti, violinisti in pevci, so uspešno nastopali in sodelovali na akademijah Filharmonične družbe.

Takšni so bili torej začetki, visoka obletnica potr-

juje kvalitetno kontinuirano delovanje javnega glasbenega šolskega sistema skozi zelo dolgo obdobje. V 200-letni zgodovini se je sistem javnih glasbenih šol na Slovenskem spreminjal, razvijal in nadgrajeval svoje programe in vsebine.

Danes smo lahko ponosni, da šole, ki so povezane v Zvezo slovenskih glasbenih šol, predstavljajo enega izmed najbolj razvitih glasbenoizobraževalnih sistemov v evropskem prostoru, saj nudimo možnost glasbenega izobraževanja otrokom vseh starosti in iz vseh socialnih okolij.

V vsej svoji dolgi in bogati zgodovini so v javnih glasbenih šolah na osnovni, srednji in akademski stopnji delovali številni izjemni glasbeniki, ki so s svojim bogatim strokovnim znanjem in osebnostnimi kvalitetami vzgojili nešteto profesionalnih glasbenikov, zvestih poslušalcev in navdušenih ljubiteljev glasbe.

V jubilejnem letu 2016 pomembno obletnico obeležujemo z vrsto dogodkov, ki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Pri teh aktivnostih seveda sodelujejo tudi naši učenci, tako je 23. junija 2016 v okviru predstavitve glasbenih šol na Kongresnem trgu v Ljubljani nastopil naš kitarski duo Ivan Nikonov in Filip Ferlan, njun mentor je Rado Černe. 24. junija 2016 smo vse slovenske javne glasbene šole natančno ob 15. uri izvedle državno himno in s tem poudarile pomembnost svojega dela in vpletenost glasbenih šol v slovenski šolski prostor. 10. novembra 2016 je bila ob 18. uri v Šolskem muzeju v Ljubljani otvoritev priložnostne razstave, ki bo obiskovalcem prikazala zgodovinski razvoj slovenskega javnega glasbenega šolstva skozi bogato 200-letno zgodovino, najbolj svečano

Spomin na tajno skladišče orožja Avtor članka: Karlo Lemut Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija - Šmartno je v sodelovanju z Občino Šmartno pri Litiji obudilo spomin na dogodke iz leta 1991 in ob 25-letnici samostojnosti Slovenije odkrilo spominsko ploščo.

K

rajša slovesnost, ob prisotnosti 90 udeležencev, je potekala v petek, 28. oktobra 2016, v popoldanskem času pred poslovnim objektom »MOTRIO« – Avtoservis Povše na Šmarski cesti v Šmartnem pri Litiji.

S privolitvijo lastnika tega objekta je bila na objekt pritrjena spominska plošča v spomin na tajno skladišče orožja teritorialne obrambe občine Litija v nekdanjih prostorih IUV TOZD Usnjarne Šmartno pri Litiji.

Poseben pomen je dogodku dala tudi Sloven-

8

ska vojska s častno stražo pred spominsko ploščo.

Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo gospod Ladislav Lipič, ki je v svojih besedah izpostavil pomen dogodkov izpred 25 let in dolžnost vseh, da jih pravilno vrednotimo ter se jih s čutom odgovornosti spominjamo.

V kulturnem programu je poleg Pihalnega orkestra Litija sodeloval tudi moški pevski zbor Fantje od fare iz Šmartnega, učenci Osnovne šole

pa je bilo prav gotovo 13. novembra 2016 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je bila ob 16. uri slavnostna akademija v počastitev visoke obletnice. Na tej svečanosti sta nastopila dva združena simfonična orkestra, ki ga sestavljajo najboljši učenci – zlati tekmovalci – iz vseh glasbenih šol, našo šolo je v orkestrski zasedbi zastopal izvrstni mladi trobentač Erik Setničar, njegov mentor je Slavčo Gorgiev. V letu 2016, ko praznujemo častivredno obletnico kontinuiranega javnega glasbenega izobraževanja, v Sloveniji deluje 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, ki izvajajo javno priznane programe in so povezane v Zvezo slovenskih glasbenih šol. Del tega sistema je seveda tudi Glasbena šola Litija - Šmartno, ki je v letu 2014 praznovala svojo 60. obletnico in se preselila v nove in lepe prostore v Medgeneracijskem središču Šmelc. V šolskem letu 2015/2016 smo bili ponovno zelo ponosni na naše učence, ki so na nastopih in letnih izpitih dokazali, da so pod strokovnim vodstvom svojih učiteljev zelo napredovali. Še posebno pa smo ponosni na naših 16 tekmovalcev, ki so se udeležili različnih tekmovanj v regijskem, državnem in mednarodnem merilu. Posebno bi rada izpostavila našo mlado pianistko Nežo Kranjec, ki je v najmlajši starostni kategoriji, do 11 let, osvojila zlato priznanje, 1. nagrado in prvo mesto na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. Vse javne glasbene šole, tako tudi Glasbeno šolo Litija - Šmartno v šolskem letu 2016/2017 čakajo novi izzivi in, prepričana sem, novi uspehi. Naj končam z besedami znamenitega starogrškega dramatika in misleca Evripida: »Najbogatejši otrok je siromašen brez glasbene vzgoje.« Šmartno in dijakinja Gimnazije Litija.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija - Šmartno v okviru svojega delovanja skrbi za ohranjanje spomina na odporništvo slovenskega naroda v boju za narodov obstoj, za ohranjanje spomina na izvajanje aktivnosti v vojni za samostojno Slovenijo in tudi skrbi za postavitev in ohranjanje obeležij vojne za samostojno Slovenijo. Odkritje te spominske plošče pomeni tudi zahvalo in spomin na dejanja za samostojno Slovenijo.

Po zaključku slovesnosti je Občina Šmartno za vse prisotne pripravila prigrizek ob napitku.

Ob tej priliki se zahvaljujemo Občini Šmartno pri Litiji in njenemu županu, izvajalcem kulturnega programa za njihovo sodelovanje ter donatorjem za njihove prispevke.

December 2016

zeliščarski kotiček / iz naših društev in ustanov

Tinktura iz sleza (Althaea officinalis) Avtor članka: Janez Končina Javorski Tinktura iz sleza je najbolj prepoznavna po tem, da pomirja kašelj. Na Kitajskem ga uporabljajo za lajšanje bolečin pri bronhialnih vnetjih. Slez pomirja kašelj, olajša izkašljevanje sluzi in deluje blagodejno ter pomirjajoče na usta, grlo, žrelo in glasilke.

Sibirska borovnica Avtorica članka: Tatjana Zaman

T

udi v zahodni tradicionalni medicini se tinktura iz sleza uporablja pri samozdravljenju. Sluz sama sicer nima zdravilnih učinkov, vendar pa ščiti sluznice notranjih organov pred dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tinktura iz sleza se uporablja predvsem pri zdravljenju katarjev dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetju sečnega mehurja in sečevoda. Mazilo iz sleza pomaga pri celjenju ran, zato se zunanje uporablja pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah. Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, kot tinktura iz sleza.

Tinktura iz sleza Janeza Javorskega je narejena iz sestavin, nabranih ob Javorski energijski in učni poti na EKO kmetiji Pr Nejc.

Je ročno izdelana in je štiriinpetdeseta tinktura po receptu babic. Kompleksni polisaharidi, ki jih vsebuje slez, spodbujajo imunski sistem, delujejo protivnetno in znižajo raven sladkorja v krvi.

S Flavonoidi, ki jih vsebuje slez, imajo ugoden vpliv na hipertenzijo, srčno-žilne motnje, hiperholesterolemijo, vnetje, sladkorno bolezen, astmo, alergije, rakave in revmatične bolezni, imajo pa antioksidativni učinek. Kot antioksidanti delujejo pri vnetnih procesih. Protivnetni učinek se kaže kot posledica njihovega vpletanja v metabolizem arahidonske kisline, ki posledično preprečuje nastanek prostaglandinov.

Srečanje prostovoljcev na Kumu Avtorica članka: Nada Pintar Letošnje srečanje zasavskih prostovoljcev v okviru projekta Starejši za starejše se je odvijalo na našem zasavskem Triglavu – Kumu.

S

rečanje je organizirala g. Marjana Bajda – koordinatorka, zadolžena za zasavsko regijo, ki vključuje Društva upokojencev Trbovlje, Zagorje, Šmartno pri Litiji, Hrastnik, Radeče, Gabrovka in Dol pri Hrastniku. V preteklih letih je srečanje vključevalo celodnevni izlet, v letošnjem letu pa je bilo zaradi zmanjšanja finančnih sredstev omejeno na Zasavje, da so lahko posamezna društva sama zagotovila prevoz.

Na Kumu smo se zbrali v sredo, 12. 10. 2016, ob 11. uri. Imeli smo veliko srečo, da nas je ob prihodu na Kum pozdravilo sonce, saj smo pred tem imeli kar nekaj dni deževno vreme. Presenetil nas je tudi prvi letošnji sneg, ki se je obdržal na severni strani pobočja.

Naše organizatorke so se zelo potrudile in nas že ob prihodu vključile v srečelov, na katerem je vsaka srečka zadela, izkupiček pa je bil namenjen sofinanciranju pogostitve. V Domu planinskega društva Trbovlje nas je pozdravila predsednica planinskega društva in nam predstavila njihova prizadevanja za vzdrževanje doma in njegovo promocijo. Sedanji upravnik je zelo uspešen, saj gre dober glas o njihovi dobri postrežbi po vsej Sloveniji.

Ga. Marjana Bajda nam je poročala o doseženih obiskih starejših in njihovi pomoči v letošnjem letu. Pohvalila je vse prostovoljce za njihova prizadevanja in poročala o doseženih rezultatih po

posameznih društvih. Povedala je, da zasavska regija dosega kar lepe rezultate in je vedno pri vrhu po uspešnosti v okviru ZDUS-a.

Prostovoljci smo se družili ob dobrem kosilu, ogledali smo si cerkev sv. Neže, kjer nam je ga.

Marjana predstavila svojo osebno zgodbo, ki nas je vse ganila, saj je povezana z cerkvico sv.

Neže. Po kosilu smo se odpravili na zunanje prizorišče, kjer smo po formiranju športnih ekip po posameznih društvih odigrali balinarsko tekmovanje in razglasili zmagovalno ekipo. Prva, druga in tretja zmagovalna ekipa je prejela lepe lesene medalje, ostali pa tolažilne nagrade.

Srečanje smo v veselem razpoloženju ob zvokih harmonike zaključili okrog 16. ure z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo.

Ob tej priliki se želim v imenu vseh udeležencev zahvaliti za uspešno izvedeno organizacijo srečanja in balinarskega tekmovanja ge. Marjani Bajda.

ibirska borovnica ali haskap, v slovenskem prevodu modri kovačnik, je listopadna grmovnica in še ne poznana vrsta v slovenskem prostoru.

Naš nasad smo nasadili že v jeseni 2015 v vasi Jablaniške Laze. Je prvo sveže jagodičje pri nas. Naša slovenska zemlja je zelo ugodna za sibirsko borovnico.

