ŠTUDENTSKI OBJEKTIV 01

ŠTUDENTSKI

OBJEkTIV REVIJA KLUBA ŠTUDENTOV LENDAVA A L E N D V A I E G Y E T E M I S T Á K K L U B J Á N A K F O LY Ó I R A T A

FEBRUAR 2015 ŠTEVILKA 1

KAZALO KŠL KŠL SE PREDSTAVI PRIDNOSTNI SKLAD AKTUALNO ŠTUDENTSKO DELO MLADI IN MOBILNOST – ERASMUS+ ZDRAVJE IN NARAVA BOLEZEN POLJUBA SLADKO VALENTINOVO ŠPORTNI KOTIČEK ATRAKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA - JADRANJE KŠL MIGA ADRENALINSKI VIKEND NA BUKOVNIŠKEM JEZERU UMETNOST, KULTURA HOLOKAVST MED VRSTICAMI ... GLEDAMO ... VRHUNEC FOTOGRAFIJE JE ŽENSKA POPOTOVANJA DANSKA OD BLIZU AVSTRALIJA POČITNICE MALO DRUGAČE- KITAJSKA PROSTI ČAS KAKO PRESENETITI SVOJO BOLJŠO POLOVICO SUDOKU SMEH, SMEH, SMEH ... FOTO UTRINKI NAPOVEDNIK

USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Klub Študentov Lendava – A Lendvai Egyetemisták Klubja Mlinska ulica 5 9220 Lendava – Lendva UREDNICA Maja Budin budin.maja@gmail.com LEKTORIRANJE Maja Budin

OBLIKOVANJE David Solarič TISK Digifot, fotografija in tisk d. o. o Industrijska ulica 2 9220 Lendava NAKLADA 200 izvodov

4 6 7 8 10 11 12 13 14 15 17 17 18 19 21 23 25 26 27 28 30

PRIPRAVLJENI – POZOR – ZDAJ! Končno se je uresničila dolgo zasnovana ideja in pred nami je 1. številka študentske revije Študentski objektiv. Revija, ki kliče po mladih nadobudnežih, je rezultat zavzetih, delavnih in vedno na nove izzive pripravljenih članov Kluba študentov Lendava, ki so svoja znanja, doživetja in izkušnje pripravljeni deliti tudi z drugimi. Revija Študentski objektiv bo obsegala zelo raznolika področja, ki so odraz različnih sfer zanimanja naših piscev. V 1. številki smo najprej poskrbeli, da se KŠL zares dobro predstavi. Z namenom, da bi na naše dogodke pritegnili čim več dijakov, študentov in potrkali na srca vseh ostalih, smo opisali tudi nekaj najbolj zanimivih dogodkov v preteklih mesecih. Prav tako smo v 1. številki vsem pridnim in delovnim študentom priskrbeli tudi informacije o novem zakonu o študentskem delu. Seveda nismo pozabili niti na aktualno mobilnost mladih, ki smo jo dopolnili z zanimivi izkušnjami v rubriki Popotovanja, kjer vedno željne novih dogodivščin čakajo tri pestre države, ki so jih obiskali naši dijaki in študentje. Seveda nismo pozabili niti dneva zaljubljenih. Za vas smo pripravili nekaj slastnih receptov valentinovih sladic, ki bodo razveselile vaše najdražje, hkrati pa so lahko odlična nagrada za uspešno opravljeno prvo izpitno obdobje. Predložili smo vam tudi nekaj najbolj izvirnih idej, s katerimi lahko presenetite svojo boljšo polovico. Da pa je ob tem potrebno poskrbeti tudi za zdravega duha v zdravem telesu, KŠL prav tako ni pozabil. O atraktivnih oblikah športih dejavnosti boste lahko brali v rubriki Športni kotiček, kjer smo za vas pripravili prispevek o jadranju, za tiste z veliko energije pa smo poskrbeli z adrenalinskim vikendom na Bukovnici. Ker je januar mesec ne samo dobrih začetkov in novih uspehov v novem letu, pač pa za nekatere tudi mesec spomina najtemnejših in najtežjih trenutkov življenja, smo tudi KŠL-jevci izrazili naše spoštovanje in se poklonili žrtvam holokavsta. Tako smo za vas pripravili prispevek, kjer boste dobili vse potrebne informacije o razstavah in dogodkih v čast žrtvam holokavstva, nekaj čudovitih utrinkov pa smo ob tej priložnosti želeli pokazati tudi skozi fotografije. V tej rubriki smo prav tako poskrbeli tudi za knjižne molje, dodali pa smo tudi nekaj najbolj izstopajočih utrinkov v svetu filma. Za vse predstavnike moškega spola smo pripravili atraktivni prispevek o razstavi aktov, morebiti jih navdušimo tudi za fotografiranje. Zadnji del naše številke smo popestrili s šalami, za brihtne glavice pa smo pripravili tudi sudoku. Revijo smo zaključili z Napovednikom, kjer vse bralce vabimo na tradicionalne dogodke, nove prireditve in druženja. Želimo vam prijetno branje naše revije, veselimo se novih predlogov in z dobrodošlico vse, ki so željni novih izkušenj, pozivamo k sodelovanju! Maja Budin, urednica revije Študentski objektiv

KŠL - LEK

KŠL SE PREDSTAVI Attila Ftičar

Klub študentov Lendava – A Lendvai Egyetemisták Klubja je prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki v okviru društva zadovoljuje potrebe študentov in dijakov na območju upravne enote Lendava. Klub uspešno deluje že nekaj let, saj v veliki meri pripomore k izobraževalnemu in družabnemu življenju, hkrati pa se povezuje in sodeluje tudi s tovrstnimi drugimi organizacijami. Naš namen je čim bolje predstavljati študente občine Lendava tudi drugod, hkrati pa v sodelovanje vključiti dijaško sekcijo. Zavedamo se, da je potrebno ponuditi široko paleto aktivnosti, ugodnosti, dogodkov, ki bi pritegnile čim več tovrstne populacije. Klub kot organizacija mora namreč poskrbeti za dobrobit študentov in dijakov na vseh področjih posameznikovega udejstvovanja. Z vsakim novim šolskim/študijskim letom je naš cilj pritegniti nove dijake in študente, s katerimi prihajajo tudi sveže, kreativne ideje. Tudi TEBE z velikim veseljem vabimo, da se nam pridružiš in se skupnimi močmi z nami boriš, da »svet na mladih obstoji«. Maja Budin

“STARO ZA NOVO”

Konec leta 2014 je KŠL zaznamovala pestra sprememba. Klubu se je namreč pridružila nova skupina radovednih in pozitivnih študentov, ki so oblikovali povsem novo ekipo. S svojim trudom in zavzetostjo si želijo v čim večji meri doprinesti k idejam in novostim Kluba, hkrati pa pokazati, kdo in kakšni v resnici so. Poleg filmskih večerov, obletnice Mansarde in Kluba, stand up-ov, družabnih večerov, potopisnih predavanj in drugih druženj, ki smo jih organizirali, poglejmo le nekaj izstopajočih dogodkov, kjer smo se kot ekipa še posebej izkazali.

