PRIKAZ GIBANJA NABAVE IN UPORABE KNJIŽNIČNE ZBIRKE KNJIŽNICE DOMŽALE Apolonija Pavšek Domžale, december 2018
2013-2017
Vsebina 1
UVOD ............................................................................................................................................... 3
2
KNJIŽNIČNA DEJAVNOST NA DOMŽALSKEM ................................................................................... 6
3
POSLANSTVO KNJIŽNICE DOMŽALE ................................................................................................ 9
4
CILJI, KI JIH DOSEGAMO Z OBLIKOVANJEM KNJIŽNIČNE ZBIRKE ................................................... 12
5
INFORMACIJSKE, IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN KULTURNE POTREBE OKOLJA ................. 21
6
UREDITEV GRADIVA ....................................................................................................................... 24
7
DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ........................................................................................ 25
8
NABAVA GRADIVA ......................................................................................................................... 28
9
ANALIZA PODATKOV KNJIŽNICE DOMŽALE ZA OBDOBJE 2013-2017 ........................................... 33 9.1
AKTIVNI ČLANI KNJIŽNICE DOMŽALE..................................................................................... 34
9.2
KNJIŽNIČNA ZBIRKA KNJIŽNICE DOMŽALE............................................................................. 36
9.3
NEKNJIŽNO GRADIVO V ZBIRKI .............................................................................................. 38
9.4
LETNI PRIRAST GRADIVA ....................................................................................................... 40
9.5
LETNI PRIRAST GRADIVA PO ENOTAH ................................................................................... 42
9.6
ŠTEVILO IZPOSOJENEGA GRADIVA NA DOM ......................................................................... 44
9.7
ŠTEVILO IZPOSOJENEGA GRADIVA PO UDK SKUPINAH ......................................................... 46 1
9.8
IZPOSOJA GRADIVA GLEDE NA VRSTO GRADIVA IN NAMEMBNOST .................................... 48
9.9
IZPOSOJA NEKNJIŽNEGA GRADIVA NA CD IN DVD NOSILCIH ................................................ 50
10
ZAKLJUČEK ................................................................................................................................. 52
11
VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................... 55
2
1 UVOD
Knjižnica Domžale je splošna knjižnica, ki opravlja javno službo na področju knjižnične dejavnosti na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin s skupno površino 240 km2 in 58.588 prebivalci. Iz primerjave poseljenosti (prebivalci/km2) lahko ugotovimo, da gre za tri občine z zgoščeno poselitvijo, in sicer Domžale, Mengeš in Trzin (300-460 prebivalcev/ km2) ter dve občini z redkejšo poselitvijo, in sicer Lukovica in Moravče (70 oz. 80 prebivalcev/ km2). Slednji dve imata značilnosti dispergirane poselitve in posledično ruralnega značaja.
Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v RS (Ur. L. št. 19/99) določa, da ima Občina Domžale 9 takih naselij, Občina Lukovica 29 in Občina Moravče 17.
3
Delež prebivalcev po občinah
Moravče; 9,1% Mengeš; 13,3%
Trzin; 6,8%
Domžale; 61,0%
Lukovica; 9,8%
Število prebivalcev v občinah ustanoviteljicah Knjižnice Domžale narašča.
Prirast se giblje med 0,5 (Mengeš) in 6,6 (Lukovica) na 1000 prebivalcev (povprečje v RS je 1,6). Statistični kazalniki potrjujejo dejstvo, da se zaradi ugodnejših cen nepremičnin in neposredne bližine Ljubljane v predmetne občine naseljuje več mladih parov in družin, kar je razvidno tudi iz kazalnika povprečne starosti, ki se giblje med 37,9 let (Moravče) in 41,1 leto (Mengeš), pri čemer je slovensko povprečje 42,0 leta. Tudi indeks staranja (razmerje med 4
številom prebivalcev nad 65 let in številom prebivalcev pod 15 let) je precej ugodnejši od slovenskega povprečja, saj znaša med 67 (Moravče) in 105 (Mengeš), pri čemer je slovensko povprečje 118. Kazalniki se odražajo tudi v številu tako vrtcev in osnovnih šol kot tudi številu otrok v vrtcih, osnovnih šolah, pa tudi dijakov in študentov. Na območju petih občin je veliko vrtcev in osnovnih šol, srednja šola in gimnazija ter izpostava Biotehniške fakultete. V Domžalah uspešno deluje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje – Lipa.
Na območju je tudi Osnovna šola Roje, kjer izvajajo vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Šolo je ustanovilo pet občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Na območju Občine Mengeš je tudi Samostojni socialno-varstveni zavod Varstveno delovni center INCE Mengeš
5
2 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST NA DOMŽALSKEM Knjižnična dejavnost je ena izmed najstarejših organiziranih kulturnih oziroma informacijskih dejavnosti tako na Slovenskem kot tudi na Domžalskem, kjer v različnih oblikah deluje že od leta 1904.