Odporna je na mraz, saj v času cvetenja zdrži do -7 °C. Zemlja za borovnico ni zahtevna, tako da jo lahko posadimo tudi na travnik ali njivo. Saditev poteka tako, da se najprej površina preorje s frezo, skoplje jarek, globok cca. 40 cm, pognoji s preležanim hlevskim gnojem, nato zasuje z zemljo in naredi jamo velikosti 10 cm, doda se zeolit in sadiko pritrdi v zemljo. Zeolit je vulkanska ruda, ki ima funkcijo zadrževanja vode, katere vlago se sprošča po potrebi. Odstranjujejo se nitrati, težke kovine in strupene snovi, zmanjša se kislost tal ter preprečuje izpiranje hranljivih snovi v podtalnico. Po jarkih, v katerih so posajene borovnice, naredimo zastirko s slamo, sekanci ali čim podobnim, med vrstami pa posejemo plazečo se deteljo, da ni potrebno kositi. Najprimernejši čas saditve je v jeseni ali zgodaj spomladi. Za vzorec lahko pobiramo plodove že prvo leto, polna rodnost pa je čez tri leta.

Prvo obrezovanje grmičevja je čez 5 do 8 let, pomlajevanje po 20 letih. Življenska doba nasada je 50 let. Borovnica haskap je kot nalašč za malega kmeta, ker je nasad komercialen že od 30 arov oz. 1200 sadik dalje. Podjetje Haskap zagotovi sadike in odkup sadeža z desetletno pogodbo. V občini Šmartno pri Litiji imamo trenutno štiri nasade, v Litiji pa enega, zato prisluhnite novosti, kajti samo z novimi pridelki se lahko naredi zgodba o uspehu in ob tem finančna stabilnost v prihodnosti.

9

iz naših društev in ustanov

Utrinki iz Doma Tisje Festival za tretje življenjsko obdobje

V

sredo, 28. septembra, smo se stanovalci matičnega Doma Tisje in enote Litija udeležili 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na festivalu smo predstavljali medgeneracijsko druženje s prostovoljci OŠ Šmartno pri Litiji. Predstavili smo se s programom Toplina ognjišča iz generacije v generacijo.

Na razstavnem prostoru Skupnosti socialnih zavodov smo prikazali stara kmečka opravila, kot so ličkanje koruze in pletenje predpražnikov, luščenje fižola in priprava čaja ter trenje orehov. Kmečka opravila, pri katerih je starejša generacija prenašala svoje znanje in talente na mlajšo, smo vsebinsko povezali z računalniškim opismenjevanjem za starejše, pri katerem se je tok znanja prenašal v nasprotno smer, iz mlajše generacije na starejšo. Naš dom smo zastopali in predstavljali še s filmom, ki je bil posnet za letošnjo 70. obletnico doma, ter s knjigo kuharskih receptov in našo novo pobarvanko Kje so tiste stezice.

Mimoidoči niso mogli prehvaliti okusnega peciva, občudovali so prelepe testene skodelice za ješprenj ter košarice za sadje.

Seveda pa ni manjkala tudi glasba. S pesmijo

ob spremljavi harmonike smo v dobro voljo do popoldneva spravili veliko število obiskovalcev.

Tudi pri kmečkih opravilih so se nam z veseljem pridružili in obudili spomine na mladost.

S ponosom naj povem, da je bil razstavni prostor Doma Tisje bogato okrašen in izredno obiskan. Na koncu še vsa pohvala kolektivu, ki se je na dogodek pripravljal deset dni, ga tudi uspešno izpeljal ter več kot odlično zastopal »glas« Doma Tisje.

Ponosna stanovalka Doma Tisje iz enote Litija

Operativna vaja PGD Vintarjevec in PGD Šmartno pri Litiji – Dom Tisje 2016

D

Avtor članka: Stičišče NVO osrednje Slovenije Na OŠ Šmartno pri Litiji je v tednu otroka, 6. oktobra, potekala akcija NVO gre v šolo. Cilj akcije NVO gre v šolo je spodbuditi povezovanje nevladnih organizacij z osnovnimi šolami v lokalnem okolju.

A

10

operativnih sil za zaščito in reševanje. V vaji je sodelovalo več kot 20 gasilcev, delavci in stanovalci Doma Tisje. Vaja je bila dobro pripravljena, zato sta evakuacija in reševanje stanovalcev in zaposlenih iz dveh enot potekala brez težav. Gasilci so imeli tudi svojo ekipo za prvo pomoč, ki je oskrbela poškodovane.

Z rednim urjenjem in uporabo pripomočkov za začetno gašenje ter vajami evakuacije se vsi počutimo varnejše, tako stanovalci kot zaposleni, ki se le tako lahko izurimo za pravilno ravnanje ob morebitnih nesrečah.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim gasilcem PGD Vintarjevec in Šmartno pri Litiji in organizatorjem vaje.

Vida Lukač, direktorica Doma Tisje

om Tisje redno skrbi za ustrezno požarno zaščito objektov in hkrati izobražuje in usposablja zaposlene za izvajanje evakuacije stanovalcev v primeru požara ali drugih nesreč ter za začetek gašenja začetnih požarov. Že vrsto let izvajamo požarne vaje in evakuacijo skupaj s člani različnih prostovoljnih gasilskih društev, največkrat s PGD Vintarjevec in ostalimi, ki sodijo v okvir Gasilske zveze Šmartno pri Litiji.

Tudi letos smo 8. oktobra 2016, v sodelovanju z gasilci PGD Vintarjevec in PGD Šmartno pri Litiji, izvedli takšno vajo.

Gasilci so pripravili načrt operativne vaje, ki je bila namenjena usposabljanju in urjenju ter vzdrževanju pridobljene usposobljenosti, izurjenosti ter pripravljenosti za usklajeno delovanje

Učenci OŠ Šmartno so spoznali lokalna društva in zavode

kcija je bila načrtovana za 450 učencev šole, a predstavitev 16 lokalnih društev in zavodov se je udeležilo precej manj otrok. Le na tej šoli je namreč akcija potekala popoldan, sodelovanje učencev pa je bilo izbirno. »Akcija je bila vsekakor dobro organizirana, bi pa priporočil, da se jo v prihodnjih letih izvede v do-

December 2016

poldanskem času, tako kot na vseh ostalih šolah, saj je bila udeležba zaradi popoldanskega termina precej slabša,« meni predsednik PGD Zavrstnik Bogomir Bučar.

Z udeležbo učencev na njihovi predstavitvi so bili zelo zadovoljni v Strelskem društvu Šmartno - Litija. »Zanimanje za naše društvo je bilo nad pričakovanji,« je povedal predsednik Jožef Erjavec in dodal, da bo v prihodnjih mesecih vidno, ali bo začetno navdušenje učencev res preraslo v resen trening. Društvo, ki ima 93 članov, si namreč želi več podmladka. Učenci so se lahko preizkusili v različnih športih in spretnostih, se učili oživljanja, spoznali delo gasilcev in še marsikaj. »Z interaktivno in doživljajsko predstavitvijo so nevladne organizacije poskušale navdušiti mlade, da se aktivno vključijo v delo lokalnih društev, zavodov in ustanov ter tako v praksi s prostovoljnim

delom in iz lastnih izkušenj ugotovijo, kaj je tisto, kar jih v življenju resnično zanima. Z večjim vključevanjem mladih se bo krepilo tudi sodelovanje med generacijami in prenos znanja starejše generacije na mlajšo in obratno,« je povedala Tjaša Bajc iz Stičišča NVO osrednje Slovenije, koordinatorjem akcije v osrednjeslovenski regiji.

V okviru akcije »NVO gre v šolo« se je učencem sedmih osnovnih šol po Sloveniji v tednu otroka, med 4. in 8. oktobrom, predstavilo kar 84 nevladnih organizacij. Lokalna društva in zavodi so se predstavili 4.600 učencem v Domžalah, Kamniku, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Trbovljah in Grosuplju.

December 2016

iz naŠih DRUŠtev in Ustanov

Litija in Šmartno pri Litiji kot skupna destinacija v postopku pridobivanja znaka Slovenia Green Avtorica članka: Eva Vovk Občina Litija in občina Šmartno pri Litiji sta se kot skupna turistična destinacija pridružili 12 destinacijam, ki sodelujejo na drugem nacionalnem pozivu Slovenske turistične organizacije (STO) za pospeševanje trajnostnega razvoja turizma, imenovanem Zelena shema slovenskega turizma – Slovenia Green Destination.

Z

elena shema slovenskega turizma je certifikacijska shema, ki destinacijam in ponudnikom s praktičnim, učinkovitim in preprostim sistemom nudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja ter hkrati omogoča primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu. Sistem je celovito zasnovan za pospeševanje razvoja turizma v Sloveniji na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, družbenem in ekonomskem.

Prek celovitega postopka bomo pridobili natančen vpogled v trajnost naše destinacije, pa tudi mednarodno primerljivo oceno in nabor ukrepov za izboljšave v prihodnosti. Poleg tega se bomo s pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionirali kot okolju in družbi prijazna destinacija.

Zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) desti-

nacija ni nekaj, kar je projekt, naloga ali odgovornost zgolj turistične organizacije. Je nekaj, kar lahko dosežemo samo vsi skupaj – vsi deležniki na destinaciji, tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju – in to ne samo v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja. Izrednega pomena je namreč, da je destinacija najprej prijetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki nas obiščejo.

Skupna ocena stanja se meri na treh ravneh – med prebivalci, turističnimi ponudniki in obiskovalci turističnih točk na destinaciji. Na spletni strani www.mojaobcina.si in na straneh Razvojnega centra Srca Slovenije (www.razvoj.si in www.srce-slovenije.si) je objavljena kratka anonimna anketa za prebivalce obeh občin, preko katere želimo izdelati analizo trenutnega stanja, na podlagi katere bomo v prihajajočem letu sprejeli ukrepe za izboljšanje kakovosti trajnostnega poslovanja na področju turizma in turističnega razvoja destinacije Litija - Šmartno pri Litiji.

Postopek pridobivanja certifikata Slovenia Green Destination za občini Litija in Šmartno pri Litiji koordinira Razvojni center Srca Slovenije.

V letu 2016 je v nacionalno shemo vključenih že 17 destinacij z znakom Slovenia Green.

2. fotografski natečaj »Oko je zaznalo …« Avtorica prispevka: Polona Simončič, JZ Bogenšperk V četrtek, 10. novembra, je v Knjižnici Šmartno potekalo odprtje razstave 2. fotografskega natečaja z naslovom »OKO JE ZAZNALO …« in projekta Zgodbe šmarskih hiš, ki sta bila posvečena prazniku občine Šmartno pri Litiji.

K

njižnica Litija in Javni zavod Bogenšperk sta preko fotografskega natečaja v tem letu fotografe nagovarjala, da bi v večnost ujeli trenutke, motive, razglede, zanimivosti, značilnosti in lepote, tematsko vezane na občino, ki bi prispevali k večji prepoznavnosti kraja. K razstavljanju so bili vabljeni amaterski in profesionalni fotografi, še posebej smo nagovarjali mlade.

Zahvaljujemo se vsem fotografom, ki ste posredovali svoje fotografije in prispevali svoj delček k prazniku občine.