HALLOWEEN IN BRUCOVANJE

Grozljivi zombiji in čarovnice so se tokrat potrudili z izvrstno zmešanim »brucomorjem«, ki je sveže pečenim brucom vlil moči, da so sodelovali pri zabavnih igrah, najpogumnejši pa so osvojili tudi izvrstne nagrade. Ob grozljivih bučah, sladkih čarovniških trikih in zabavni glasbi se je zabava odvila pozno v noč.

BOŽIČNI BAZAR

Tudi letos so KŠL-jevke pripravile odlično stojnico in se izkazale v peki slastnih piškotov, kokosovih kroglic in v številnih drugih sladkih čokoladnih prigrizkih. Močnejši spol je poskrbel za kuhano vino, ki nas je kljub slabemu vremenu prijetno okrepčalo.

DRUŽABNI VEČER

Da je ob številnih vsakodnevnih obveznosti družabni večer tisto, kar smo vsi zares potrebovali, se je pokazalo ob številnih zabavnih družabnih igrah, pri katerih smo se zavedli, da na druženje s prijatelji v novem letu ne smemo pozabiti.

DOBRODELNI STAND UP Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM

In navsezadnje dobrodelni stand up, ki je bil naš največji projekt. Ekipa je v okviru dobrodelnosti napela vse svoje moči, da bi po svojih najboljših zmožnostih pomagala tistim, ki to zares potrebujejo. Z izkupičkom vstopnine, smo tako vsaj za trenutek polepšali dan fantu, ki s seboj nosi veliko breme svojega otroštva. Njemu, pa tudi vsem ostalim otrokom, ki niso imeli priložnosti biti otroci, smo pokazali, da vendarle »še je nekaj dobrih ljudi, ki se jih človek razveseli«, ljudi, ki jim je mar.

KŠL - LEK

Anamarija Nađ, Leon Novak, člani KŠL

KŠL - LEK

KŠL – PRIDNOSTNI SKLAD Blaž Sobočan

NAMEN KRITERIJEV Kriteriji za zadostitev Pridnostnega sklada so del Pravilnika o delitvi sredstev ŠOLS in imajo kot taki tudi vpliv na višino koncesijskih sredstev, ki jih prejme posamezna ŠOLS (v nadaljevanju klub). V kolikor klub zbere 80 % točk iz točkovnika, ki vrednoti kriterije delovanja študentskih klubov, dobi po Pravilniku o delitvi sredstev ŠOLS povrnjen določen del sredstev. Poleg razvrščanja klubov v skladu s točkovnikom, je glavni namen kriterijev postaviti dobre temelje za nadaljnjo rast in razvoj klubov, tako da so v prvi vrsti namenjeni klubom in izboljšanju (oz. nagrajevanju) njihovega delovanja, posledično pa tudi Zvezi ŠKIS, ki bo z močnimi klubi še močnejši faktor v študentskem organiziranju. S pomočjo točkovanja glede na zastavljene kriterije bodo klubi dobili dober vpogled v svoje dosedanje delo, hkrati pa videli, na katerih področjih se morajo izboljšati oziroma kakšne standarde delovanja dosegajo. METODOLOGIJA Kriteriji so sestavljeni na podlagi dela Skupine za oblikovanje dodatnih pogojev Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS (Pridnostni sklad) ob pomoči Varnostnega sveta Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS (v nadaljevanju Varnostni svet), ki so jo sestavljali predstavniki vseh regij z večletnimi izkušnjami na področju klubskega organiziranja. Nekateri kriteriji so povezani z delovanjem klubov, drugi s podobo kluba v javnosti, s sodelovanjem z drugimi organizacijami, člani, okoljem itd. Kriteriji tako zajemajo širok spekter

delovanja študentskih klubov in vsaj deloma opredeljujejo idealno tipski študentski klub, med seboj pa so prepleteni, zato lahko pričakujemo sinergične učinke – izboljšava na enem področju vodi do izboljšave oziroma olajša delovanje na drugem. Kriteriji niso vrednoteni z enakim številom točk. Tisti, za katere skupina ocenjuje, da so pomembnejši, obsegajo večje število možnih točk, ki jih klub lahko doseže. OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH KRITERIJEV Standardi pri doseganju nekaterih kriterijev se uravnavajo glede na število študentov v upravnih enotah, ki jih pokriva posamezen klub. Pri tem se štejejo podatki o številu študentov v UE, ki izidejo v letu pred preverjanim koledarskim letom. V kolikor je kriterij naravnan na vsakih 500 študentov v UE, to pomeni, da so nivoji naravnani od 1 do 500, od 501 do 1000, od 1001 do 1500 in tako naprej. V kolikor je kriterij naravnan na vsakih 1000 študentov v UE, so nivoji od 1 do 1000, od 1001 do 2000 in tako naprej. Kriterije preverjajo Varnostni svet Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS ter Odnosi z javnostmi Zveze ŠKIS. Pridnostni sklad sestavlja 21 kriterijev, ki so ovrednoteni s 105 točkami ter bonus pri 21. kriteriju, kjer lahko klub prejme dodatne 4 točke. Maksimalno število točk, ki jih klub lahko doseže, je 109. Da klub zadosti pogojem Pridnostnega sklada, mora zbrati najmanj 84 točk. ŠOLS s sedežem v UE Maribor kot ŠOLS

s posebnim statusom, je upravičen do 40% glavarine. Iz tega razloga se pri točkah, kjer se upošteva članstvo v Upravni enoti ŠOLS iz UE Maribor, upošteva 40 % od števila študentov.

AKTUALNO

ZAKON O ŠTUDENTSKEM DELU Luka Špoljar

NOVA UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servis, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Gre za poseben sistem dela preko napotnic, ki ga ne pozna nobena evropska država. Mladim omogoča pridobivanje denarnih sredstev in nabiranje dragocenih neformalnih izkušenj, ki jim pomagajo pri kasnejšem vstopu na trg dela. Številne Vlade RS si že dlje časa želijo reformirati občasno in začasno delo dijakov ter ga enotno in sistemsko urediti v novem zakonu.