V institucionalni obliki je knjižnica v Domžalah začela delovati šele po drugi svetovni vojni, najprej pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda (1952), leta 1960 je bila preimenovana v Občinsko matično knjižnico Domžale, priključeni sta ji bili tudi društveni knjižnici v Mengšu in Moravčah, ki sta tako postali njeni organizacijski enoti. Leta 1968 je knjižnica postala del Delavske univerze Domžale. Skupščina kulturne skupnosti je 24. novembra 1986 knjižnico ustanovila kot samostojno ustanovo s polno pravno subjektiviteto. Od julija 1987 knjižnica posluje kot samostojni javni zavod. Jeseni 2005 se je Knjižnica Domžale preselila v nove prostore.
6
Največja skrb osrednje knjižnice je koordinacija dela vseh tipov knjižnic na svojem območju, ki naj bi zagotavljala racionalen dostop do informacij in knjižničnega gradiva po načelu: pravo gradivo v pravi obliki, pravemu uporabniku, ob pravem času, na pravo mesto.
7
»Splošna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin.«
/UNESCO manifest o splošnih knjižnicah, 1995/
8
3 POSLANSTVO KNJIŽNICE DOMŽALE Sodobna knjižnica je vozlišče lokalne skupnosti. Knjižnica kot ustanova ima pomembno vlogo v lokalnem okolju. Vse spremembe in novosti, ki jih uvaja in poudarja zasnova domžalske knjižnice podpirajo štiri osnovne vloge sodobne knjižnice: kulturno, informacijsko, izobraževalno, s poudarjeno udeležbo v procesu vseživljenjskega učenja ter socialno. Glede na potrebe po komunikaciji dodajamo še peto: knjižnica kot komunikacijsko središče, pa naj gre za tehnološko, informacijsko vozlišče ali pa samo za prijeten, odprt prostor, kjer se ljudje radi srečujejo.
Domžalska knjižnica je zasnovana na najboljši možni združitvi njenih klasičnih nalog (izposoja knjižničnega gradiva, spodbujanje in promocija branja), sodobnih potreb uporabnikov in zahtev okolja (novi mediji in informacijski viri, izobraževanje, informacijska pismenost, občutek za pripadnost lokalni skupnosti, podpiranje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti, druženje),
9
tako da uporabnikom nudi prijazno in vzpodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti.
KnjiĹžnica s svojim delovanjem pomembno prispeva k druĹžbenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju okolja.
10
»Knjižnična politika upravljanja knjižnične zbirke vključuje načela intelektualne svobode, potrebe uporabnikov, poslanstvo in zgodovino knjižnične zbirke, strukturo knjižnične zbirke, odgovornost za izbor knjižničnega gradiva, kriterije izbora gradiva in omejitve pri izboru, vključno s kriteriji za izbor darov in ravnanje z njimi, kriteriji za posebne zbirke in izbor prosto dostopnih elektronskih informacijskih virov, vire za izbor gradiva, dobavitelje gradiva, kriterije za odpis gradiva, dostopnost gradiva, načine zagotavljanja gradiva med organizacijskimi enotami v mreži knjižnice in v povezavi z drugimi knjižnicami, postopke nabave in bibliografske obdelave, zaščite in vrednotenja knjižnične zbirke, kontrolne postopke ter revizijo politike upravljanja knjižnične zbirke.«
/Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2018/
11
4 CILJI, KI JIH DOSEGAMO Z OBLIKOVANJEM KNJIŽNIČNE ZBIRKE Cilj Knjižnice Domžale predstavlja pokrivanje obstoječih in nastajajočih informacijskih potreb in pričakovanj okolja, ki ga operacionaliziramo vsaj skozi dva aspekta: skozi zagotavljanje pogojev za razvoj ustanove v smislu optimizacije njene ponudbe skozi takšno usmerjanje razvoja knjižnice, ki bo krepilo njen množični značaj, s čimer ji bo tudi v prihodnje zagotovljena vloga nepogrešljivega dejavnika v življenju skupnosti, ki ji je namenjena.