Na razstavi, ki je v bila v Knjižnici Šmartno, so razstavljali Lojze Flisek, Gašper Perme, Sonja Perme, Gregor Pevec, Anja Props in Kristina Potisek. Strokovna komisija je v tem letu nagradila posamezne tematske sklope oziroma zgodbe, ki so jih prispevali trije izmed naštetih avtorjev. Prvo nagrado je za zgodbo o vinu prejela Sonja Perme, za fotografski cikel, posvečen gradu Bogenšperk, je bil z drugo nagrado nagrajen Lojze Flisek, tretjo nagrado za fotografije, namenjene čebelarski tematiki, je prejela Anja Props.

Avtorica fotografije: Sonja Perme

11

iz naŠih DRUŠtev in Ustanov

December 2016

Vaja v novem Zbirnem centru KSP Litija v Šmartnem, 17. 11. 2016 Avtor članka: PGD Šmartno Na pobudo KSP Litija smo se v okviru rednih operativnih vaj odločili, da tokratno vajo izvedemo v novem Zbirnem centru za odpadke KSP Litija v Šmartnem, na naslovu Grumova 6a. KSP Litija je z nakupom hale bivšega cestnega podjetja pridobila prostor za ureditev Zbirnega centra za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov za področje naše občine.

N

aše sodelovanje in odločitev sta bila več kot na mestu. Spoznali smo nov, še nepoznan objekt na našem področju. Pri raziskovanju smo spoznali prave razsežnosti objekta, seznanili smo se z dostopi, vodnimi viri in, kar je najpomembnejše, z materiali, ki se zbirajo v centru.

Vaja, kot simulacija požara odpadkov v zbirni hali, je potekala v dveh delih. Prvi del je opravilo moštvo, ki je iz vodnega vira v bivši IUV črpalo vodo do druge črpalke na območju zbirnega centra. Iz te ‹›verige›› se je cevovod razdelil na dva napada za gašenje s severne in

vzhodne smeri. Drugi del je opravilo moštvo, ki je iz cisterne napeljalo dva napada za gašenje objekta z zahodne strani ter poskrbelo za napajanje vozila iz hidranta. S pomočjo generatorjev smo vsa delovišča tudi konkretno razsvetlili. Po končanem gašenju smo prostovoljno oprali še dvorišče novega centra, da bo pripravljeno na uraden začetek obratovanja.

Pri vaji smo ugotovili, da v primeru intervencije na tej lokaciji potrebujemo dovolj veliko število moštva in večjo količino vode za gašenje. Glede na bližino vodnih virov in hidrantnega omrežja voda ne bi smela biti problem, moštvo pa

mora tako ali tako biti v stalni pripravljenosti. V nasprotnem, prav tako možnem, primeru lahko vedno računamo na pomoč sosednjih društev, ki jih bomo s tem objektom seznanili na eni izmed planiranih skupnih vaj.

Za udeležbo se najlepše zahvaljujemo vsem dvajsetim operativcem, ki so posredovali na vaji.

Hvala lepa KSP Litija za sodelovanje in povabilo.

Najlepša hvala gospodu Alešu, vodji odvoza odpadkov in vodji tega zbirnega centra, za predstavitev, vsa pojasnila in seveda organizacijo malice.

Na pomoč!

MePZ Zvon Šmartno pri Litiji na gostovanju v Borovljah Avtorica prispevka: Katarina Kragelj Na letošnjem majskem koncertu MePZ Zvon na Bogenšperku, ki ga vodi zborovodkinja Marija Celestina, je gostoval Komorni zbor SPD Borovlje pod vodstvom Romana Verdelja. Oktobra so nas povabili na svojo prireditev v počastitev državnega praznika, ki ga v sosednji Avstriji praznujejo 26. 10. Z veseljem smo se odzvali vabilu, s seboj smo povabili še Senožeške tamburaše, ki jih vodi Eva Dukarič.

G

ostovanje se je pričelo z obiskom lovskega muzeja v Borovljah, s podrobno razlago o izdelovanju pušk, ki ima v Borovljah dolgoletno tradicijo.

Prireditev je potekala v Kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati, v prenovljeni dvorani. V kulturnem programu so s točko Jaz in ti, s katero so uprizorili Kekca in Mojco, sodelovali otroci dvojezičnega varstva, ki so igrali in prepevali. S

Spoštovane občanke in občani, želimo vam vesel božič, da bi ga obhajali v tihi družinski sreči, miru in zadovoljstvu.

V letu 2017 pa vse dobro. Čestitamo vam ob 26. obletnici dneva samostojnosti in enotnosti ter vam želimo lepo praznovanje.

Občinski odbor SLS Šmartno pri Litiji

12

pestrim izborom pesmi se je predstavil domači Komorni zbor Slovenskega prosvetnega društva Borovlje. Zelo ubrano je zapel Moški zbor Die Chorherren. Naš program so z glasbeno spremljavo dopolnili Matjaž Hostnik na harmoniki in Senožeški tamburaši. Program je bil pri poslušalcih lepo sprejet.

Po prireditvi smo se družili, poklepetali in verjamemo, da bomo še sodelovali.

December 2016

iz naŠih DRUŠtev in Ustanov

Tudi v drugi polovici leta v Zavrstniku aktivno Avtor članka: Bogomir Bučar Spoštovane vaščanke in vaščani oziroma vse bralke in bralci tega članka!

T

udi šestnajsto leto tega stoletja se počasi izteka. Ni nam ga več kaj dosti ostalo in bolj ali manj že delamo obračun z njim. Jaz pa bi rad v tem članku povzel nekaj aktivnosti, ki sem jih spremljal ob delovanju Prostovoljnega gasilskega društva Zavrstnik.

Brez posebno slabe vesti smo si aktivni člani našega društva po uspešno izpeljani veselici privoščili počitnice. Vendar sta avgust in september hitro vzela slovo in pred nas postavila mesec oktober, ki pa je mesec požarne varnosti, pa še občinsko gasilsko tekmovanje smo dodali vanj.

V začetku meseca smo se pridružili akciji »NVO gre v šolo«. Akcija je omogočala predstavitev nevladnih organizacij osnovnošolski mladini.

Kako je bila popoldanska neobvezna akcija obiskana s strani osnovnošolcev, ne bi razmišljal, vendar pa smo po potegnjeni črti pod akcijo sodelujoči člani našega društva ugotovili, da ni bilo slabo in da bi v takšnih akcijah še sodelovali.

Seveda bi naše sodelovanje obogatili z izkušnja-

mi te prve akcije, pri kateri smo sodelovali. Že drugi vikend desetega meseca pa nam je postregel z omenjenim občinskim tekmovanjem. Pravila tekmovanja za mlade so zdesetkale število naših ekip, ker nismo mogli zagotoviti zadostnega števila mladih za mladinsko in pripravniško ekipo. Uspešno pa smo sestavili našo pionirsko ekipo in navkljub trem šestletnikom v njej osvojili odlično tretje mesto. Deveterica pionirjev našega društva se je močno razveselila prejetega pokala, še bolj veseli in zadovoljni pa smo bili ob njihovem veselju tisti, ki smo jih na tekmovanju spremljali.

Po zaključku dopoldneva mladih so se popoldne med seboj pomerile članske ekipe društev naše gasilske zveze. Letos smo se tekmovanja udeležili tako z ekipo A kot tudi z ekipo B. Oboji so se odrezali odlično in osvojili sicer nehvaležno, vendar visoko četrto mesto. Pa vendar mogoče ni najbolj pomembna uvrstitev na tekmovanju, veliko pomembnejša sta volja in druženje

Dejavnosti društva upokojencev

Dan pozneje so bile članice skupine Šmartinke na popoldanskem izletu na Kumu; spremljalo jih je sončno vreme. Ogledale so si tudi cerkev sv. Neže in se na koncu v planinskem domu posladkale z okusnimi kremnimi rezinami.

Zadnji četrtek v septembru smo bili na celodnevnem izletu na Dolenjskem in v Beli krajini.

Dopoldne smo se popeljali s splavom po reki Krki, kjer so nas organizatorji poldrugo uro zabavali s pestrim programom, popoldne pa smo se udeležili »pouka« v Osnovni šoli Brihtna glava v Radovici pri Metliki.

V mesecu oktobru smo bili na dveh rekreacijskih pohodih, in sicer na Sitarjevcu in Preski nad Kostrevnico. Tretjo oktobrsko soboto smo se spet kopali v termah Paradiso v Dobovi.

Zadnji petek v istem mesecu smo bili v novi gledališki sezoni prvič v gledališču. Na Mali sceni MGL v Ljubljani smo si ogledali dramo Samorastniki, ki jo je po delu Prežihovega Voranca napisala Simona HAMER. Martinovanja že nekaj let nismo organizirali, saj poteka v Šmartnem, odkar je postalo martinovo tudi občinski praznik. Letos pa ga je za nas

Avtor članka: Boris Žužek Društvo upokojencev Šmartno je v zadnjem času izvedlo več dejavnosti. V soboto, 17.

9. 2016, je organiziralo popoldanski izlet v Dobovo pri Brežicah, kjer so se udeleženci tri ure kopali v termah PARADISO. Štiri dni pozneje so si lahko upokojenci v svoji društveni pisarni izmerili krvni tlak, sladkor, holesterol in trigliceride.

V

ponedeljek, 26. 9., je ženska balinarska ekipa sodelovala na prijateljskem srečanju v Jevnici, kjer so bile tudi balinarke iz Litije in seveda domačinke.

odraslih v naši vasi, ki sta posledica vaj in priprav na tekmovanje. Bravo fantje!

Vendar meseca še ni bilo konec, zato smo že naslednji vikend preizkušali hidrantno omrežje v vasi in mimogrede še očistili okolico in sam vodohran našega vodovoda.

Da pa smo oktober zaključili z velikim finalom, smo v sodelovanju z lastniki Mizarstva JAN organizirali meddruštveno gasilsko vajo. Gasilske vaje sta se poleg našega društva udeležili še sosednji društvi, PGD Šmartno in PGD Štangarske Poljane. Vaja je bila široko in zahtevno zastavljena. Sodelujoča društva so dokazala, da znajo ravnati ob takšnih dogodkih. Napake, ki so bile mogoče opažene, pa so opravičile namen vaje, da smo v svoji pripravljenosti kar najboljši in napake znamo opaziti in jih za prihodnost uspešno odpraviti. Vajo smo zaključili z druženjem vseh sodelujočih v prostorih našega gasilskega doma.

Izkoristil bom tudi priložnost in se predvsem v svojem imenu zahvalil vsem sodelujočim gasilkam in gasilcem, ki so sodelovali tako ali drugače. Zahvalil bi se rad tudi lastnikom Mizarstva Jan za njihovo pripravljenost in dobro voljo pri izvedbi same gasilske vaje.

Ob koncu pisanja tega članka bi se rad še enkrat zahvalil tudi vsem vaščankam in vaščanom Zavrstnika ter vsem drugim podpornikom Prostovoljnega gasilskega društva Zavrstnik, ker brez vas širokopotezno zastavljeno delo našega društva ne bi imelo smisla.

Ko bom oddal ta članek, se bo v Šmartnem zgodilo tudi gasilsko-športno tekmovanje v sestavljanju sesalnega voda, do konca leta pa bomo gotovo »pogruntali« in razdrli še kakšno modro.

Več o vsem si poglejte tudi na: www.pgdzavrstnik.si.

Izkoristil bom konec tega članka, da vsem vam, ki ga berete, zaželim sReČno, zDRavo in PRijetno novo Leto 2017, ki je že tik pred našimi vrati!