NOV ZAKON ZAČNE VELJATI 1. 2. 2015 Na seji Državnega zbora dne 16. 12. 2014 je bil sprejet predlog zakona, ki na področju študentskega dela prinaša nekaj novosti. Do uveljavitve novega zakona (1. 2. 2015) velja stara ureditev. Študentsko delo (do februarja) predstavlja posebno obliko dela, ki načeloma ne nudi pretiranih socialnih pravic. Upravičenci z opravljanjem dela zagotavljajo sredstva, ki so namenjena za štipendije. Več kot je opravljenega študentskega dela, manj je upravičencev do štipendij, več je sredstev za štipendije. Tako se ustvarja začaran krog, ki je v prid zgolj proračunu RS. Z novim zakonom se spreminja koncept študentskega dela, ki bo po novem obremenjen s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. Tako bo študentsko delo usklajeno z drugimi oblikami dela in ne bo predstavljalo nesistemske izjeme. Ker pa mladi niso dolžni toliko plačevati za šti pendije, se del koncesijske da-

jatve, namenjen štipendijam, občutno zmanjšuje. Korektno je, da država zagotovi sredstva, potrebna za izvajanje štipendijskih programov. PRIZNANA POKOJNINSKA DOBA Velikokrat je bila kot pomanjkljivost pri občasnem in začasnem delu študentov in dijakov omenjana prekarnost oziroma to, da upravičencu pri opravljanju te oblike dela ne pripadajo skoraj nobene pravice. Zakon to spreminja, saj predvideva vključitev študentskega dela v zavarovanje in plačilo prispevkov delodajalca in zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za poklicne bolezni in poškodbe pri delu po vzoru rednih zaposlitev. Prav tako se s plačevanjem prispevka za zdravstveno zavarovanje sledi načelom solidarnega socialnega sistema. Glede na obseg opravljenega dela bodo študentje in dijaki imeli priznano ustrezno pokojninsko dobo, zaslužki iz tega naslova se jim bodo vštevali v pokojninsko osnovo, v primeru poklicnih bolezni, poškodb

pri delu in poškodb zunaj dela jim bo zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev, poklicne rehabilitacije, invalidske pokojnine itd. Strokovnjaki s področja delovnega prava že dlje časa opozarjajo, da je študentsko delo edina oblika dela, ki ni obremenjena s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. KONEC IZKORIŠČANJA ŠTUDENTSKE DELOVNE SILE Določena bo tudi minimalna urna postavka, ki bo znašala 4, 5 EUR bruto (3, 8 EUR neto). Mlade tako ne bodo več izkoriščali kot poceni delovno silo, še vedno pa bo ta oblika dela za delodajalce privlačna, predvsem zaradi fleksibilnosti in fiskalne obremenjenosti. Podpisan dogovor uvaja tudi sistem beleženja delovnih izkušenj (v prvi polovici leta 2015). Tako bo olajšan prenos znanja med izobraževanjem in potencialnimi delodajalci kot tudi prehod v prvo zaposlitev. Dijakom in študentom se bodo izkušnje in kompetence, pridobljene pri opravljanju občasnega in za-

AKTUALNO

časnega dela, formalno priznavale, kar bo omogočilo večji izkoristek pri nadaljnji karierni poti vsakega posameznika.

KONCESIONARJEVE NALOGE OSTAJAJO ENAKE Ohranja se fleksibilno posredovanje študentskega dela. Koncesionarji (študentski servisi) morajo pri posredovanju dela slediti načelom kakovostnega, transparentnega in predvsem učinkovitega posredovanja. Sistem posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ostaja fleksibilne narave, izplačevanje zaslužkov pa ostaja urejeno na način, ki omogoča hitro in preprosto izplačevanje. Če obseg študentskega dela v letu 2015 (v primerjavi z obsegom iz leta 2014) upade za 15 % ali več, bo s 1. 1. 2016 koncesijska dajatev nižja še za dodatnih 6, 4 % (znižala se bodo sredstva, namenjena proračunskemu skladu). S tem predlog zakona zasleduje cilj, da se v primeru padca panoge dodatno razbremeni tovrstno obliko dela. Za več informacij pišite na luka. spoljar@soum.si.

MLADI IN MOBILNOST – ERASMUS+ Sara Hašaj

Erasmus + kot program z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela Erasmus + je novi program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanj, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V novi program so vključene tudi akcije programa Jean Monnet kot samostojno nespremenjeno področje. Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunski-

mi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 2014–2020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja

in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine. Na področju izobraževanja in usposabljanja program Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra in drugih) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela. Na področju športa je financiranje na-

AKTUALNO

menjeno evropskim projektom, ki se ukvarjajo z izzivi, kot so boj proti prirejenim izidom tekem, nedovoljenim poživilom, nasilju in rasizmu ter organizaciji velikih evropskih športnih dogodkov množičnih športov. Mladinsko poglavje programa Erasmus+ nagovarja mladinski sektor in ga spodbuja k organizaciji učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13. do 30. leta, ki ponujajo priložnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v kontekstu mladinskega dela. Spodbuja tudi razvoj kompetenc mladinskih delavcev in voditeljev za organizacijo aktivnosti neformalnega učenja v mladinskem delu ter vključevanje mladih v dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni. V tem mladinskem delu natančneje pod poglavjem Mladi v akciji sodeluje tudi naša organizacija Društvo Connect. Kot mlada nevladna organizacija spodbuja sodelovanje mladih, evropsko državljanstvo, prostovoljstvo, mednarodno mobilnost in medkulturno učenje. Tre-

nutno se osredotočamo na mednarodne izmenjave, ki po navadi trajajo od 7 do 10 dni. Potekajo po državah celotne Evrope, saj sodelujemo s partnerskimi organizacijami vse od Estonije, Anglije, Luksemburga, Francije, Češke, Hrvaške, Španije, Turčije, Slovaške, Poljske, Romunije, Litve. Sama izmenjava poteka po vnaprej določenem urniku in delavnicah, ki se jih skrbno pripravi na določeno aktualno tematiko. Seveda se tematika in delavnice prilagodijo kraju izmenjave. Po navadi na enem projektu sodeluje približno 35 do 40 udeležencev iz 4–6 držav partnerskih organizacij. Prvoten namen izmenjav je neformalno izobraževanje, kjer se trudimo, da udeleženci odnesejo čim več novega znanja in izkušenj. V začetnih dnevih se organizatorji potrudimo, da se udeleženci čim bolj sprostijo, in da se skupina poveže. Celotna izmenjava poteka v angleškem jeziku. Kot omenjeno, se delavnice prilagodijo kraju izmenjave, saj vedno povabimo tudi zunanje goste, ki predavajo in izvedejo delavnico iz svojega področja,