Osrednja knjižnica Knjižnica Domžale z lastnim gradivom in z gradivom, do katerega posreduje dostop, ter z različnimi drugimi dejavnostmi in storitvami, deluje kot: informacijsko središče: s knjigami, brošurami, revijami in časniki, članki, katalogi, enciklopedijami in leksikoni, z zakupljenimi in javnimi podatkovnimi viri na internetu posreduje splošne informacije o občinah ustanoviteljicah in 12
širšem področju ter tudi specialne informacije za posamezne vrste uporabnikov, od otrok do podjetij; aktualna domoznanska zbirka, saj zbira in hrani gradivo ter omogoča dostop do njega za lokalne študije; kulturno središče: prireditve za otroke (ure pravljic, pogovori o knjigah, lutkovne predstave, igralne ure, bibliopedagoško delo, bralna značka Pravljični palček, razstave), mladostnike in odrasle (predstavitve domačih avtorjev in njihovih del, potopisna predavanja, sodelovanja z društvi, šolami in organizacijami); vse te dejavnosti skupaj s knjižničnim gradivom omogočajo drugačno, kvalitetno preživljanje prostega časa; izobraževalno središče: poljudno in strokovno gradivo z različnih področij, priročniki, jezikovni tečaji, učbeniki in možnost uporabe osebnih računalnikov za pisanje in tiskanje besedil podpirajo izobraževanje na vseh stopnjah ter omogočajo vseživljenjsko učenje; socialno središče: knjižnično gradivo, prireditve, dostop do elektronskih podatkovnih virov, interneta in elektronske pošte ter uporaba osebnih 13
računalnikov so namenjeni vsem prebivalcem občin ne glede na starost, spol, socialno pripadnost ali ekonomsko moč, s čimer se zmanjšujejo socialne razlike med bogatimi in revnimi prebivalci. Posebno pozornost bomo še naprej posvečali otrokom in mladostnikom, pa tudi starejšim, ki zaradi bolezni ali invalidnosti knjižnice ne morejo obiskati.
14
Knjižnica Domžale je središče lokalne skupnosti, ki si želi gospodarskega in socialnega uspeha. Ker knjižničarstvo pozna le en dejavnik trženja svoje dejavnosti – ljudi – se bomo še naprej posvečali skrbi za bralca.
Branje tudi – ali pa predvsem - v dobi informacijske tehnologije ostaja osnova za funkcionalno in informacijsko pismenost. Knjižnica, ki s svojim pregledno in premišljeno
urejenim
gradivom
ter
celotno
dejavnostjo
slehernemu
posamezniku omogoča vseživljenjsko izobraževanje, pomeni temelj graditve kvalitetnega življenja posameznika. Vsakemu uporabniku je omogočeno stalno usposabljanje za zasebno in poklicno življenje, s čimer postaja bolj konkurenčen na trgu dela. Knjižnica je tudi prostor druženja in srečavanj ljudi najrazličnejših starosti, poklicev in prepričanj. Je prostor, ki presega razlike in združuje, to pa še kako opravičuje sredstva, ki jih lokalna skupnost vlaga v njeno delovanje in razvoj.
15
»Knjižnica ima oblikovano politiko upravljanja knjižnične zbirke glede na potrebe prebivalcev lokalne skupnosti in dostopne vire informacij. Knjižnična zbirka vsebuje različne vrste gradiva, namenjena je vsem starostnim obdobjem, proaktivno se odziva na potrebe in interese v lokalni skupnosti ter odraža raznolikost lokalne skupnosti (jezikovno, kulturno itn.). Knjižnično gradivo uravnoteženo predstavlja različna vrednotna stališča in poglede na svet. Izbor gradiva je strokovna odločitev, ki temelji na ustreznih virih, presoji, znanju in izkušnjah.«
/Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2018/
16
Knjižnica Domžale svojim uporabnikom ponuja širok izbor knjižničnega gradiva, ki ustreza njihovim potrebam po informacijah in željam po izobraževanju, kulturi in razvedrilu. Izbor gradiva je namenjen tako posameznim uporabnikom kot skupinam in organizacijam v okolju za zadovoljevanje njihovih vsakdanjih potreb, kot tudi stalnemu dvigovanju kakovosti življenja v lokalni skupnosti.
17
Kriteriji nabavne politike želijo doseči naslednje cilje:
prebivalcem območja omogočiti dostop do informacij in znanja, ki jih potrebujejo pri formalnem in neformalnem izobraževanju, raziskovanju, kulturnem udejstvovanju, vseživljenjskem učenju in kakovostni izrabi prostega časa, pridobiti večino naslovov slovenske knjižne produkcije, s poudarkom na slovenskih avtorjih in prevodih kakovostnih tujih del, oblikovati zbirko v vseh enotah Knjižnice Domžale, ki po obsegu in vsebini ustreza določilom Standardov za splošne knjižnice in Nacionalnega programa za kulturo, ponuditi primerno gradivo tudi skupinam prebivalcev s posebnimi potrebami (slepi, invalidi, ostareli, otroci, mladi, brezposelni…), z izborom gradiva dvigati kakovost knjižnične zbirke in s tem spodbujati bralno kulturo, ustvariti želimo kvalitetno domoznansko zbirko za območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ustrezno dopolniti vsa strokovna področja, 18
zagotoviti ustrezno število izvodov glede na potrebe in pričakovanja uporabnikov v celotni knjižnični mreži, dopolniti zbirko z vsaj 15% gradiva, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo, z aktualno knjižnično zbirko pridobiti nove člane, omogočiti dostop do svetovnih virov informacij, zlasti s pomočjo elektronskih publikacij in interneta, zagotoviti kvaliteten obseg dnevnega časopisja in periodike za različne skupine uporabnikov, izbrati na trgu najboljšega ponudnika posameznega naslova, ažurno pridobivati gradivo.