Hvala in na pomoč! pripravila naša članica Ančka Bitanc iz Zgornje Jablanice, in sicer kar na svojem domu. Vabilu smo se odzvali in prišlo nas je kar 24. Bili smo v njeni garaži, kjer nas je postregla z bogato zakusko, pecivom in pijačo.

Po naši evidenci ugotavljamo, da vas kar 50 še ni poravnalo članarine za leto 2016. Plačate jo lahko v društveni pisarni ob sredah od 9. do 11. ure, do srede decembra 2016.

13

iz naših društev in ustanov / iz preteklih dni

Šmarske vezilje so razstavile svoje izdelke v Šmartnem pri Litiji in v Velenju Avtorica prispevka: Katarina Kragelj Ob občinskem prazniku šmarske vezilje razstavimo svoje izdelke, ki so nastali v preteklem letu. Letos je v Velenju istočasno potekala mednarodna razstava ročnih del na temo Vezenine za martinovo. Uspešno smo sodelovale na obeh razstavah.

R

azstavo, osmo po vrsti, so si v Kulturnem domu Šmartno pri Litiji obiskovalci lahko ogledali v četrtek, 10. 11. 2016, ker je naslednji dan, na občinski praznik, v dvorani potekala osrednja prireditev ob našem prazniku. Obiskovalcev je bilo veliko, dopoldan so si vezenine prišli pogledat naši zvesti obiskovalci iz šmarskega Vrtca Ciciban s svojimi vzgojiteljicami, pa učenci Osnovne šole Šmartno pri Litiji, v spremstvu svojih učiteljic. Krajani in ostali obiskovalci so prihajali ves dan, ob 17. uri pa so nam razstavo s svojim igranjem popestrili člani šmarskih tamburašev pod vodstvom Marjance Vidic in Miha Skubic na harmoniki. Vsi ti glasbeniki se vsako leto prijazno odzovejo našemu vabilu. Pozdravila sta nas tudi direktorica Knjiž-

nice Litija, gospa Andreja Štuhec, in predsednik šmarskih upokojencev, gospod Boris Žužek.

Naslednji dan smo razstavo peljali v Velenje, kjer smo na mednarodni razstavi vezenin sodelovali drugič. Izvezle smo prte, zavese, na temo martinovega. S temi izdelki smo sodelovali v tekmovalnem delu, v katerem smo prišli v ožji krog dvanajstih izbranih. Dobili smo priznanje za ustvarjalno sodelovanje in veliko pohval tudi za druge razstavljene izdelke. Konkurenca je res velika, vsako leto, a to nam ne vzame volje in veselja, da se ne bi prijavili in sodelovali, ker je na takšni vrsti razstave res kaj videti in se naučiti.

Prav lepa hvala vsem, ki nam pomagate vsako leto, naši Občini, Društvu upokojencev Šmartno pri Litiji, knjižnici in vsem obiskovalcem za obisk.

December 2016

Novice iz Društva diabetikov Litija in Šmartno Avtorica članka: Rud Pogačar, DD Litija in Šmartno Naše društvo je v času med 3. 11. in 18. 11.

2016 izvajalo različne dejavnosti na temo sladkorne bolezni, in sicer smo se udeležili slavnostne seje 12. 11. 2016 v Domžalah, saj je bilo DD Domžale organizator skupne proslave. Praznovali smo dva jubileja: 30. obletnico DD Domžale in 60. obletnico Zveze društev diabetikov Slovenije.

V

ponedeljek, na sam praznik svetovnega dneva sladkorja, smo za občanke in občane okolice Litije pripravili zdravstveno predavanje z naslovom Osveščanje o sladkorni bolezni. Zanimivo predavanje z vrsto dejavnikov za razvoj te bolezni nam je podala dr. Milojka Juteršek.

Po končanem predavanju smo si v znak podpore svetovnemu dnevu sladkorne bolezni ogledali stavbo stare sodnije, v kateri sedaj domuje litijski muzej, obarvan v modro.

V nadaljevanju naše dejavnosti smo za uslužbence Občine Litija opravili meritve krvnega sladkorja in tlaka.

Z našimi dejavnostmi smo nadaljevali v občini Šmartno pri Litiji, kjer smo osvetlili grad Bogenšperk z modro barvo, nadaljevali smo v četrtek, 17. 11. 2016, s pregledom krvnega sladkorja uslužbencev Občine Šmartno pri Litiji. Isti dan pa smo zaključili s predavanjem Osveščanje o sladkorni bolezni za občanke in občane občine Šmartno pri Litiji, v knjižnici Šmartno, predavala je dr. Milojka Juteršek.

V obeh občinah smo z vsemi dejavnostmi uspešno zaključili dejavnosti v času med 3. 11. in 18.

11. 2016.

Noč čarovnic za vrati gradu Bogenšperk Avtorica prispevka: Polona Simončič, JZ Bogenšperk Vsako jesen se na zadnji oktobrski dan na gradu Bogenšperk zberejo čarovniki in čarovnice iz vseh smeri neba, da bi doživele polno mero vznemirjenja ob noči čarovnic.

G

rajsko dogajanje z bogatim zabavnim programom se je pričelo ob treh popoldne. Ogledali smo si predstavo Obuti maček v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc, skupina Čupakabra nas je navdušila z zabavnimi cirkuškimi vložki, ki so nam naježili kožo, zaplesali smo ob živahnih ritmih ansambla Trokraki nečaki, izrezovali buče, razglasili Najčarovnico

14

bogenšperško, se smejali, ustvarjali na otroških ustvarjalnicah in si ogledali začaran grad in muzejsko zbirko o vražah, čarovnicah in ljudski medicini. Redko kdo se je upal podati v začarano klet in tavati po strašljivem labirintu, si ogledati strašljivi vodnjak ali se pomeriti v tekmovanju za najstrašnejši krik.

Grad je pokal po šivih, saj smo imeli rekorden

obisk. Čarovnice so odletele domov, JZ Bogenšperk pa se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi dogodka.

December 2016

iz preteklih dni

OO SLS Šmartno in Litija v okviru projekta Povežimo Slovenijo na ekskurziji v Slovenskih Konjicah skozi staro mestno jedro, kjer nam je obširno razložila izvor imena Slovenske Konjice in pripovedovanje popestrila z anekdotami, povezanimi z nastankom prvotnega trga, kjer so živeli predvsem obrtniki.

Sledil je ogled cerkve sv. Jurija, kjer nas je sprejel in pozdravil kaplan. Poleg ogleda cerkve smo preizkusili tudi akustičnost stranske kapele, saj smo vsi skupaj zapeli Marijino pesem.

Po uvodnem ogledu mesta smo nadaljevali s prijetnim druženjem v gostilni Konjičanka, kjer so nas pozdravili konjiški župan Miran Gorinšek in predstavniki Občinskega odbora SLS Slovenske Konjice. Ob kavi, soku in prigrizku smo si izmenjali izkušnje in načrte vseh treh občin. Vsi skupaj pa smo se razveselili obiska predsednika stranke mag. Marka Zidanška, ki nas je nagovoril in tudi odgovoril na nekaj vprašanj.

Izlet smo organizirali v občinskih odborih SLS Šmartno in Litija, na katerih smo z zadovoljstvom ugotovili, da nam je kljub slabemu vremenu uspelo napolniti avtobus s člani in simpatizerji stranke SLS.

N

a avtobusni postaji v Slovenskih Konjicah nas je pričakala prijazna vodička Aleksandra iz domačega TIC-a. Popeljala nas je

Čas skupnega druženja je hitro minil in že smo se podali na bližnji dvorec Trebnik, kjer nam je vodička povedala, da so največji pečat na dvorcu pustili Windishgraetzi, zadnji lastniki dvorca Trebnik. Tako smo našli tudi stične točke naše občine in Slovenskih Konjic, saj so bili Windishgraetzi tudi lastniki gradu Bogenšperk. Sedanja dejavnost dvorca je pridelovanje zelišč in izdelovanje različnih izdelkov.

Zatem smo se odpeljali v klet Zlati grič. Vodička nas je popeljala skozi mogočne prostore kleti in nam razložila celoten postopek pridelave vin.

Imeli smo tudi degustacijo njihovih vin. Med pokušanjem belih vin smo ob zvokih harmonike tudi zapeli. Sledilo je kosilo na bližnji izletniški kmetiji.

Po dobrem okrepčilu smo se podali na naš zadnji ogled v Žičko kartuzijo. Tam so nam razložili, kako strog je red kartuzijanov in kako so živeli.

Menihi so se poleg bogoslužnih opravil ukvarjali s pridelovanjem zelišč in to tradicijo nadaljujejo v samostanu še danes.

Proti večeru smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu. Na avtobusu smo sklenili, da tako prijetno druženje obeh občinskih odborov v naslednjem letu ponovimo.

Veronika Jesenšek, predsednica OO SLS Šmartno pri Litiji

Praznik občine Šmartno pri Litiji Avtorica prispevka: Polona Simončič, JZ Bogenšperk Ob godu sv. Martina, po katerem je kraj Šmartno pri Litiji dobil tudi svoje ime, smo praznovali občinski praznik.

M

artinovo je dan, ko se številne občine in kraji z naklonjenostjo spominjajo dobrotljivega svetnika, svetega Martina iz Toursa. Tudi šmarski občani in občanke na ta dan praznujete svoj občinski praznik. V ta namen je v petek, 11. 11. 2016, v Kulturnem domu Šmartno potekala osrednja prireditev z naslovom Meni pa srček igra.

Zbrane na prireditvi je nagovoril Rajko Meserko, župan Občine Šmartno pri Litiji. Kulturni program je s povezavo ljudskih običajev, pesmi in

plesa, ki so naše prednike spremljali od rojstva do poroke, oblikovala Folklorna skupina Javorje.

Osrednji govornik ob prazniku je bil Franc Bogovič, poslanec RS v Evropskem parlamentu, ki se je ob obisku naše občine srečal s predstavniki Vinogradniškega društva ŠTUC, ki so v prostorih bivšega sadjarja odprli svoja vrata in pripravili pokušino domačih vin, ogledal si je prostore krajevne knjižnice Šmartno in študentski urbanistični projekt, imenovan Brez preteklosti ni prihodnosti. Bogoviča je navdušila razstava 2. foto-

Meni pa srček igra

se ustvarjalci programa razveselili polne dvorane kulturnega doma. Kot se spodobi za osrednjo prireditev občinskega praznika, so oder otvorili slavnostni govorniki, med njimi evropski poslanec g. Franc Bogovič.

Program se je nadaljeval z ljubezensko zgodbo, ki jo je s svojo hudomušnostjo in sproščenim nastopom dopolnila otroška folklorna skupina ter sta jo s plesom, petjem in igro povzeli še dve skupini odraslih članov. Za piko na i pa je sledila še skupna »ohcetna« fotografija vseh nastopajočih. Za pravo vzdušje in plesni tempo so po-

Avtorica članka: Dunja Gorišek Simončič, KUD Folklorna skupina JAVORJE

O

b prazniku občine Šmartno, 11. 11. 2016, je namreč Folklorna skupina Javorje oblikovala kulturni program, ki je zaokrožil dejavnosti v martinovem tednu. Kljub slabemu vremenu in odpovedi nekaterih prireditev smo

(foto: Blaž Bratkovič)

Zagotovo je marsikateremu gledalcu zaigralo srce, ko je na odru uzrl povezano celoto različnih generacij. Od najmlajših, ki šele usvajajo plesne korake, pa do starejših izkušenih plesalcev.

grafskega natečaja z naslovom Oko je zaznalo …, katerega tematika je namenjena promociji občine Šmartno pri Litiji. Na slovesnosti je poudaril, da ga je srečanje s Šmarčani in Šmarčankami napeljalo v iskanje odgovora na vprašanje, kako dobro delati za ljudi in za nadaljnji razvoj Slovenije. Odgovor na vprašanje je podprl z besedami šmarskega župana: »Če je volja, je pot, za cilje pa vemo – dobro življenje nas vseh!«. skrbeli ljudski godci (tako mali kot veliki), ki so vedno odlična opora plesalcem.