glede na samo tematiko. Skozi zabavne delavnice, predavanja, igre, izlete udeleženci pridobivajo nova znanja, izkušnje in tudi ugotavljajo, kaj jih v življenju zanima. Spremenijo tudi svoj kraj bivanja, čeprav le za nekaj dni, spoznavajo nove kraje, ljudi, se učijo jezika. Vsekakor pa so ti projekti nepozabna in še kako potrebna izkušnja za prihodnost mladih. Ob končanem projektu pa aktivni udeleženci prejmejo Youthpass kot uradno potrdilo o neformalnem izobraževanju, ki ga lahko uporabijo, da prikažejo svoje dosežene kompetence. Da pa so izmenjave mladim še bolj dostopne so stroški bivanja, hrane in prevoza 100% pokriti. Več informacij: Društvo Connect Kupšinci 72a 9000 Murska Sobota Facebook: Connect Kontakt: Tomaž Šiftar: 031343610 Sara Hašaj: 031765295

ZDRAVJE IN NARAVA

BOLEZEN POLJUBA Anja Prajnšperger

Infekcijska mononukleoza, pogovorno tudi bolezen poljuba, je bolezen, ki jo povzroča Epstein-Barr virus. Virus se najpogosteje prenaša preko sline, torej smo mu najbolj izpostavljeni med poljubljanjem, lahko ga dobimo tudi preko pribora, kozarcev ali hrane, kjer lahko pridemo v stik s slino okužene osebe (Mayo clinic staff 2012). Epstein-Barr virus Epstein-Barr virus spada v družino herpes virusov. Je eden najpogostejših virusov, prav vsi pa pridemo v stik z njim. Virus najpogosteje povzroči infekcijsko mononukleozo, lahko pa povzroča tudi druge bolezni. Velik delež prebivalstva pride v stik z virusom v otroštvu. Mlajši otroci lahko bolezen prebolijo brez izrazitih simptomov, potek je enak ali podoben ostalim otroškim boleznim. Težave in simptomi se največkrat razvijejo pri adolescentih in mladih odraslih – predvsem študentih. Virus ostane v telesu vse življenje, le redko pa dela težave. Cepiva proti Epstein-Barr virusu ni (NCIRD 2014). Pri odraslih se lahko pojavijo različni simptomi, in sicer utrujenost, slabo počutje, vročina, vneto in boleče žrelo, glavobol, kožni izpuščaji, zatekle bezgavke, otekanje vranice in jeter. (Mayo clinic staff 2012) Pri bolezni lahko pride tudi do zapletov, čeprav so le-ti redki: propad rdečih krvničk, kar lahko vodi do slabokrvnosti, krvavitve ali pretrganje vranice; zlatenica ali težave z dihanjem zaradi oteklih mandljev (LUZURIAGA IN SULLIVAN 2010).

Previdno pri poljubčkih! Bolezni poljubljanja se lahko izognemo tako, da ne delimo zobnih ščetk, ne pijemo ali jemo za osebo, ki je obolela za infekcijsko mononukleozo in navsezadnje, da se ne poljubljamo z obolelo osebo (NCIRD 2014). Virus se nahaja v slini vsaj dva meseca po prenehanju simptomov, na zunanjih površinah pa lahko preživi tudi več ur (ADAM 2013). V kolikor smo tudi sami preboleli infekcijsko mononukleozo, se ne poljubljajmo z drugimi, na delimo kozarcev, pribora ali hrane, vsaj en teden po prenehanju simptomov. Virus lahko razširimo tudi pozneje, zato se izogibajmo stikov vsaj še en mesec, lahko tudi dlje (Mayo clinic staff 2012). Počitek … V kolikor pa pride do okužbe z virusom, je najpomembnejši počitek in hidracija (NCIRD 2014). Najpomembnejše je, da pijemo predvsem vodo ali nesladkan čaj, med boleznijo pa hitro smuknemo pod odejo in se v miru pozdravimo. V primeru

bolečin, slabega počutja in visoke vročine lahko vzamemo analgetik (npr. Lekadol), Asipirin ni priporočljiv zaradi stranskih učinkov (redčenje krvi). Antibiotikov ne jemljimo na svojo roko, navsezadnje nam pri bolezni poljubljanja ne bodo čisto nič koristili, saj sodi povzročitelj bolezni med viruse. Večina simptomov poneha v 1-2 tednih, vendar lahko traja 2-3 mesece, da si od bolezni popolnoma opomoremo. Več počitka, ki si ga bomo privoščili, prej bomo ozdraveli. Prav tako se moramo 1 mesec po bolezni izogibati kontaktnim športom, dvigovanju težjih bremen in težjim fizičnim naporom. S temi dejavnostmi tvegamo raztrganje vranice, saj je le-ta še vsaj en mesec po bolezni povečana. S temi aktivnostmi lahko začnemo šele takrat, ko se vranica vrne na normalno velikost – kar pa zdravnik ugotovi s pomočjo ultrazvoka. Raztrganje vranice je namreč urgentno stanje in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč! (Mayo clinic staff 2012) Kdaj k zdravniku? V kolikor so simptomi blagi in minejo v roku 10 dni, obisk pri zdravniku ni potreben. Če pa opažamo vročino nad 38, 5 °C, težave z dihanjem, bolečine v trebuhu, rumenkasto obarvane beločnice ali rumeno kožo, moramo zdravnika obiskati čim prej. Prav tako je pregled potreben, če trajajo simptomi dlje kot 10 dni, npr. utrujenost, izguba apetita, itd. (ADAM 2013).