19
Oblikovanje knjižnične zbirke je zahteven in dolgoročen proces, ki ga izvajamo v skladu z zakonskimi in strokovnimi priporočili: Zakon o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/2001) Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. L. RS, št. 96/2002) Pravilnik o pogojih izvajanja knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. L. RS, št.73/2003) Uredba o osnovnih storitvah knjižnice (Ur. l. RS, št.29/2003) Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice 2018-2028 (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2018) Nacionalni program za kulturo IFLA/UNESCO manifest o splošnih knjižnicah
20
5 INFORMACIJSKE, IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN KULTURNE POTREBE OKOLJA Pri dopolnjevanju naše zbirke v največji meri upoštevamo informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe našega okolja.
Informacijske potrebe naših uporabnikov zadovoljujemo z nakupom: splošnih informativnih gradiv, splošnega slovenskega informativnega periodičnega tiska, najpomembnejših tujih časnikov gradiv z informacijami za poznavanje lokalnega okolja in informacijami javnega značaja.
Izobraževalne potrebe naših uporabnikov zadovoljujemo z nakupom: gradiva najrazličnejših zahtevnosti,
strokovnih
21
področij
in
različnih
stopenj
temeljna dela posameznih strokovnih področij v slovenskem jeziku, tujejezično strokovno gradivo, s katerim nadgrajujemo ponudbo v slovenščini, poučno gradivo, ki je prilagojeno osvajanju novih znanj mladih bralcev, strokovno gradivo, s katerim podpiramo vseživljenjsko neformalno izobraževanje in koristno preživljanje prostega časa.
Za raziskovalne potrebe naših uporabnikov dopolnjujemo in skrbno zbiramo domoznansko gradivo s področja petih občin, ki jih pokrivamo in kupujemo gradiva z različnih strokovnih področij, ki teme obravnavajo bolj poglobljeno.
Kulturne potrebe naših uporabnikov pa zadovoljujemo z nakupom: kvalitetnega leposlovja domačih in prevedenih tujih avtorjev, nagrajeno leposlovje (ki ga tudi posebej označujemo z ustreznimi nalepkami), svetovno klasiko,
22
leposlovje v tujih jezikih (angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, španskem, ruskem, hrvaškem, srbskem…), mladinsko leposlovje z višjo literarno in ilustracijsko vrednostjo, kvalitetno filmsko in glasbeno gradivo različnih zvrsti in žanrov, aktualne domače in tuje revije in časnike z literarnimi in strokovnimi besedili
23
6 UREDITEV GRADIVA V osrednji knjižnici v Domžalah in v vseh krajevnih knjižnicah ter potujoči knjižnici je knjižnično gradivo skupaj z referenčnim postavljeno v prostem pristopu in po sistemu UDK. Gradivo za otroke in mladino je postavljeno ločeno od gradiva za odrasle. Leposlovje za mladino je urejeno po starostnih stopnjah. Vse knjižnice imajo tudi gradivo, postavljeno v skladiščnih prostorih, strokovno tako urejeno, da omogoča takojšen dostop.
Osrednja knjižnica v Domžalah hrani domoznansko zbirko za celotno območje delovanja.
V vseh knjižnicah je uporabnikom omogočen dostop do elektronskega kataloga.
Knjižnica Domžale je aktivna članica vzajemnega bibliografskega kataloga 24
7 DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Knjižnična javna služba je namenjena temu, da na celotnem območju delovanja zagotovi enakomeren in enakopraven dostop do knjižničnega gradiva, informacij in storitev, zato skuša knjižnica organizirati odprtost posameznih knjižnic in izposojevališč tako, da je ta časovno in po obsegu prilagojena potrebam večine ljudi v posameznem okolju.
Zagotavljamo dostop do vseh vrst gradiva in za vse skupine uporabnikov. Omogočamo jim: brezplačen dostop do knjižnične zbirke v prostorih knjižnice in izposojo na dom dostop do gradiva iz drugih knjižnic po medknjižnični izposoji brezplačen dostop do interneta brezplačen dostop elektronskih podatkovnih zbirk brezplačen dostop do knjižničnih katalogov 25
Osrednja knji탑nica je odprta 60 ur tedensko, mo탑nost vra훾anja gradiva na knjigomatu pa 83 ur tedensko. Organizacijske enote so odprte 100% v skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knji탑nice.