Lepo je, da prireditev ob občinskem prazniku počasi postaja tradicija. Tradicija je nekaj, kar traja, izhaja iz preteklosti, pomeni ukoreninjenje in pomaga posameznikom, da bolj postajajo del skupnosti. Dogodki pričajo o uspešnosti le-tega in upamo, da se bo tudi nadaljevalo v takem duhu. Verjamemo, da je k temu pripomogla tudi folklorna skupina, katere osnovno poslanstvo je ohranjanje tradicije in običajev ter širjenje zavesti o slovenskem narodu.

Hvala Občini za povabilo in hvala vsem nastopajočim za vložen trud!

Ob priložnosti vabimo k društvu tudi nove člane z upanjem, da bodo naslednjo leto lahko že del praznične zgodbe, hkrati pa vsem občankam in občanom občine Šmartno pri Litiji voščimo prijetne, malce hudomušne in plesa polne praznike ter obilo sreče v novem letu.

15

iz preteklih dni / svet športa

Izlet v Baško Avtor članka: ŠD Javor, Sekcija za pohodništvo Konec septembra smo člani pohodniške sekcije pri Športnem društvu Javor s podaljšanim vikendom zaključili poletno sezono pohodniških izletov.

P

ričakalo nas je hladno morje in veter, ki v Baški piha vedno in je pravi raj za deskanje, jadranje. Prav dolgo nismo zdržali na obali, saj nas je premamil izlet do rta Škuljica preko prevala Vraca. Pot je primerna za vsakogar, razgledi enostavno čudoviti. Vmes smo se povzpeli še na hrib Bag, s katerega je čudovit pogled na barke, ki plujejo spodaj. Poti v okolici Baške so primerno označene, le časi pohodov so bolj dopustniški. Po prijetnem izletu in večerji smo odšli na raziskovanje mesta. Sprehod je bil prijeten, saj je med sezono enostavno prevelika gneča.

Obvezna izmenjava mnenj je pokazala, da na najvišji vrh Krka Obzova ne gremo, saj smo bili že večkrat. Dogovorili smo se za pohod iz Baške

December 2016

v Staro Baško in nazaj. V materialih za pripravo pohoda smo zasledili, da traja šest ur. Kot poznavalci smo izpustili mukotrpno hojo po asfaltu in se zapeljali nad vas Batomalj in za pohod potrebovali dobre štiri ure. Po vzponu nas je pričakala planota, po kateri smo kar nekaj časa pohajali.

Sledil je strm spust do Stare Baške, ki je počivala v tihoti. Čudovito, saj je v sezoni norišnica. V poletni vročini bi se stopili na takšnem pohodu, v tem času pa je bilo prijetno. Razgledi so bili čudoviti in imeli smo občutek, kot bi bili v gorah, čeprav se pogled znova in znova ustavi na morju.

Naslednji dan je sledil obvezen ogled Sv. Ivana in cerkve na hribčku nad Baško, kjer je bilo izhodišče za naš naslednji pohod. Razgledi čudoviti, saj smo imeli vse dni lepo vreme.

V hotelu so nas presenetili z znanjem našega jezika, kvaliteto in prijaznostjo. Seveda smo si zadali naslednji cilj, iz Baške do Hlama, ki nas čaka v letu 2017.

Letošnje leto smo bili precej nedružabni, saj smo izvedli le štiriindvajset pohodov. Lani skoraj enkrat več. A nas letos čakajo še vsaj štirje pohodi.

Ekipa Tenis kluba AS Litija je osvojila Dobre predstave naslov državnih prvakov RD Herz Šmartno Tekmovalni tenis – domača tekmovanja

E

kipa Tenis kluba AS Litija do 12 let je na državnem ekipnem prvenstvu osvojila naslov državnih prvakov! Naslov so ekipno osvojili: Bor Artnak, Jaka Tomažin, Lun Obrul, Nejc Ravnika, Rina Grošelj in Lana Cizerle. Ekipa v predtekmovanju ni izgubila nobene tekme in se je uvrstila v play off državnega prvenstva, ki se je odvijal v Mariboru. Tam so mladi As-ovci najprej ugnali ekipo Maja Matevžič iz Ljubljane, nato pa v finalu še domačine, ekipo ŽTK Maribor. Čestitamo! Naslov državnih prvakov do 12 let je potrditev dobrega dela trenerjev in postavlja Tenis klub AS Litija v vrh slovenskega tenisa.

pri dečkih do 12 let kot tudi pri fantih do 14 let, kar je izjemen uspeh. Uvrstitev v Masters starejše kategorije, kot je to uspelo Boru Artnaku, uspe le redkim, resnično talentiranim tekmovalcem in Bor je dokazal, da je nedvomno eden tistih tekmovalcev, ki bodo krojili slovensko teniško prihodnost. Bor Artnak je bil tudi edini, ki je na Mastersu osvojil pokal, in sicer za 3. mesto na Mastersu do 12 let. Čestitamo! Bor Artnak se bo konec meseca udeležil še evropskega turnirja do 12 let na Gran Canarii, v decembru pa ga čaka veliki nastop na Orange Bowl turnirju v ZDA.

Tekmovalni tenis – tuja tekmovanja

Ekipa TK AS Litija s trenerjem Denisom Bovhanom – državni prvaki 2016

Veliko časa za slavje ni bilo, saj so takoj po ekipnem državnem prvenstvu sledili Masters turnirji sezone 2016, na katerih ima pravico nastopa samo najboljših dvanajst v vsaki kategoriji.

Na letošnji Masters so se od tekmovalcev Tenis kluba AS Litija uvrstili Grega Kokalj pri fantih do 18 let, Tina Godec pri članicah, Tom Ašič Kovač pri fantih do 16 let, Rina Grošelj pri deklicah do 12 let in Bor Artnak, ki se je uvrstil v Masters tako

16

N

a mladinskem ITF turnirju na Malem Lošinju je nastopil Mark Mesarič, ki pa se mu žal ni uspelo prebiti skozi sito kvalifikacij. Enaka usoda je na Bolu, na ženskem ITF turnirju z nagradnim skladom 10.000 $, doletela Tino Godec, ki je bila sicer v prvem krogu kvalifikacij uspešna, a se ji je v drugo zalomilo in se ni uvrstila v glavni turnir. Na Bolu je bil direktno na glavni turnir Futuresa 10.000 $ uvrščen Nik Razboršek. Tudi Niku turnir na Bolu ne bo ostal v najlepšem spominu, saj se je poslovil že v prvem krogu glavnega turnirja. Nik je bil uspešnejši dva tedna prej na turnirju na Madžarskem, kjer se je uvrstil v četrtfinale.

Melita Poglajen

Avtor članka: RD Herz Šmartno Po porazu z Radečami je članska ekipa RD Herz Šmartno strnila vrste in kljub nekaterim poškodbam nanizala sedem zaporednih tekem brez poraza. Najboljši predstavi pa je prikazala, ko je bilo najbolj potrebno, na gostovanjih v Ljubljani in Ivančni Gorici. Poleg dobrih nastopov v ligaškem tekmovanju, pa so se Šmarčani z zmago v Trbovljah proti RD Rudar uvrstili v 1/8 finala pokala Slovenije.

T

ekma na Kodeljevem se je odvijala zadnji dan septembra, igral se je 3. krog, nasprotnik pa bivši prvoligaš, RD Slovan. Po porazu doma in poškodbi Jake Avsca, se je obetala težka tekma. V prvem polčasu sta bili do rezultata 10 : 10 ekipi izenačeni, tik ob koncu polčasa pa je šmarska ekipa uspela povesti z 11 : 15. V prvem polčasu je dobro delovala obramba na čelu z vratarjem Midhadom Muratovičem. V drugem polčasu pa še boljša igra Herz Šmartnega. Domačini so prišli do znižanja na 17 : 20, potem pa nekaj odličnih minut in vodstvo se je povišalo na +9 (17 : 26). Domačinom je zmanjkovalo časa in idej, šmarska ekipa pa je tekmo rutinirano pripeljala do konca. Velika in pomembna zmaga z rezultatom 22 : 28.

V 4. in 5. krogu rokometaši RD Herz Šmartno niso imeli velikih težav, saj so v gosteh prepričljivo premagali RD Moškanjci - Gorišnica (24 : 36), nato pa še v domači Dvorani Pungrt ŠD Mokerc - Ig (29 : 23). Potem pa se je govorilo samo še o eni tekmi, lokalnem derbiju med RK SVIŠ Ivančna Gorica in RD Herz Šmartno. RK SVIŠ Ivančna Gorica do te tekme še ni izgubil. Tekma se je igrala 22. 10. 2016, v dvorani se je zbralo

December 2016

tudi lepo število šmarskih navijačev. Šmarska ekipa je na gostovanje prišla oslabljena, ampak izredno motivirana. V prvem polčasu sta bili ekipi izenačeni. Domača ekipa je v 19. minuti povedla 12 : 9, vendar so potem na “sceno” stopili igralci Herz Šmartnega. Do konca polčasa so naredili delni izid 0 : 5 in na polčas odšli z dvema zadetkoma prednosti (12 : 14). Obramba je bila odlična, prav tako tudi vratar Midhad Muratovič.

V drugem delu so se domači približali na 14 : 15, ampak ekipa Herz Šmartnega je zdržala nalet, začela igrati še bolje, pametno in potrpežljivo v napadu ter borbeno v obrambi. Od rezultata 18 : 22 je bila razlika vedno tri ali štiri zadetke.

Proti koncu je breme tekme prevzel najizkušenejši igralec, kapetan Aleš Šmejc, ki je v zadnjih 9 minutah dosegel štiri zadetke. Na koncu zmaga s 25 : 29 in zasluženo slavje igralcev ter njihovih navijačev.

V 7. in 8. krogu je ekipa RD Herz Šmartno dvakrat remizirala. Dva neugodna nasprotnika, poznana že iz pretekle sezone. Na domači tekmi s ŠD RK Krim - Olimpijo smo videli dva različna polčasa in veliko preobratov, na koncu pa pravična delitev točk, rezultat je bil 29 : 29. Teden kasneje se je odvijala podobna tekma v Brežicah, kjer je bila tekma večinoma izenačena, o čemer priča tudi končni rezultat 28 : 28. Vsekakor dve pomembni točki pred nadaljevanjem prvenstva.

