Slanoljubne rastline
SLANOLJUBNE RASTLINE Za slana tla so v solinah značilne slanuše. Slanuše (halofiti), kot imenujemo slanoljubne rastline, so predstavniki semenk in prenesejo velike koncentracije soli. Običajno jih najdemo ob izlivih rek in potokov v morje in v solinah, prav tako pa tudi v ozkem obalnem pasu, ki je pod vplivom pršca. Tu vlada fiziološka suša, saj je koncentracija slanice tako velika, da iz običajnih rastlin voda preide skozi korenine navzven namesto navznoter, in rastlina se posuši. Slanuše so se prilagodile tako, da lahko uravnavajo količino soli v svojih tkivih. Gre za morfološke, anatomske, biokemijske in fiziološke prilagoditve. V Sloveniji so skoraj vse vrste halofitov uvrščene na Rdeči seznam ogroženih vrst, saj je njihovo uspevanje možno le v ozkem pasu zaslanjenih rastišč v bližini morja. Zaradi posegov, ki so v preteklosti (in tudi danes) pogosto oblikovali obalo, je halofitna vegetacija skozi čas močno spreminjala podobo in je bila na nekaterih območjih verjetno tudi povsem uničena. Vendar so določene vrste na krajih, kjer je halofitna vegetacija še ohranjena, dokaj pogoste. Nekatere se pojavljajo tudi na ruderalnih rastiščih, kot so kopališča in nasipi. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le redko prekrije ves solni bazen pionirska združba navadnega osočnika (Salicornia europaea). Botanično še bolj zanimiv del solin so Fontanigge, kjer najdemo prave halofitne travnike, na katerih večinoma prevladuje grmičasta členjača (Sarcocornia fruticosa), zelo pogosta pa sta tudi tolščakasta loboda (Atriplex portulacoides) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium). Robove nekdanjih bazenov in jarke prerašča modrikasti pelin (Artemisia caerulescens). Ob jarkih najdemo še posamezne grmiče grmičaste členjače in primorski slanorad (Suaeda maritima). Brežino solinskih kanalov prerašča obmorski oman (Inula crithmoides). Na pustih, bolj sušnih tleh, pogosto najdemo kopjelistno lobodo (Atriplex prostrata), drobno poleglo klinčnico obmorsko nitnico (Spergularia marina) in travo zakrivljeno ozkorepko (Parapholis incurva). V izlivnem delu reke Dragonje, v morskem močvirju raste poleg trsta (Phragmites australis) obrežni šaš (Carex extensa), edini med halofitnimi šaši pri nas. Na širših in manj slanih nasipih rasteta v družbi z grmičasto členjačo še močvirska slanovka (Puccinellia palustris) in sodina solinka (Salsola soda). V globljih jarkih in večjih bazenih najdemo polžasto rupijo (Ruppia
88
Iztok Škornik, Spoznajmo soline