26
»Knjižnična vloga predpostavlja procese zbiranja, obdelave, hranjenja, vzdrževanja, predstavljanja in posredovanja knjižničnega gradiva in informacij, ter jih nadgrajuje tako, da opredeljuje posebnosti izbranega področja delovanja splošne knjižnice. Vloga torej pomeni perspektivo, ki poveže vse vidike nekega področja delovanja splošne knjižnice v naravnanost k določenemu cilju, npr. višji ravni informacijske pismenosti. Vloge opredelijo namen delovanja, ki ima za cilj doseči opredeljeno pridobitev za ciljno skupino in tako naslavlja prepoznano potrebo v lokalni skupnosti. Doseganje teh ciljev ugotavlja s kazalci uspešnosti. Za doseganje ciljev določi elemente delovanja knjižnice, ki v smiselni kombinaciji omogočajo doseganje točno določenih ciljev. Gre za zagotavljanje ustreznega gradiva, izvajanje različnih storitev v določenih prostorih z ustrezno usposobljenim osebjem in ustrezno opremo ob ustreznih pravilih poslovanja« / Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2018/
27
8 NABAVA GRADIVA Knjižnično gradivo obsega knjižno in neknjižno gradivo, serijske publikacije in elektronske vire. Zbirka knjižničnega gradiva mora odražati kulturo lokalne skupnosti in družbe. Zahteva neprestan dotok novega gradiva in odpis starega, da je zagotovljena njena veljavnost za lokalno skupnost in da ostaja na sprejemljivi stopnji zanesljivosti. Letni prirast gradiva je pomembnejši kot velikost zbirke. Večinoma je prirast določen z obsegom proračuna za knjižnično gradivo. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice določajo kriterije za obseg knjižnične zbirke in letni prirast gradiva. Splošna knjižnica tako dopolnjuje knjižnično zbirko z lastnim prirastom z najmanj 250 izvodi knjig na 1.000 prebivalcev.
28
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice določajo tudi ustrezen izbor gradiva, ki se ga skušamo držati v vseh enotah Knjižnice Domžale: - 50 % naslovov leposlovja - 50 % naslovov strokovnega gradiva - 30 % naslovov gradiva za otroke in mladino
Pri izboru knjižničnega gradiva smo pozorni na: informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja značilne in posebne potrebe okolja razvijanje bralne kulture in informacijske pismenosti aktualnost knjižničnega gradiva zastopanost knjižničnega gradiva na različnih medijih zastopanost različnih tematskih področij načrtovano število enot gradiva na prebivalca
29
enako dostopnost gradiva za vse prebivalce na območju stopnja uporabe
Pri izboru gradiva za uvrščanje v našo zbirko si pomagamo z: založniškimi programi, reklamnimi gradivi založb, oglednimi izvodi dobaviteljev, recenzijami
v
dnevnem tisku, priporočilnimi seznami, željami
naših
uporabnikov, CIP zapisi…
Pri določanju števila izvodov upoštevamo: ugled
avtorja,
recenzije
v
dnevnem
tisku,
literarni
kakovosti,
subvencioniranosti, kvaliteti vezave, pomembnosti teme, ceni, pogostosti uporabe, interes uporabnikov…
30
Knjižnica Domžale svojo zbirko dopolnjuje z nakupom raznovrstnega gradiva, ki ga pridobivamo s široko mrežo založb in njihovih zastopnikov, ki nam ažurno dostavljajo novosti na ogled. Strokovna komisija, upoštevaje potrebe naših uporabnikov in priporočil standardov, odloči, katero gradivo bomo kupili in v koliko izvodih.
Da zadostimo potrebam vseh uporabnikov, naročamo serijske publikacije z vseh področij. Vsako leto planiramo nakup približno 200 naslovov v osrednji knjižnici in povprečno 40 naslovov v njenih organizacijskih enotah.
V zbirki filmov kupujemo predvsem evropske nagrajene filme, visokokvalitetne hollywoodske filme in klasične filme vseh obdobij. Glasbo na CD-jih oblikujemo v zbirko »večne« glasbe, tj. klasična glasba, jazz, etno, ter ostale popularne glasbe, ki je kakovostnejša.
31
Stopnja prirasta knjižničnega gradiva je praviloma usklajena s stopnjo odpisa, da se zagotovi primeren obseg, aktualnost in kakovost knjižnične zbirke. Odpisuje zastarelo, vsebinsko neustrezno, poškodovano, obrabljeno in neuporabno gradivo. Priporočena letna stopnja odpisa je od 5 do 10% celotne zbirke.