Grega Močnik (foto: Blaž Bratkovič)

svet športa

V 9. krogu pa nov derbi, mogoče bi lahko rekli tudi tradicionalni, zasavski derbi, proti RD Rudar. Čeprav sta se ekipi že srečali v pokalnem tekmovanju, ko so bili uspešnejši Šmarčani, pa je bila ligaška tekma nova zgodba. Na tekmi se je zbralo lepo število gledalcev, tako domačih kot tudi gostujočih. Pred tekmo so domači navijači lepo pozdravili gostujočega trenerja Jako Kešeta, ki je v Šmartnem kot trener pustil velik pečat.

V dobrem vzdušju se je tekma začela, ki je bila do rezultata 7 : 7 povsem izenačena. Predvsem smo videli dobre obrambe obeh vratarjev, Muratoviča in Raduloviča. Nato pa je šmarska ekipa začela igrati bolje, tako v obrambi kot v napadu, prihajali so do izdelanih strelov. Razlika v domačo korist se je povečevala, ob polčasu pa je znašala že sedem zadetkov. Na začetku drugega polčasa je domača ekipa nadaljevala z odlično igro, vodstvo se je še povečevalo in znašalo največ enajst zadetkov. Proti koncu tekme sta oba trenerja ponudila priložnost vsem igralcem, gostje pa so do konca tekme uspeli zmanjšati razliko in omiliti poraz. Ob zmagi s 36 : 29 so bili

seveda precej bolj navdušeni domači navijači, ki so glasno pozdravili zmagovalno ekipo RD Herz Šmartno.

Po devetih krogih (opomba: devet krogov se je odigralo do pisanja članka, do konca decembra bodo na vrsti še 4 ligaške tekme in pokalna tekma 1/8 finala) je šmarska ekipa Herz Šmartno na visokem 2. mestu.

V imenu društva vas vabimo, da si ogledate tekme 1. B lige v domači Dvorani Pungrt in tudi kakšno v gosteh. Hvala navijaški skupini KROKARJI, ki nas tudi v novi sezoni spremlja doma in na gostovanjih!!! Seveda vas vabimo tudi na tekme mlajših selekcij, ki so na sporedu skoraj vsak vikend. Vse bralce vabimo, da si ogledate našo internetno stran: www.rdherzsmartno.si, in seveda našo Facebook stran: www.facebook.com/Rokomet.

Smartno, na katerih lahko spremljate veliko zanimivih novičk, fotografij ipd.

Na koncu ob tej priložnosti vsem bralcem Krajevnih novic voščimo veseli december, miren božič in srečno novo leto 2017.

Lestvica 1. B državne rokometne lige po 9. krogih: Mesto

Ekipa

Št.tekem Zmage Neodl.

Porazi

Razl.zad.

Točke

1.

RK SVIŠ IVANČNA GORICA

9

8

0

1

276 : 229

16

2.

RD HERZ ŠMARTNO

9

6

2

1

272 : 233

14

3.

RD SLOVAN

9

6

1

2

269 : 248

13

4.

RK KRŠKO

9

6

0

3

312 : 274

12

5.

ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK

9

6

0

3

268 : 238

12

6.

RK RADEČE PAPIR NOVA

9

6

0

3

262 : 257

12

7.

ŠD RK KRIM - OLIMPIJA

9

5

1

3

255 : 226

11

8.

RK BREŽICE

9

5

1

3

266 : 256

11

9.

RD RUDAR

9

3

1

5

270 : 268

7

10.

RD MOŠKANJCI - GORIŠNICA

9

2

0

7

247 : 285

4

11.

RK ČRNOMELJ

9

2

0

7

230 : 277

4

12.

RK SEVNICA

9

2

0

7

226 : 273

4

13.

RK CERKLJE

9

2

0

7

246 : 294

4

14.

ŠD MOKERC - IG

9

1

0

8

224 : 265

2

Taekwondo klub Šmartno - Litija uspešen v Mostarju Avtor članka: Franci Šircelj Prvo soboto v novembru smo se s Taekwondo klubom Šmartno - Litija odpeljali v Bosno in Hercegovino, v prečudovito zgodovinsko mesto Mostar. Tja že kar tradicionalno odhajamo na mednarodno tekmovanje Mostar Open, ki se odvija ravno v času obiranja mandarin.

T

ekmovali so trije kadeti in en član, ki jih je trener Franci Šircelj v preteklih tednih še posebej intenzivno pripravljal. V spremstvu pa je bila tudi številna navijaška ekipa staršev.

Med kadeti se je najvišje uvrstila Pia Smrekar, ki je v kategoriji kadetinj do 55 kg osvojila odlično prvo mesto in tako pometla s konkurenco šestih sotekmovalk. S tem rezultatom se je med kadetinjami uvrstila na skupno drugo mesto.

Naslednji kadet, ki je tekmoval v kategoriji do 49 kg, Lovro Perme, je z rezultatom 14 : 0 suvereno

dobil prvo borbo, v drugi pa žal klonil pred izkušenejšim nasprotnikom in tako osvojil tretje mesto. Zadnji kadet pa je Luka Bajc, ki je tekmoval v isti kategoriji kot Lovro, v kateri je skupno tekmovalo devet tekmovalcev. Luka je imel nekaj smole z žrebom, saj je že v prvem krogu dobil nasprotnika, ki je na koncu zasedel prvo mesto, vendar je imel kljub temu odlično borbo in pokazal, da je iz pravega testa.

Med člani se je skupaj z osmimi sotekmovalci v kategoriji do 80 kg boril Domen Pirc. Prepričljivo je premagal vse nasprotnike in osvojil prvo me-

sto v svoji kategoriji in hkrati postal tudi najboljši borec med vsemi člani.

Tadej Pirc se je pripravljal za odhod na mladinsko svetovno prvenstvo, ki je potekalo od 16. 11. do 20. 11. 2016 v kanadskem mestu Burnaby, zato je bil izjemoma le med navijači.

17

svet športa

December 2016

Taekwondo: prve tekme sezone 2016/17 so za nami Avtor članka: Taekwondo klub Šmartno - Litija V nedeljo, 2. 10. 2016, se je v ljubljanski Hali Tivoli odvijalo drugo mednarodno prvenstvo v taekwondoju, 2. pokal Gaiana. Nastopilo je 340 tekmovalcev iz sedmih držav, enaintrideset klubov v vseh starostnih kategorijah, v borbah in tehniki. Domači klub je zastopalo devet tekmovalcev v borbah in štirje v tehniki.

V

borbah sta osvojila prvi mesti Tadej Pirc in Jošt Smrekar. Najbolje se je uvrstil Tadej Pirc, ki je tekmoval med mladinci do 63 kg. Priboril si je zlato medaljo in se med vsemi mladinci uvrstil na skupno 2. mesto. Med dečki do 28 kg pa je bil odličen Jošt Smrekar, ki je z dvema osvojenima borbama prišel do zlate medalje in skupno med vsemi dečki osvojil 5. mesto. Srebrne medalje so osvojili Amin Oshish, Aleksandra Rozina, Maj Verhovnik Marovšek in Jona Smrekar. Bronaste medalje pa Adnan Oshish, Lovro Perme in Luka Bajc.

Ne smemo pa mimo uspehov naših tekmovalcev v tehniki. Mlajši tekmovalci so zabeležili naslednje rezultate: Maj Mohar v kategoriji KA-1 in Glorija Baš v kategoriji KB-1 2. mesto, Jona Mohar v kategoriji KA-1 7. mesto. Rok Mohar je bil ponovno nepremagljiv in je dosegel dve 1.

mesti – med seniorji SA-3 in v paru kategorije PA-4 z Renato Mavrič iz kluba Kang.

To je bilo prvo preverjanje pripravljenosti naših borcev v novi sezoni in z videnim smo zadovoljni. Klub je v skupni razvrstitvi v borbah zasedel 11. mesto med 31. klubi, kar ni slabo za prvo tekmo po počitnicah. Tehnična ekipa je tako v skupnem seštevku klubov zasedla 2. mesto. Če bodo tekmovalci še naprej zavzeto delali na pridobivanju kondicije in občutku za borbe ter tehniko, bomo lahko še naprej dosegali odlične rezultate.

Naslednja tekma v borbah je bila 8. 10. 2016 v Zagrebu, 11. Kondor Open, kamor smo se odpravili v nekoliko manjši in izkušenejši zasedbi.

To je močnejši turnir, na katerem je bilo kar 499 tekmovalcev, in velja kot kvalifikacijski za zagrebško selekcijo. Kot zanimivost naj povemo,

da se nahaja samo v Zagrebu 34 taekwondo klubov. Iz našega kluba so tekmovali Pia Smrekar (kadetinja do 59 kg), Lovro Perme (kadet do 49 kg), Tadej Pirc (mladinec do 63 kg) in Domen Pirc (član do 74 kg). Pia je prepričljivo zmagala prvo borbo, nato pa ji je v drugi zmanjkalo nekaj izkušenj in je na koncu osvojila odlično tretje mesto. Ostali trije so imeli precejšnjo smolo z žrebom, saj so se vsi trije že v prvem krogu pomerili proti kasnejšim dobitnikom medalj in tako kljub dobrim borbam žal izpadli v prvem krogu.

Naslednja tekma bo za točke svetovnega pokala – G1 turnir Galeb Open v Beogradu, kamor v okviru reprezentance odhajata Domen in Tadej Pirc.

Bor Artnak v Španiji dosegel dvakratni uspeh Avtorica članka: Melita Poglajen Bor Artnak, eden najperspektivnejših mladih slovenskih teniških igralcev, se je udeležil evropskega turnirja za Tennis Europe lestvico do 12 let na Gran Canarii, v Španiji.

B

arve Slovenije je zastopal skupaj s Tristanom Flandrom iz Ljubljane in bil pri tem zelo uspešen. V igrah posameznikov, pri katerih je bila zelo močna mednarodna konkurenca, se je uvrstil v polfinale in osvojil pokal za 3. mesto, Tristan Flander pa je žal izpadel že v prvem krogu. Skupaj sta bila uspešna v igrah dvojic, pri katerih sta se uvrstila v finale in osvojila končno 2. mesto. Bor ARTNAK je v prvem krogu s 6–2 6–1 premagal Belorusa Erika ERUTIUNIANA, v drugem mu je pri izidu 5–0 v korist našega igralca srečanje predal Danec Patrick BENNETSEN. V četrtfinalu je igral z Belgijcem

Noahom MERREJEM in bil boljši s 3–6 6–4 6–2.

V polfinalu je igral z Bolgarom Svetlinom KEREMEDCHIEVIM, finalistom turnirja TE prejšnji teden prav tako na Kanarskih otokih, in izgubil z 2–6 5–7.

V konkurenci dvojic sta se s Tristanom FLANDROM uvrstila v finale. V četrtfinalu sta s z 2–6 6–3 10–8 premagala Španca Jorgeja Carlosa CAMARO ALLGAIERJA in Pedra CARO ACCINO ROCA, v polfinalu sta bila s 6–3 6–4 boljša od Britranca Louisa BOWDENA in Španca Fernanda VERELE MELIANA, v finalu pa sta s 6–1 6–7 (3) 10–8 izgubila z Belgijcem Noahom MERREJEM

in Poljakom Adamom KULIGOM. Čestitamo! Bora čaka v tem mesecu še nastop z reprezentanco na Tennis Europe turnirju v Širokem Brijegu.