Viri in literatura American Accreditation HealthCare Commission. (2014). Mononucleosis. Prevzeto 29. januar 2015 iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0001617/ Luzuriaga K., & Sullivan L. J. (2010). Infectious Mononucleosis. The New England Journal Of Medicine, 362, 1993-2000. Mayo clinic stuff (2012). Diseases and Conditions:Mononucleosis. Prevzeto 29. januar 2015 iz http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/mononucleosis/basics/definition/con-20021164 National Center for Immunization and Respiratory Diseases, 2014: About Infectious Mononucleosis. Prevzeto 29. januar 2015 iz http://www.cdc.gov/epstein-barr/about-mono.html

ZDRAVJE IN NARAVA

SLADKO VALENTINOVO MÉZES - CSOKIS MUFFIN Ines Horvat Hozzávalók (2 dl-es bögrével mérve): 2,5 bögre liszt, 1 bögre barna cukor, 1,5 bögre tej, 1 tojás, 5 dkg vaj, 2 evőkanál méz, 10 dkg jó minőségű étcsokoládé, 1 kiskanál sütőpor, pár csipet őrölt fahéj és szegfűszeg. Elkészítés: A lisztet egybeszitáljuk a sütőporral. A sütőporos lisztet egybemorzsoljuk a vajjal. (Én úgy csinálom, hogy a hideg vajat kislyukú reszelőn belereszelem a lisztbe.) A vajas lisztmorzsához hozzáadjuk a barna cukrot. A csokoládét megolvasztjuk. Belekeverjük a tejet, a kakaóport, a fűszereket, a tojást és a mézet. A csokoládés krémet a sütőporos liszthez adjuk. A tésztát papírkosárkákkal bélelt muffintepsibe kanalazzuk. (12 nagy muffin lesz belőle.) 180 fokra előmelegített sütőben megsütjük. A muffinok akkor vannak készen, amikor alaposan megemelkednek, a tetejük fölrepedezik, és ha az ujjunkkal kicsit megnyomjuk őket, nem lötyögnek. Viszont nem muszáj túlsütni őket, mert finomabbak, ha a közepük kicsit lágy marad. Tipp: A tésztába keverhetsz esetleg egy teáskanál mézeskalácsfűszert, apróra vágott kandírozott narancsot vagy diófélét.

NUTELLINA ZVEZDA Sindi Časar Recept zvezde je v zadnjem času zelo popularen za elektronskih omrežjih. Čeprav je svetovni dan Nutelle, 5. februar že mimo, lahko svoje drage razvajate s tem receptom. Zvezdo se pripravlja na različne načine in z različnimi nadevi. Mi smo vam pripravili enostavnejšo različico slastno pregrešne zvezde z nadevom nutelle. Namesto kvašenega testa uporabimo listnato testo. Tako je za pripravo zvezde potrebno manj sestavin in priprava je hitrejša. Vse kar potrebujemo so štirje zavitki listnatega testa, eno jajce in seveda nutello. Na razprti zvitek listnatega testa odtisnite jedilni krožnik, ki ima približno 20-25 cm premera. Tako dobimo približno obliko testa. Pripravimo še tri odtise iz listnatega testa. Prvo listnato testo damo na papir za peko, da bomo lažje obračali in oblikovali. Nato se lotimo namaza. Da se nutello lažje namaže jo damo v skodelico in za prib. 30 sekund v mikrovalovko, da nastane tekočo tekstura. Ko premažemo prvi sloj, nanj položimo drug sloj testa ter tudi tega premažemo. Nutello namažemo vedno do robov odtisnjene oblike krožnika. Po končanem namazanem drugem sloju ponovimo postopek še pri tretjem sloju testa. Tretji sloj je zadnji, ki ga namažemo. Na vrh položimo še zadnji, četrti sloj. Sedaj se lahko posvetimo obliki. Na štiri slojno testo položimo krožnik in ga obrežemo, da dobimo lepo krožno obliko. V sredino kroga položimo navzdol obrnjen kozarec ter rahlo pritisnemo v testo. Vzamemo oster nož in krog razrežemo na četrtine, začenši pri obodu zarisanega kroga na sredini testa (kot na prvi sliki). Vsako četrtino prerežemo na dva dela in nato še to na pol. Tako dobimo 16 približno enako velikih krakov. Nato primemo dva bližnja kraka in ju dvakrat zasukamo, vsakega v nasprotno smer. To naredimo z vsemi kraki (druga slika). Ko končamo, dva po dva kraka dobro zlepimo med sabo, da se med peko ne razidejo. To nadaljujemo pri vseh drugih krakih (slika tri). Na koncu dobimo osem povezanih krakov in zvezda je končana. Pečico prižgemo na 180 stopinj celzija. Testo na papirju za peko položimo v pekač in zvezdo premažemo z razžvrkljanim rumenjakom. Zvezdo pečemo približno 20 minut oz. dokler testo lepo ne porjavi. Ponudimo ohlajeno. Dober tek!

ŠPORTNI KOTIČEK

ATRAKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA – JADRANJE Peter Paller Jadranje se je v zadnjih letih izkazalo kot atraktiven način preživljanja prostega časa, ki pa je žal zaradi visokih najemnin jadrnic večini nedostopen. Kljub temu nam je uspelo, da smo mladim, v sklopu KŠL-ja omogočili jesensko jadranje, s tako rekoč izkušenimi morskimi mački v Hinco Yahting Clubu in jim približali tovrstno dogodivščino. Tako je med 24. in 28. oktobrom potekala 20. jubilejna HYC regata, kjer se je udeležilo 12 bark, s katerimi je Klub preživel nepozaben teden. Vse se je pričelo v Središču na avtobu-

sni postaji, kjer smo za dober začetek dneva tudi nazdravili. Vreme nam žal ni bilo naklonjeno, a smo kljub temu srečno prispeli v marino Murter, kjer se je poleg ostalih tudi KŠL-jeva ekipa FUZL Crew vkrcala v jadrnice. Vsak je zavzel svojo kabino, nato pa je sledila spoznavna zakuska na pomolu, večer pa se je odvil v slogu DJ-ja KiKija. Naslednje jutro smo začeli sestanek »skiperjev«, kjer se je na podlagi vremenske napovedi odločilo, kako bo potekala plovba tisti dan. Opoldne smo se odpravili proti Kornatom - Marina ŽUT. Tekom dneva smo izvedli tudi prvo regato, kjer smo zasedli 7. mesto, po prihodu v marino in okusno pripravljenih prigrizkih, pa smo se sprehodili po obali in raziskovali pokrajino vse do večerje. Domačini so nam takrat pripravili tudi izvrstne ribe na žaru, po večerji pa je celotna flotilja odšla tudi na bližnje boje. Kaj pomeni boja? Boja so tiste rdeče/oranžne »žoge« na morju, kamor se lahko privežejo jadrnice ali ostala manjša plovila. Večinoma so postavljene v večjih zalivih, ki so varovani pred močnim vetrom in valovi. Zanimivo pa je, da tisto noč potem nimaš možnosti izstopiti iz barke, saj se morje razprostira daleč naokrog. Tako smo bili primorani, da dokažemo, zakaj se imenujemo FUZL Crew. In kaj vse se dogaja na sami jadrnici, medtem ko plujemo? Vodja na barki je »skiper«, ki je obenem tudi odgovoren za celo posadko in ne nazadnje tudi za barko. Vsem novincem namreč razloži osnove jadranja, naučijo se vo-