32
9 ANALIZA PODATKOV KNJIŽNICE DOMŽALE ZA OBDOBJE 20132017 V nadaljevanju je podana analiza naslednjih parametrov:
Aktivni člani knjižnice Domžale Knjižnična zbirka knjižnice Domžale Neknjižno gradivo v zbirki Letni prirast gradiva Letni prirast gradiva po enotah Število izposojenega gradiva na dom Število izposojenega gradiva po UDK skupinah Izposoja gradiva glede na vrsto gradiva in namembnost Izposoja neknjižnega gradiva na cd in dvd nosilcih
33
9.1 AKTIVNI ČLANI KNJIŽNICE DOMŽALE
Aktivno članstvo je v obdobju 2013–2017 upadlo za 10%. Razlogov nižanja članstva je več. Knjižnica mora zaradi zakonskih določil vsako leto brisati neaktivne člane. To so člani, ki v zadnjem letu (12 mesecev) niso opravili izposoje knjižničnega gradiva na dom in v sistemu nimajo zabeleženih terjatev. Vsako leto je bilo izbrisanih članov več kot tisoč članov. Drugi razlog nižanja članstva je posledica uvedbe članarin. Člani s stalnim bivališčem izven območja delovanja knjižnice v manjši meri podaljšujejo članstvo v Knjižnici Domžale. Uporabniki knjižnice koristijo knjižnične usluge z manj članskimi izkaznicami (pogosto si družinski člani izkaznico delijo). Enota
Domžale Lukovica Mengeš Moravče Trzin bibliobus Skupaj
2013 2014 2015 2016 2017 14.806 13.762 13.316 13.218 13.120 912 841 843 860 868 2.703 2.466 2.309 2.349 2.362 1.257 1.290 1.345 1.287 1.301 1.666 1.669 1.606 1.651 1.659 391 340 345 352 348 21.735 20.368 19.764 19.717 19.658
34
Aktivni člani 25.000
20.000 Domžale Lukovica
15.000 število
Mengeš Moravče Trzin
10.000
bibliobus Skupaj 5.000
0
2013
2014
2015
35
2016
2017
9.2 KNJIŽNIČNA ZBIRKA KNJIŽNICE DOMŽALE
V obdobju 2013–2017 se je knjižnična zbirka povečala za več kot 14%, z 242.000 v letu 2013 na 277.000 v letu 2017 oz. za približno 7.000 enot letno. Povprečna letna rast znaša 3,4%. V letu 2017 se je knjižnična zbirka povečala za 11.000 enot, in sicer zaradi otvoritve nove enote v Ihanu (dodatnih 4.600 enot knjižničnega gradiva). Enota Domžale Ihan Lukovica Mengeš Moravče Trzin Skupaj
2013 158.065 15.721 27.929 22.117 18.733 242.565
2014 2015 2016 2017 162.379 168.096 172.316 174.371 4.605 16.538 17.334 18.499 19.207 28.777 29.569 30.412 31.028 22.894 23.475 23.515 24.340 19.379 20.876 22.256 23.578 249.967 259.350 266.998 277.129
36
Knjižnična zbirka 300.000
250.000
Domžale
200.000
število
Ihan Lukovica
150.000
Mengeš Moravče Trzin
100.000
Skupaj 50.000
0
2013
2014
2015
37
2016
2017
9.3 NEKNJIŽNO GRADIVO V ZBIRKI
Knjižnično gradivo se deli na knjižno in neknjižno gradivo. Razmerje med knjižnim in neknjižnim gradivom v Knjižnici Domžale znaša 90:10 v korist knjižnega gradiva. V obdobju 2013–2017 se je število enot neknjižnega gradiva povečalo za več kot 21%, z 19.900 v letu 2013 na 24.000 v letu 2017 oz. za približno 1.000 enot letno. Povprečna letna rast znaša 5%. Enota Domžale Ihan Lukovica Mengeš Moravče Trzin http:// Skupaj
2013 13.022 1.450 1.996 1.643 1.678 92 19.881
2014 13.286
2015 14.047
2016 14.615
1.549 2.175 1.848 1.884 94 20.836
1.603 2.312 1.966 2.057 105 22.090
1.712 2.406 2.098 2.136 118 23.085
38
2017 14.896 363 1.821 2.532 2.227 2.216 125 24.180
Neknjižno gradivo 30.000
25.000 Domžale 20.000
Ihan
število
Lukovica Mengeš
15.000
Moravče Trzin
10.000
http:// Skupaj
5.000
0
2013
2014
2015
2016
39
2017
9.4 LETNI PRIRAST GRADIVA V obdobju 2013–2017 se je število enot gradiva povečalo za 23%, s 13.500 v letu 2013 na 16.600 v letu 2017 oz. za približno 3.100 enot letno. Povprečna letna rast znaša 8%.