Objavljene so tudi nove lestvice za tekmovalno sezono 2017. Bor Artnak, ki bo konec leta zaključil s tekmovanji do 12 let, je v kategoriji do 14 let na visokem, odličnem 3. mestu in s tem tudi član reprezentance do 14 let. Ljubitelji tenisa so lahko za Bora navijali v Litiji, na prvem turnirju nove zimske sezone do 14 let, ki se je odvijal v dneh od 3. 12. do 5. 12. 2016 v Tenis centru AS Litija.

Uredništvo Krajevnih novic želi vsem bralkam in bralcem časopisa prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2017.

18

December 2016

svet ŠPoRta / Pismo BRaLcev

Taekwondo tehnika: prve točke za svetovno lestvico Avtor članka: Taekwondo klub Šmartno - Litija Sredi junija so se na Dunaju zbrali tekmovalci v taekwondo tehniki s celega sveta (od Brazilije do Avstralije), da bi nastopili na tekmovanju najvišjega ranga G-1, ki je veljalo za točkovanje na svetovni rang lestvici.

S

lovensko reprezentanco so zastopali dva tekmovalca in ena tekmovalka. Kot reden član je v kategoriji članov 2, od 31 do 40 let, na tekmovanju nastopil Rok Mohar, član domačega kluba Šmartno - Litija. Z ugodnim žrebom se je med 22 tekmovalci uvrstil v osmino finala, v katerem je premagal tekmovalca iz Portugalske.

Sanje o medalji pa so se razblinile v četrtfinalu, v katerem je bil (visoki) Čeh prevelika ovira za napredovanje. Vseeno pa je na koncu Rok zabeležil uvrstitev na fenomenalno 5. mesto.

Za zaključek sezone 2015/16 se je ekipa v začetku julija udeležila še odprtega prvenstva Nemčije. V pestri mednarodni zasedbi 287 tekmovalcev in 57 parov je Rok Mohar potrdil odlično formo in se z dobrim nastopom uvrstil med 8 najboljših. V finalnih nastopih je na koncu zasedel 7. mesto, kar tudi prinaša točke na

evropski rang lestvici. Tako je trenutno najvišje uvrščen tekmovalec iz Slovenije v kategoriji do 40 let, na 17. mestu. Skupen uspeh sta potrdila še z nastopom v paru z Renato Mavrič (klub Kang), med katerimi sta po zaključenih finalnih nastopih končala na 7. mestu. Tudi to ju uvršča na evropsko lestvico parov, in sicer na 26. mesto. Za dvig po tej lestvici bi bil potreben nastop na večjem številu evropskih tekem, vendar sta se zaradi visokih stroškov udeležila le dveh (od sedmih možnih).

Uspešno sezono ekipa nadaljuje tudi v jesenskem delu. 17. septembra so borci zastopali barve Slovenije na odprtem prvenstvu Madžarske, v Budimpešti. Tekmovanja se je udeležilo 152 tekmovalcev, od Grčije do Švedske. Rok Mohar je s solidnim nastopom v svoji kategoriji med petimi prijavljenimi tekmovalci na koncu osvojil

Je res potreben nov kamnolom v Vintarjevcu?

je veliko. Dostop do kamnoloma vodi po lokalni cesti od Gostilne Krznar proti Debečam, ki so jo na pobudo Doma Tisje in ob njegovi pomoči zgradili krajani s svojim delom ter s samoprispevki. Zaradi takrat zelo omejenih sredstev je bila cesta zgrajena z najskromnejšo utrditvijo, dodobra pa jo je uničil promet težkih kamionov iz zdaj že zaprtega »Koželovega kamnoloma«.

Cesta, ki kljub obljubam nikoli ni bila sanirana (razen odseka od gostilne do prve hiše), je danes v katastrofalnem stanju in je potrebna popolne obnove. Je povsem neprimerna za težek kamionski promet (neustrezen spodnji ustroj zaradi močvirnatih tal), nima urejenih bankin, ni urejeno odvodavanje, neurejene so brežine potoka ob cesti, asfaltna površina je povsem poškodovana, hkrati pa tudi širina ceste ne omogoča stalnega tovornega prometa. V večjem delu tudi ni urejeno lastništvo parcel, po katerih poteka lokalna cesta.

Na tej cesti ni poskrbljeno za nikakršno varnost pešcev (otroci, šolarji, varovanci Doma Tisje, starši z vozički, rekreativci), kolesarjev in tudi drugih udeležencev v prometu. Dostop do avtobusnih postajališč za šolarje je nemogoč in že zdaj skrajno nevaren, prav tako so zelo nevarni tudi sprehodi varovancev Doma Tisje.

Poleg varnosti bi imel morebitni kamnolom velik vpliv tudi na zdravje in kvaliteto življenja ljudi.

V prvi vrsti bi kamnolom povzročil precej hrupa, ki v dnevnem času lahko povzroča vznemirjenost in motnje pri učenju, branju in opravljanju zahtevnejših nalog. Posledično bi nastalo veliko prahu (ob kamnolomu in ob cestah), ki povzroča resne zdravstvene probleme dihal in ožilja.

Ustava RS veleva, da ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja. V bližini predlaganega kamnoloma se nahaja tudi vir glavnega vodo-

Avtor članka: Odbor civilne iniciative proti kamnolomu Občina Šmartno pri Litiji v odlokih sprememb strategije prostorskega razvoja (SPRO) ter spremembah občinskega prostorskega načrta (OPN) kot novo lokacijo za izkoriščanje mineralnih surovin predlaga kamnolom Kožlivc v Vintarjevcu.

V

naši mali občini se izvaja koriščenje mineralnih surovin na sedmih lokacijah, ki so medsebojno oddaljene le nekaj kilometrov, in smo po njihovem številu glede na velikost občine in število občanov gotovo med vodilnimi v Sloveniji. V trenutno veljavnem odloku o strategiji je jasno zapisano, da ima širitev obstoječih kamnolomov prednost pred odpiranjem novih kopov. Po sprejemu spremembe odloka, ki se je zgodil na zadnji izredni seji pod vodstvom bivšega župana septembra 2014, se je zahteva o prednosti širitve pred odpiranjem novih kopov umaknila iz odloka. Zakaj? Nato je sledila javna razgrnitev, na kateri je bila o tem projektu obveščena in v njo vključena tudi javnost. Krajani, združeni v civilno iniciativo, smo se nemudoma ostro uprli proti temu grobemu posegu v naravo, ki mu nasprotuje tudi ustanova Dom Tisje. Razlogov proti umestitvi kamnoloma

bronasto medaljo. Ekipni uspeh je dopolnila Renata, ravno tako z bronom. Za uspešen zaključek tekmovanja pa sta nastopila še v paru, v konkurenci šestih parov sta na koncu (z minimalnim zaostankom 0,15 točke za drugo uvrščenim parom) osvojila zasluženo 3. mesto.

voda za dolino in Dom Tisje.

Lokacija kamnoloma tik ob robu vasi na koncu poseljene doline je povsem neprimerna. Obratovanje kamnoloma in promet težkih kamionov bi povzročila znaten padec cen nepremičnin na širšem območju in še posebej ob cesti, razvrednotenje kmetijskih površin (nastale bi bankine), poleg tega pa bi promet, ki poteka ob hišah, zgrajenih ob sami cesti, povzročil poškodbe na objektih in okolici (te so zaradi preteklega težkega prometa še vedno vidne).

Iz območja, kjer naj bi se nahajal kamnolom, je bilo v preteklih letih s strani investitorja nelegalno odpeljanega že veliko materiala, s čimer sta bili posledično oškodovani občina in država. Kamnolom bi nudil minimalno število novih zaposlitev (4), samo prebivalstvo pa s kamnolomom ne bi pridobilo ničesar. Prav tako predvidena koncesnina, ki bi jo prejela Občina, ne bi zadostovala niti za sprotno sanacijo omenjene lokalne ceste.

Sprašujemo se torej, zakaj je nekaterim, ob jasno izraženi volji krajanov in Doma Tisje, toliko do sodelovanja s kršiteljem predpisov in do novega kamnoloma? Bi Občina s tem novim grehom blažila stare? Ali bi res lahko kapital, ki je v tem primeru že odtekal mimo Občinskega proračuna, mimo davkarije, ob jasnih izsledkih inšpekcijskih služb, policijskih poizvedb, izvedenskih mnenj in poročil, lahko reševal Občino!? V prvi vrsti bi morala biti pomembna le skrb za okolje in varnost ter zdravje ljudi, ki na tem območju živijo.

Peska bo gradbeništvo v občini porabilo enako, ga bo pač toliko (več) pridobljenega v že obstoječih kamnolomih.

19

vaBiLa

December 2016

VODENA REKREATIVNA VADBA V BAZENU OŠ ŠMARTNO (plavanje, raztezne vaje, vaje za hrbtenico …)

BREZ TEBE ME ZEBE! Litijski skavti – steg Pojočih volkov – vas v nedeljo, 18. decembra, vabimo na prireditev Luč miru iz Betlehema, ki se bo pričela ob 18. uri pred litijsko cerkvijo.

Več o akciji si lahko preberete na strani http://lmb.skavt.net/.

ZA GOSPE V »NAJLEPŠIH LETIH« , vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00.

Informacije: Simona (

041 778 818)

Storite nekaj zase in pridite …

Pevski zbor

CUM ANIMA vabi na tradicionalni

BOŽIČNI KONCERT, ki bo 26. 12. 2016, ob 19.00, v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji.

GOSTJE: Fantje od fare, Žvrgolevčki in Cerkveni pevski zbor Šmartno (Prosvetno društvo Šmartno pri Litiji) 20

December 2016

voŠČiLa / vaBiLa

Spoštovani krajani, občani, podporniki, članice in člani PGD Šmartno!

Iskreno se vam zahvaljujemo za potrpežljivost, ustrežljivost, vso pomoč in sodelovanje v iztekajočem se letu. Hvala lepa vsem sponzorjem, donatorjem in ostalim podpornikom.

Tudi v letu 2017 gasilci PGD Šmartno ostajamo v stalni pripravljenosti, za varno in brezskrbno življenje vas, nas in našega kraja.

Zahvaljujemo se vam za vse prispevke, donacije in ostale oblike pomoči, ki ste nam jo namenili v tem letu, priporočamo se seveda tudi za prihajajoče leto. Hkrati vas obveščamo, da bomo v teh dneh pričeli s tradicionalnimi gasilskimi voščili ''od vrat do vrat'' in vam z novim

koledarjem zaželeli sreče in zdravja. Veseli bomo vaših prostovoljnih prispevkov.

V letu, ki prihaja, vam vsem skupaj želimo obilo zdravja, sreče, zadovoljstva, uspehov in naj vas občutek varnosti spremlja na vsakem koraku. Gasilci PGD Šmartno pa bomo dežurali, tudi ko ne bo nevarnosti. Članice in člani našega društva, ostanite takšni, kot ste bili do sedaj: zdravi, neustrašni, pripravljeni, ustrežljivi in potrpežljivi.

Hvala lepa, SREČNO 2017 in NA POMOČ!

PGD Šmartno pri Litiji

Center za pridobivanje kompetenc Zasavje 2016–2019 Vsa izobraževanja, ki trajajo od 20 do 120 ur, so za udeležence brezplačna.

Z udeležbo na usposabljanju si pridobite tudi javno veljavno listino in prilogo s popisom pridobljenih temeljnih in poklicnih kompetenc (programi: Računalniška pismenost za odrasle, Usposabljanje za življenjsko uspešnost) oz. potrdilo o opravljenem usposabljanju s popisom pridobljenih temeljnih in poklicnih kompetenc (ostali programi).

