Marijan Špoljar: POT K ODLIÈNOSTI, DAMIJANA HAINZ – 24 let vodenja Knjižnice Otona Županèièa
Mestna knjižnica je obiskovalcem posredovala informacije o Evropski uniji v EU-kotièku, Knjižnica Poljane pa je najprej kot posebnost imela zbirko Debatnega centra, ki je obsegala gradivo s podroèja retorike, etike in sodobne družbene misli, pozneje pa je pripravila posebno zbirko Samostojni popotnik ter organizirala razlièna potopisna predavanja. Potrebe uporabnikov so vodstvo knjižnice napeljevale k sodelovanju z lokalno skupnostjo in izvajanju dejavnosti, ki smo jih omenili. Izpostaviti velja še storitev Dostava gradiva na dom za starejše in bolnike, ki sami niso mogli v knjižnico, obisk knjižnièarke pa jim je lahko popestril dan prav tako kot literatura, ki jim jo je prinesla. Pionirska knjižnica je delovala kot vzorèna knjižnica na nacionalni ravni ter z bibliopedagoškim delom približevala svet literature mladim bralcem. Prav na podroèju mladinskega knjižnièarstva je knjižnica zaèela s sodelovanjem na mednarodni ravni. Poleg klasiène knjižniène ponudbe gradiv se je knjižnica pod vodstvom Damijane Hainz vse bolj usmerjala k potrebam uporabnikov tudi s svojimi prireditvami. Pomembna je izobraževalna usmeritev knjižnice, ki je velikega pomena tako za srednješolce kot za študente in odrasle. Vse te dejavnosti so vodile k vedno veèjemu odpiranju knjižnice in k sodelovanju, ki je tudi za direktorico pomenilo spodbudo in priznanje, da knjižnica uspešno deluje na svojem podroèju. Posledièno je to pomenilo partnerstvo na lokalni in nacionalni ravni ter povezovanje z javnimi, upravnimi in zasebnimi službami, ustanovami in društvi doma in v tujini. Na ta naèin je knjižnica pritegnila k sodelovanju domaèe in tuje strokovnjake s podroèja bilbiotekarstva. Delo direktorice Damijane Hainz je na podroèju razvoja knjižnice zaznamoval vizionarsko zastavljen naèrt ob združitvi knjižnic, razvoj IKT in posledièno spremenjena vloga knjižnice v družbi. Na ta dejstva je gledala z vidika priložnosti, ki so knjižnico vodile k aktivni družbeni vlogi. Knjižnica je soèasno dobila veljavo v slovenskem kulturnem prostoru ter postala pomemben partner v evropskih projektih. Omenjena dejstva so zahtevala tudi ustrezno organizacijo dela, ki jo je zagotovila direktorica.
Organizacija dela in kadri
Vse kaže, da je bilo glavno vodilo, ki mu je pri organizaciji dela sledila Damijana Hainz, timsko delo. Pomembno je bilo moèno strokovno zaledje, ki ga je imela ob prevzemu vodenja knjižnice in ki ji je bilo ves èas v podporo. Delovne skupine, v katerih so bili zaposleni, ki so dobro poznali vsebino dela, so posredovale naèrte, sklepe in ideje, ki so bili realni in dosegljivi, direktorica pa je znala pri posamezniku prebuditi ustvarjalnost in odgovornost. Dokumenti kot sta Letni naèrt uresnièevanja srednjeroènega plana 1986–1990 ali Usmeritev razvoja Knjižnice Otona Županèièa za srednjeroèno obdobje 1991–1995 so že takrat kazali posebne zahteve, ki jih je knjižnici narekovalo okolje in so pomenile njej lastno specifiko, ki se je nato odražala tako v organizaciji dejavnosti kakor tudi v rezultatih, ki jih je knjižnica dosegala. Hitrejše prilagajanje internih aktov novemu Zakonu o knjižnièarstvu iz leta 2001
184