zlov, razdelijo se določeni položaji na barki. Tukaj so tudi asistenti, ki so v pomoč pri pristajanju v marino. Zelo pomembno je, kako hitro se odpre glavno jadro in »odvzame« drugim jadrnicam veter. Zadnji dan je bila na vrsti prelepa marina Žakanj, kjer smo bili deležni čudovitega razgleda. Spoznali smo tudi zgodovino jadranja, pri tem pa ugotovili, da je pravzaprav potekla že 20. obletnica jadranja. Letošnje jesensko jadranje je bilo izredno, saj dobre volje in prijetnega vzdušja ni primanjkovalo. Tudi v prihodnje si želimo, da bi bilo tako, hkrati pa upamo, da se bodo jadranja udeležili tudi novi nadobudneži, ki bodo napolnili našo barko. TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA Za vse radovedneže in druge, ki jih zanima jadranje, vsako leto pripravimo tudi ponudbo – tečaj za voditelja čolna. Le-tega je možno opraviti po subvencionirani ceni, odvisni od števila udeležencev. Tečaj poteka vsako leto, po predhodni najavi. Oseba, ki želi upravljati čoln dolžine do 24 m (ne glede na vrsto in moč pogona ali območja plovbe na morju in na notranjih vodah) za osebne namene ali za prevoz blaga oz. potnikov v omejenem plovbnem območju mora z izpitom pridobiti izpit za čoln (potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna). Izpit se opravlja pred komisijo Uprave RS za pomorstvo. CENA TEČAJA * člani KŠL- LEK: 90,00 eur/osebo * ostali: 125,00 eur/osebo Dodatni stroški: + 29 EUR prijava na izpit + 15 EUR uradni kolek POGOJI ZA VPIS Starost najmanj 16 let in opravljen zdravniški pregled in izpit iz prve pomoči. Za voznike B kategorije velja že opravljen zdravniški izpit iz prve pomoči. POTEK IN VSEBINE Obravnavamo pet področij pomorstva: o Navigacija (s praktičnim delom na kartah) o Pomorske predpise o Pravila o izogibanju trčenja na morju o Motoroznanstvo o Mornariške veščine z vezanjem vozlov in vremenoslovjem Več informacij lahko najdete na facebook strani.

ŠPORTNI KOTIČEK

KŠL MIGA Attila Ftičar KŠL miga je projekt Kluba študentov Lendava, ki študentom v občini in okolici omogoča najrazličnejše športne aktivnosti. Izvajajo se dvakrat na teden, in sicer v telovadnici Dvojezične srednje šole Lendava, kjer imamo na voljo tretjino telovadnice. Petkovi večeri, od pol osme do devete ure, so rezervirani za študentsko odbojko. Za lažjo organizacijo se za termine odbojke dogovarjamo preko facebook

skupine, poimenovane KŠL odbojka. KŠL miga poleg športnih aktivnosti poskrbi tudi za druženje vseh športnih duš, tistih bolj profesionalnih in tudi tistih, ki v športu vidijo sprostitev in odmik od mnogoštevilnih študentskih obveznosti. Poleg odbojke so v ponudbi tudi drugi športi, kot so košarka, nogomet, rokomet, badminton idr. Za zdravo telo in duha skozi vse leto Klub študentov Lendava poskrbi

z najrazličnejšimi športno obarvanimi projekti. Sem spadajo pohodi, kolesarjenja, obiski adrenalinskega parka, bowling, odbojka na mivki, vsakoletni nogometni turnir v Dobrovniku in druge dejavnosti. V okviru slogana »KŠL miga, migaj še ti!« Klub študentov Lendava tudi letos vabi nove člane, da se nam pridružijo in »zamigajo« z nami.

ŠPORTNI KOTIČEK

ADRENALINSKI VIKEND NA BUKOVNIŠKEM JEZERU Iren Paller Izkušnja polna adrenalina, ki v spominu ostane najbrž celo večnost ... Soočanja s strahom in ugotovitve, kolikšno »dozo« adrenalina imaš v sebi, so super nore! Ker je bilo vreme ugodno, smo iskali ideje za produktivno porabljen prost vikend. Ideja je »padla« in odločili smo se, da preizkusimo nekaj novega, obarvanega z adrenalinom. Odločili smo se za Pustolovski park na Bukovniškem jezeru. Tako smo se zbrali na prijetno sobotno jutro ob jutranji kavici, saj brez tega ne gre. Nato smo naložili celotno opre-

mo in prtljago v avtomobile. Trije najbolj pogumni smo se na pot odpravili s kolesi v smislu, da se mora adrenalinski dan tako začeti. Pot je spremljalo ogromno smeha, dirkanja, tekmovanja in opravljanja misij, kot je na primer, kako čim bolj estetsko skočiti na slamnato balo in obstati na njej. Park je najboljše obiskati, ko je sončen, topel ali še bolj vroč dan. In kot naročeno, smo bili tega deležni v izobilju. Zbrali smo se na parkirišču Bukovniškega jezera v Dobrovniku. Najprej smo preverili prisotnost vseh in se odpra-

vili na »bojišče«. Na štartni točki nas je pričakal eden izmed inštruktorjev »plezalcev«. Na kratko nam je povedal osnovne informacije o samem parku ter vsa pravila o ustreznem ravnanju in opozoril na morebitne nevarnosti. Pustolovski park Bukovniško jezero ima na voljo pet različnih plezalnih poti, ki so obarvane z različnimi barvami in prikazujejo določeno stopnjo težavnosti. Adrenalinski park je primeren tako za otroke, kot tudi za odrasle, dobrodošle pa so tudi večje skupine učencev, študentov ter vseh malih in velikih radovednežev. Po vsej obrazložitvi, namestitvi čelade in velikega števila vrvi, smo bili (baje) pripravljeni na dogodivščino. S tresočimi rokami me je ena izmed junakinj pocukala za rokav, me pogledala, kot da bi hotela vprašati: »Inke, si ziher, da gremo?« »Gremo!« In smo šli. Po vrsti, »liba sorba«. Na prvi pogled je delovalo kot mala malica. Poligon se je zdel bolj majhen in tak, ki ga preletiš v 15 minutah. »Aaaz biztos«! Porabili smo ogromno časa, nekaj ga je prispeval tudi strah pred višino in odločanje: ali bi ali ne bi. Dva najpogumnejša in najbolj spretna osnovnošolca, sta se prva zapodila na hlod, ki je vodil na višinski poligon. Tudi ostali smo jima sledili. Bila je odlična dogodivščina, čeprav na začetku kar malo zastrašujoča. Kljub zagotovljeni varnosti, strah ne izgine popolnoma. Razne premikajoče se letvice, tanki leseni drogovi za preizkušanje ravnotežja, plezalna stena ter druge »akrobacije« in šeee in šeee, na koncu pa še meni najbolj »nori« del: spust med drogoma na višini petih metrov. Po »adrenalinčkanju« smo se zbrali pri Bukovniškem jezeru, kjer smo postavili šotore, zanetili ogenj in nadaljevali s piknikom. Druženje je potekalo do zgodnjih jutranjih ur, z veliko dobre volje in razpoloženja. Ob tem nismo izpustili niti nočnega veslanja s čolnom. Pripovedovali smo si »strašne« zgodbice in spuščali grozljive zvoke pozno v noč. Zjutraj nas je prebudilo sonce in ptičje petje. Občutek je neopisljiv, zato pustolovski park močno priporočamo vsem, ki si vsaj malo upate preizkusiti svoje sposobnosti. Odpravite se tja s prijatelji, z družino, s simpatijo in preverite svojo korajžo. Preprosto uživali boste! http://www.pustolovskipark.si/