Seznanjamo vas z brezplačnimi programi za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc.

Izobraževalni center Geoss Litija je bil skupaj s koordinatorjem – Zasavsko ljudsko univerzo – uspešen na javnem razpisu za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, na podlagi katerega smo ustanovili center za pridobivanje kompetenc zasavje 2016−2019.

Operacijo sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

S pomočjo sredstev, ki smo jih pridobili na razpisu, nudimo različne izobraževalne programe, namenjene predvsem zaposlenim, starejšim od 45 let, katerih raven izobrazbe ne presega srednješolske.

zagotovite si svoje mesto in se prijavite na brezplačna izobraževanja: • jezikovni tečaji: angleščina ali nemščina, • računalniška pismenost za odrasle, • komunikacija na delovnem mestu in kakovostno delo s strankami, • digitalna podpora v tehniški stroki, • priprave za viličariste.

Programe bomo izvajali v decembru 2016 in januarju 2017, zato s prijavami pohitite!

Za več informacij in prijave obiščite našo spletno stran www.ic-geoss.si, pišite na info@ic-geoss.si ali nas pokličite na tel. 031 759 355!

Vabimo vas k vpisu v programe in se veselimo sodelovanja!

Z nami do novih uspehov!

21

vaBiLa / oGLasi / zahvaLe

1977

December 2016

C CICIBAN TEPRAZNUJE R V

2017

7. 1. 2017 ob 17.00 uri Dvorana Pungrt, Šmartno pri Litiji Ob tej priložnosti bo pripravljena razstava v Knjižnici Šmartno, z otvoritvijo 5. 1. 2017, ob 18.00 uri.

Krasno je sonce na nebu, lep njegov zlati sijaj, toda še lepše mi sveti, mamice moje smehljaj.

Lepa je lunica mila, sij njen je čisto srebro, toda milejše mi sije, mamice moje oko. Če bi smehljaj njen ugasnil, njeno zamrlo oko, v sonca največjem sijaju, meni bilo bi temno.

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami, mame, prababice, praprababice in tašče,

DANICE DOBRAVEC – PANJE, 1926–2016, iz Bartlove ulice 11, Šmartno pri Litiji.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih ter ste našo Danico pospremili na njeni zadnji poti.

Najlepša hvala za poklonjeno cvetje, sveče, darovane maše in izrečeno sožalje.

Posebno zahvalo izrekamo kolektivu in stanovalcem Doma Tisje, za njihovo skrb in lajšanje zadnjih nekaj mesecev njenega življenja. Za dolgoletno, izjemno požrtvovalno in strokovno pomoč ob njeni bolezni se najlepše zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Milojki Juteršek. Za ustrežljivost, prisrčnost, predvsem pa za vse spodbudne besede se zahvaljujemo patronažni sestri ge. Tini Berčon.

Hvala tudi vsem ostalim delavcem ZD Litija.

Hvala lepa župniku g. Janezu Kvaterniku za pogrebni obred, pevcem PD Lipa za čuteče pesmi, trobentaču za nepozabno melodijo in pogrebni službi KSP Litija za vso podporo in strokovno izvedbo pogrebne slovesnosti. Iskrena hvala ge. Andreji Štuhec za ganljive in čuteče besede slovesa.

Vsakemu in vsem, ki vam bo Danica ostala v najlepšem spominu, še enkrat iskrena hvala.

Vsi njeni

Tiho in za vedno si odšel od nas.

Prazna so hiša, polja, travniki in gozdovi, a ostali so spomini na dni, ki smo jih preživeli s teboj.

Hvala za vse, kar si nam dal.

Srce je omagalo in tiho si zaspal…

Zato počivaj dragi ata, v naših srcih vedno boš ostal.

ZAHVALA ZAHVALA Ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedka in tasta

FRANCA BUČARJA (29. 3. 1938–5. 11. 2016) iz Koških Poljan

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, darovane svete maše in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi

22

V 83. letu starosti se je poslovil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak,

PETER BUČAR

(1934–2016), rojen v Litiji, nazadnje je živel v Ljubljani.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in prijazne besede.

Zahvaljujemo se Rdečemu križu Primskovo za izkazano sožalje in svečke.

Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu.

Pogrešali ga bomo žena Fani s hčerkama Alenko in Suzano z družinama, brata Pavle in Mirko z družinama in vsi, ki so ga imeli radi.

December 2016

zahvaLe

Poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Oče, da se imenujemo in smo otroci božji.

1 Jan 3,1

ZAHVALA Na tih jesenski dan se je v 91. letu starosti poslovil od nas naš ljubljeni mož, oči, tast, dedi, brat in stric

ZAHVALA Po dolgi bolezni je odšel k svojemu Očetu duhovnik

G. ANTON HOSTNIK, 6. 5. 1929–28. 10. 2016.

Po novi maši leta 1959 je bil kaplan v Metliki in Smledniku, nato pa župnik v Smledniku, Trbojah, Veliki Dolini in Št. Juriju pri Grosupljem. Zadnje leto je preživel v rojstni župniji Šmartno pri Litiji.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili. Posebno se želimo zahvaliti nečakinji Ani, Sari in Benjaminu, ki so mu požrtvovalno, nesebično in strokovno stregli med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi vsem duhovnikom in šmarskim pevcem. V času njegove bolezni so nam nesebično stali ob strani dr.

Benedičič, s. Liza, prijatelji in šmarski duhovniki. Vsem iz srca hvala!

Hvala za vse molitve, darove za sv. maše in dober namen. Hvaležni vam bomo, če se boste ustavili ob njegovem grobu in se ga spominjali v molitvi.

Sorodniki

FRANC HOSTNIK,

10. 1. 1926–23. 9. 2016, Grumova cesta 14, Šmartno.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.

Prav tako bi se zahvalili gospe Miji Loc za pomoč pri negi in oskrbi na domu ter patronažni sestri gospe Tini Berčon za požrtvovalno medicinsko oskrbo na domu. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku in gospodoma Draganu Adamu in Lojzetu Hostniku za lepo opravljeno pogrebno sveto mašo in obred.

Nenazadnje se zahvaljujemo tudi pevcem zbora Lipa za čuteče zapete pesmi ob slovesu, trobentaču in gospodu Tonetu Hauptmanu. Žena Slavi, sin Boštjan, hči Urška, snaha Jelka Dedi, pogrešali te bomo.

Tvoji vnuki Boštjan, Klemen in Domen

Veseli s teboj smo živeli!

Z nami potuješ naprej.

ZAHVALA

ZAHVALA

Na svoj 86. rojstni dan nas je zapustila

V 29. letu nas je zapustil

IVANKA MARN,

BLAŽ KOPRIVNIKAR.

po domače »Janezova mama« iz Velike Štange 7.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala vsem, ki ste ji posvečali svoj čas ob njeni bolezni, ji lajšali in krajšali trenutke njenega življenja.

Hvala vsem in vsakemu posebej, ki boste Blaža skupaj z nami še naprej nosili v svojih srcih.

Veliko vas je, ki ste ga pospremili na pot, ki se ne bo končala, dokler bo živel v naših spominih.

Njegova toplina ostaja z nami.

Njegovi najbližji

Vsi njeni

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

(Mila Kačič)

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.

ZAHVALA

ZAHVALA

V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama

V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče

ALOJZIJA MULH

ANTON BAŠ

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in krajanom za izrečeno sožalje in darove.

Zahvala gre tudi župniku Jožetu Hauptmanu in pogrebni službi Perpar za lepo izveden obred.

Iskrena hvala za izrečeno sožalje in spodbudne besede.

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: mož Tone, sin Tone in sin Stane z družino

Vsi njegovi

(1933–2016) z Gradišča pri Primskovem.

iz Jablaniških Laz.

23

DRoBtinice ŠmaRske PRetekLosti

December 2016

Splošni podatki o župniji Šmartno pri Litiji med obema svetovnima vojnama Avtor članka: Tadej Čopar V obdobju med obema svetovnima vojnama župnija Šmartno pri Litiji ni imela ves čas enakega obsega. Do spremembe obsega je prišlo leta 1936, ko je bila ustanovljena župnija Litija.

Pred letom 1936 je imela šmarska župnija osem podružnic (Breg, Brezje, Gradišče, Jablanica, Liberga, Litija, Št. Jurij, Vintarjevec), po tem letu pa le še pet (Brezje, Gradišče, Jablanica, Liberga, Vintarjevec).

L

eta 1936 so se od šmarske župnije odcepile tri podružnice: Litija, Breg in Št. Jurij. Litija je takrat postala župnija, Breg in Št. Jurij pa njeni podružnici. Na novo ustanovljena župnija Litija je bila sestavljena iz krajev, ki so do takrat spadali pod tri različne župnije: Šmartno pri Litiji, Sava in Vače. Iz župnije Sava je župniji Litija pripadel del kraja Gradec, iz župnije Vače pa Gornji Log in del kraja Gradec, ki je očitno pred tem pripadal dvema različnima župnijama. Ostali kraji so pred tem pripadali župniji Šmartno pri Litiji.

V času med obema vojnama sta šmarsko župnijo upravljala dva župnika: Matej Rihar (1906– 1930) in Anton Gornik (1930–1967). Poleg njiju je delovalo še več kaplanov (Franc Urbanec 1917–1919, Karel Šparhakel 1919–1923, Ivan

Špendal 1923–1924, Janez Sladič 1924–1929, Kristjan Cuderman 1929–1930, Vinko Lovšin 1930–1931, Jožef Klemenčič 1931–1933, Lado Lampič 1933–1934 in Franc Starman 1934– 1936) in beneficiatov (Leopold Erzin 1918–1925, Franc Šmit 1925–1926, Ivan Primar 1926–1927, Franc Pleša 1927–1936 in Franc Starman po letu 1936). Beneficiati so se od župnikov in kaplanov razlikovali po tem, da niso živeli v župnišču, pač pa v beneficiju oziroma kaplaniji. Beneficiati so ravno tako kot kaplani maševali in poučevali verouk, vendar pa sta bili v obdobju med obema vojnama ti dve funkciji strogo ločeni. Na to kaže primer Franca Starmana, ki je leta 1936 prenehal biti šmarski kaplan in je s tistim dnem postal šmarski beneficiat.

Pogled na Šmartno pri Litiji (vir: Domoznanska zbirka Knjižnice Litija)

Anton Gornik

* 23. 1. 1893, Gora pri Sodražici † 15. 3. 1974, Šmartno pri Litiji območje delovanja: Šmartno pri Litiji Novomašnik je postal 8. junija 1917. Bil je kaplan v Starem trgu pri Ložu, pri sv. Petru v Ljubljani, v Šmihelu pri Novem mestu in v Radovljici. Župnijo v Šmartnem pri Litiji je prevzel 3. junija 1930.

Po zlati maši je odšel v rojstno župnijo, nato se je 6. oktobra 1971 vrnil v Šmartno pri Litiji, kjer je ostal do smrti. Pokopan je v pokopališki kapeli v Šmartnem pri Litiji, grobnici za duhovnike, ki jo je dal sam zgraditi. Pokopal ga je nadškof dr.

Jožef Pogačnik.

(vir: http://www.obrazisrcaslovenije.si/ oseba/osebaid/631)