knjižno gradivo neknjižno gradivo Skupaj
2013 11.613
2014 13.867
2015 11.765
2016 10.478
2017 15.057
1.858 13.471
2.401 16.268
1.674 13.439
1.200 11.678
1.520 16.577
40
letni prirast gradiva 18.000 16.000 14.000
število
12.000 10.000
knjižno gradivo neknjižno gradivo
8.000
Skupaj
6.000 4.000 2.000 0
2013
2014
2015
2016
41
2017
9.5 LETNI PRIRAST GRADIVA PO ENOTAH
V obdobju 2013–2017 se je število enot gradiva povečalo za 23%, s 13.500 v letu 2013 na 16.600 v letu 2017. Povprečna letna rast znaša 8%. Povečanje v tem obdobju gre v največji meri na račun odprtja nove enote Knjižnice Domžale v Ihanu, kjer je bilo v letu 2017 nabavljenih 4.600 enot dodatnega gradiva. V tem obdobju se je zaradi izpada finančnih sredstev s strani ustanoviteljev in države prirast zmanjšal v Knjižnici Domžale (-20%) ter enotah Lukovica (-4%) in Trzin (1,5%), povečal pa v enoti Mengeš (+24%) in enoti Moravče (+5,5%). Enota Domžale Ihan Lukovica Mengeš Moravče Trzin Skupaj
2013 8.245 1.143 1.252 1.290 1.541 13.471
2014 9.775 1.182 1.711 1.670 1.930 16.268
42
2015 8.172 1.203 1.405 1.130 1.529 13.439
2016 6.582 1.267 1.188 1.179 1.462 11.678
2017 6.594 4.611 1.216 1.470 1.244 1.442 16.577
Prirast gradiva po enotah 18.000 16.000 14.000
število
12.000
Domžale Lukovica
10.000
Mengeš
8.000
Moravče Trzin
6.000
Skupaj
4.000 2.000 0
2013
2014
2015
2016
43
2017
9.6 ŠTEVILO IZPOSOJENEGA GRADIVA NA DOM
V obdobju 2013–2017 se je število izposojenega gradiva na dom zmanjšalo za 2,3%, z 832.700 v letu 2013 na 813.500 v letu 2017 oz. za približno 7.000 enot letno. Povprečni letni upad znaša 0,5%. Največ se je povečala izposoja Biblos, in sicer s 440 enot leta 2013 na 3.100 v letu 2017. V tem obdobju se je število enot izposojenega gradiva prek Biblosa povečalo za 600%. Enota Domžale Ihan Lukovica Mengeš Moravče Trzin bibliobus Biblos Skupaj
2013 642.249 32.126 69.714 45.400 38.177 4.596 444 832.706
-
2014 631.788 30.280 70.798 46.424 39.296 4.907 992 824.485
44
-
2015 634.802
2016 2017 637.883 614.652 1.707 31.801 32.356 31.615 72.293 72.236 74.297 45.852 44.319 43.613 39.340 40.618 39.674 5.080 5.122 4.805 1.838 2.810 3.126 831.006 835.344 813.489
Število izposojenega gradiva na dom 900.000 800.000 700.000
Enota Domžale
število
600.000
Ihan Lukovica
500.000
Mengeš Moravče
400.000
Trzin 300.000
bibliobus Biblos
200.000
Skupaj
100.000 0
2013
2014
2015
2016
45
2017
9.7 ŠTEVILO IZPOSOJENEGA GRADIVA PO UDK SKUPINAH UDK
strokovno področje 0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo 1 Filozofija. Psihologija 2 Teologija. Verstva 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje 5 Matematika. Naravoslovje 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 Jezik. Književnost 9 Geografija. Biografija. Zgodovina
UDK 0 1 2 3 5 6 7 8 9 leposlovje
2013 5547 26554 3711 24397 16787 44371 24640 11017 23998 530358
2014 4894 25733 3785 22620 16584 44127 20905 10106 23216 519374
46
2015 5160 26618 3651 22281 16865 42626 19838 9195 22225 510325
2016 5193 26423 3635 22412 15978 41486 19837 8211 22001 494339
2017 5665 31205 4242 24335 17413 40518 19793 9019 24440 544073
Izposoja glede na UDK skupine je vsa leta približno v enakem razmerju. Največ se izposoja leposlovje. Leposlovju sledi gradivo iz skupin:
6 (uporabne znanosti, medicina, tehnika) 1 (filozofija, psihologija), 3 (družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje) 9 (geografija, biografije, zgodovina) 7 (umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport) 5 (matematika, naravoslovje) 8 (jezik, književnost) 0 (znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo) 2 (teologija, verstva)
47
9.8 IZPOSOJA GRADIVA GLEDE NA VRSTO GRADIVA IN NAMEMBNOST 2013 leposlovje ostalo skupaj 2014 leposlovje ostalo skupaj 2015 leposlovje ostalo skupaj 2016 leposlovje ostalo skupaj 2017 leposlovje ostalo skupaj
mladi 323.373 39.422 362.795 mladi 321.576 40.041 361.617 mladi 316.364 41.359 357.723 mladi 313.490 42.416 355.906 mladi 303.542 39.911 343.453
odrasli 283.043 186.424 469.467 odrasli 284.665 177.211 461.876 odrasli 296.115 177.168 473.283 odrasli 299.281 180.157 479.438 odrasli 300.863 169.173 470.036
48
skupaj 606.416 225.846 skupaj 606.241 217.252 skupaj 612.479 218.527 skupaj 612.771 222.573 skupaj 604.405 209.084
Razmerje izposoje leposlovja in strokovnega gradiva ter gradiva za odrasle in otroke je vsa leta pribliĹžno enak. Izposoja se povpreÄ?no 74% leposlovja in 26% strokovnega gradiva. VeÄ?ino strokovnega gradiva si izposodijo odrasli uporabniki. Uporabniki si izposodijo 60% gradiva za odrasle in 40% gradiva za otroke in mladino.