UMETNOST KULTURA

DAN SPOMINA NA ŽRTVE HOLOKAVSTVA OBELEŽEVANJE SPOMINA PO SLOVENIJI »V spomin in opomin, da se kaj takega nikoli več ne ponovi« so besede, ki so bile izrečene množično v teh zadnjih januarskih dneh. Spomin je vezan predvsem na grozote druge svetovne vojne in njene žrtve, ki ga obeležujemo 27. januarja na svetovni dan spomina na žrtve holokavst. Sindi Časar Leta 2005 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ta datum razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan je leta 1945 bilo s strani Rdeče armade osvobojeno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz oz. po poljsko poznano kot Oświęcim. V zloglasnem taborišču smrti je umrlo okrog 1, 5 milijona Judov, več tisoč Romov, Sintov, Poljakov in pripadnikov drugih narodnosti. Med njimi je bilo tudi nekaj prebivalstva iz območja današnje Slovenije. Spomin na žrtve holokavsta smo v Sloveniji začeli obeleževati nekoliko kasneje. Šele leta 2008 je vlada potrdila uradno obeleževanje spominskega dne. Dan spomina na holokavst je namenjen predvsem poklonitvi vsem žrtvam holokavsta in drugih genocidov, ki so posegli v temeljne vrednote človeške civilizacije. Ni pa le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli. Grozodejstva holokavsta v katerih je življenje izgubilo prb. 6 milijonov je

privedlo narode do zaobljube, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ponoviti. V ta namen je bila ustanovljena tudi organizacija, ki jo danes poznamo pod kratico IHRA (International Holocaust Remembrance Alliance). Poleg ohranjanja spomina na grozodejstva holokavsta in zločinov proti človeštvu, se organizacija loteva tudi nadaljnjega proučevanja teh tematik. Na ta dan spomina so po svetu in pri nas potekala razna spominska obeležja, prireditve in proslave. Letos je temu še posebej tako, saj mineva 70 let od osvoboditve zloglasnega taborišča Auschwitza. Tako je že v soboto 24. januarja potekala slovesnost ob spominu na žrtve holokavsta v Centru urbane kulture kino Šiška, ki jo je vodil predsednik republike Slovenije – Borut Pahor. Na 27. januar pa je v taborišču Auschwitz potekala komemoracija, ki so ji prisostvovali tudi preživeli taboriščniki. Iz Slovenije se je spominske svečanosti na Poljskem udeležilo pet nekdanjih slovenskih internirank in predsednik republike, Borut Pahor. LENDAVA Mesto, ki ga je zaznamovala nekoč živeča judovska skupnost. O njeni tradiciji danes priča še stoječa lendavska sinagoga in judovsko pokopališče v Dolgi vasi, ki je edino ohranjeno v Sloveniji.

V sklopu projekta Šoa – spominjamo se, v okviru katerega se po vsej Sloveniji pokloni spominu na žrtve holokavsta, so tudi v lendavski sinagogi 16. januarja odprli razstavo. Naslov razstave je Sinagoge v srednji in vzhodni Evropi med leti 1782 in 1944. Prikazuje vidike židovskega življenja, pomen židovske skupnosti, prikaže podobe sinagog v vzhodni in srednji Evropi ter nas popelje na potovanje skozi prostor in čas. Razstavo v lendavski sinagogi je posredovalo Veleposlaništvo Republike Madžarske v Sloveniji, odprl pa jo je Márky Zoltán, lendavski konzul. Lendavskih žrtev holokavsta so se spomnili tudi 25. januarja s spominsko slovesnostjo na judovskem poko-

UMETNOST KULTURA

pališču v Dolgi vasi, kjer so na grob žrtvam fašizma položili venec. Na pročelju sinagoge Lendava so odkrili tablo z napisom: Lendava Slovenski muzej holokavsta. Tisti popoldan so v sinagogi potekali ogledi filmov z judovsko tematiko, na ogled pa so bile tudi postavljene knjige na temo holokavsta iz zbirke knjižnice Lendava. Tako je 26. januarja, dan pred spominom na holokavst v izvedbi ZKD (Zveze kulturnih društev) Lendava potekala prireditev spomina na lendavske Žide. Na prireditvi sta predstavila svoji knjigi Bojan Zadravec – Za mizo s prekmurskimi Židi: kuharica po svetopisemskih pravilih in Andrej Pančur – Judovska skupnost v Sloveniji za predvečer holokavsta. Obenem so predvajali tudi diapozitive z židovskega pokopališča v Dolgi vasi in na ogled postavili židovske predmete. MURSKA SOBOTA Na predvečer spomina na žrtve holokavsta so tudi v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprli razstavo z naslovom Zvezdna proga - razstava o holokavstu. Razstava je nastala leta 2011 in od takrat potuje po Sloveniji. Avtorja razstave sta prof. Boris Hajdinjak in Klemen Brvar. Na otvoritvi razstave je prof. Boris Hajdinjak pripravil tudi predavanje z naslovom Kohnsteini in Singerji: mariborske žrtve holokavsta, pri čemer je predstavil zgodbi dveh mariborskih judovskih družin, ki sta bili žrtvi sistematičnega genocida nacistov in orisal predvojno življenje Judov v Mariboru. Predstavil je tudi deportacije v taborišča. Razstava je na ogled do 20. februarja 2015. V poklon na žrtve je Mestna občina obnovila spominsko ploščo pred spominskim parkom v Murski Soboti. Na željo Erike Fürst, še živeče priče grozot Auschwitza iz Murske Sobote, so Soboški Park spominov preimenovali v Židovsko pokopališče. Obnovljena nagrobna plošča nosi napis: »V neizbrisen spomin na vse, ki tukaj počivajo in na vse, ki bi tukaj počivali pa so izgubili življenje v holokavstu«. Odkritju plošče je sledil kratek program z govorom, blagoslovom rabina Ariela Haddada iz Trsta in prepevanjem judovskih pesmi s strani Tjaše Šimonka in Mihe Kavaša. MARIBOR Tudi v Mariboru so v sklopu projekta