49
9.9 IZPOSOJA NEKNJIŽNEGA GRADIVA NA CD IN DVD NOSILCIH V obdobju 2013–2017 se je število izposojenih CD nosilcev na dom zmanjšalo za 55%, z 5.700 v letu 2013 na 2.550 v letu 2017 oz. za približno 650 enot letno. Povprečni letni upad znaša 17%. Pri DVD nosilcih na dom se je število zmanjšalo za 30%, z 32.800 v letu 2013 na 22.900 v letu 2017 oz. za 2.000 letno. Povprečni letni upad znaša 7%. LETO
CD
DVD
2013 2014 2015 2016 2017
5.672 3.484 2.755 3.345 2.556
32.754 26.631 21.666 20.972 22.902
50
Izposoja CD in DVD v Domžalah 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000
0
2013
2014
2015 CD
2016 DVD
51
2017
10 ZAKLJUČEK Knjižnica Domžale je splošna knjižnica, ki opravlja javno službo na področju knjižnične dejavnosti na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin s skupno površino 240 km2 in 58.588 prebivalci. Za te občine Knjižnica Domžale zagotavlja knjižnično gradivo, ki obsega knjižno in neknjižno gradivo, serijske publikacije in elektronske vire. Knjižnica Domžale svojo zbirko dopolnjuje z nakupom raznovrstnega gradiva, ki ga pridobiva s široko mrežo založb in njihovih zastopnikov, ki ažurno dostavljajo novosti na ogled. Strokovna komisija, upoštevaje potrebe naših uporabnikov in priporočil standardov, odloči, katero gradivo kupiti in v koliko izvodih. V primerjalni analizi je bilo analizirano gibanje devetih parametrov v obdobju 2013–2017. Ugotovljeno je bilo, da je aktivno članstvo v obdobju 2013–2017 upadlo za 10% (zakonska določila glede aktivnih članov, članarina). V tem obdobju se je matični knjižnici in njenih enotah knjižnična zbirka povečala za več kot 14% na 277.000 enot oz. povprečno 3,4% letno (7.000 enot), neknjižno gradivo pa za 21% na 24.000 enot oz. povprečno 5% letno (1.000 enot). Število 52
enot gradiva se je povečalo za 23% na 16.600 v letu 2017, za povprečno 8% oz. 3.100 enot letno. V tem obdobju se je zaradi izpada finančnih sredstev s strani ustanoviteljev in države prirast zmanjšal v matični Knjižnici Domžale (-20%) ter enotah Lukovica (-4%) in Trzin (-1,5%), povečal pa v enoti Mengeš (+24%) in enoti Moravče (+5,5%). Število izposojenega gradiva na dom je v vseh letih praktično enako, je pa opazen trend povečevanja izposojenega gradiva prek portala Biblos (e-knjige). Večji padec je tudi pri CD in DVD nosilcih. Število izposojenih CD nosilcev na dom se je zmanjšalo za 55% na 2.550 v letu 2017, pri DVD nosilcih pa 30% na 22.900 v letu 2017. Upad je pričakovan, saj se zadnja leta močno spreminja način pridobivanja glasbe in filmov. Izposoja glede na UDK skupine je vsa leta približno v enakem razmerju. Največ se izposoja leposlovje, ki mu sledi gradivo iz skupin 6 (uporabne znanosti, medicina, tehnika), 1 (filozofija, psihologija), 3 (družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje), 9 (geografija, biografije, zgodovina), 7 (umetnost,
arhitektura,
fotografija,
53
glasba,
šport),
5
(matematika,
naravoslovje), 8 (jezik, književnost), 0 (znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo) ter 2 (teologija, verstva). Razmerje izposoje leposlovja in strokovnega gradiva ter gradiva za odrasle in otroke je vsa leta približno enak. Uporabniki si izposodijo 60% gradiva za odrasle in 40% gradiva za otroke in mladino. Večino strokovnega gradiva si izposodijo odrasli uporabniki. Ocenjujem, da Knjižnica Domžale dobro pozna in analizira svoje uporabnike in njihove potrebe, saj očitno svojo zbirko dopolnjuje in oblikuje glede na njihove potrebe. Izposoja gradiva (razen neknjižnega gradiva) in število uporabnikov namreč ne upadajo. Upada le število letnega prirasta, kar pa je posledica usmeritev financerjev.
54
11 VIRI IN LITERATURA 1. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 20182028), 2018 2. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice, 2002 3. Povezovanje. Sodelovanje. Skupnosti, kongres ZBDS 2017: zbornik 4. Letno poročilo javnega zavoda Knjižnica Domžale za poslovno leto 20132017 5. Načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2013-2017
55