ŠOA – Spominjajmo se 2015 odvijali dogodki Več o seznanjanju in spominu na holokavst. Tako je pod tem projektom tudi v Mariboru potekalo znanstveno srečanje priznanih domačih in tujih zgodovinarjev in raziskovalcev. Srečanje je potekalo v Univerzitetni knjižnici Maribor pod naslovom Vsako leto eno ime: Marko Rosner. V avli knjižnice pa je na ogled bila odprta razstava Mednarodnega natečaja plakatov 2013 –2014: Ohranjanje spomina – Potovanja po holokavstu. Tudi v sinagogi Maribor so pripravili razstavo Potujoča razstava o dobrih ljudeh, ki je na ogled do 31. marca 2015. LJUBLJANA V muzeju novejše zgodovine Slovenije so mesec januar posvetili tematiki koncentracijskih taborišč v drugi svetovni vojni z željo se pokloniti žrtvam holokavsta. Skozi spominske predmete iz taborišč so skušali pripovedovati zgodbe. Koncept spomina so zasnovali z otvoritvijo razstave Kobetov tarok: pripovedi taborišča. Razstava govori o umetniku in arhitektu Borisu Kobetu, ki je bil taboriščnik v taborišču Dachau, taborišču Überlinger in v taborišču Allach, kjer je dočakal konec vojne. Po osvoboditvi je doživetja grozote prelil na papir in narisal slike v obliki seta kart za tarok. Na njih je prikazal življenje v taborišču. Karte prikazujejo prihod v taborišče, razčlovečenje, osebno higieno, hranjenje, nasilje, nehumano obravnavanje s taboriščniki ipd. Karte predstavljajo izsek njegovega življenja, ki visi na nitki med življenjem in smrtjo ter se konča z zmago življenja. Razstava bo na ogled do 23. februarja 2015. Na ogled je tudi potujoča razstava Ana Frank – zgodba za sedanjost, ki je mednarodni projekt Muzeja Hiše Ane Frank. Namenjena je predvsem mladim, ki jih tematika zanima in se skozi njeno pripoved najlažje poistovetijo. Zanimivost razstave je predvsem v tem, da je njeno vodilo »učenci za učence«, kar pomeni, da po razstavi vodijo učenci stari kot Ana Frank, ki je v času vojne pisala svoj dnevnik ter skozi to podajajo znanje. Poleg razstave so organizirane različne delavnice, ki predstavljajo njeno zgodbo, slavni dnevnik, ki ga je pisala med vojno in širijo znanje o drugi svetovni vojni. Razstava bo preko leta potovala po

slovenskih šolah. V sklopu 27. januarja je v muzeju novejše zgodovine Slovenije v viteški dvorani potekalo srečanje in pogovor z nekdanjim taboriščnikom Dušanom Stefančičem. Priložnost, ki je morebiti bodoče generacije ne bodo deležne. Gre za izpoved iz prve roke in zgodbe, ki morajo biti slišane. Dušan Štefanec je bil dijak bežigrajske gimnazije, ko je bil aretiran in poslan v taborišče. Med drugo svetovno vojno je bil v šestih različnih nemških koncentracijskih taboriščih. Njegova osebna zgodba je bila zelo izpričujoča in ganljiva. Je dober pripovedovalec in poznavalec zgodovinskega dogajanja, predvsem specialist v tematikah taborišč v drugi svetovni vojni. Danes je Dušan Štefančič častni predsednik Mednarodnega odbora koncentracijskega taborišča Mauthausen ter večletni sodelavec z muzejem novejše zgodovine. POMEN Komemoracije, spominske slovesnosti in spominjanje na holokavst imajo na ljudi različen vpliv. Bodoče generacije na načine seznanjajo in opozarjajo, žrtvam izkažejo spoštovanje, ljudem, ki pa so bili deležni grozot in preživeli, pa pomaga premagovati izgube, travme in prinaša predvsem zaključek. Nekateri spomini pač (nikoli) ne zbledijo.

UMETNOST KULTURA

MED VRSTICAMI ... Sindi Kustec

V prvi številki Objektiva predstavljamo knjižno uspešnico, ki je dobesedno čez noč postala »bestseler« in pometla s konkurenco. Trilogija Petdeset odtenkov je fenomen pisateljice E. L. James, ki je po številu prodanih izvodov med drugim prehitel Da Vincijevo šifro in Harryja Potterja. Zgodba s pikantnimi erotičnimi prizori zasvaja bralce in podira tabuje. Gre za zgodbo o moči, dominanci in nazoren prikaz odtenkov človeške ranljivosti. Svet študentke Anastasie Steele se za vedno spremeni, ko sreča podjetnika

Christiana Greya. Christian se zdi kot utelešenje popolnosti: je privlačen 27-letni telekomunikacijski tajkun in miljarder, katerega temna preteklost je skrita pred očmi javnosti. Med Anastasio in Christianom se pretaka posebna energija, njun odnos pa je vse prej kot običajen. Anastasia mora namreč podpisati pogodbo, da se mu bo prepustila v vsem – v spalnici in zunaj nje. S tem postane njegova last. Pristane v svetu sadomazohizma, zalezovanja, klofutanja in bičanja. Anastasia mora Christiana klicati »gospod«, predpiše pa ji tudi, kaj sme jesti in kaj ne. Ana in Christian kmalu

naletita na nepredvidljive zaplete in preizkušnje, ki ogrožajo ne samo njun odnos, ampak tudi življenje … V kinodvorane prihaja tudi težko pričakovani film 50 odtenkov sive (Fifty shades of grey), posnet po knjižni uspešnici! Premiera smo lahko spremljali 12. februarja, minuto čez polnoč v noči iz srede na četrtek. V glavni vlogi bomo gledali Dakoto Johnson in Jamieja Dornana. Film je prava poslastica, med drugimi lahko v filmu slišimo glasbo Beyonce, Rolling Stones in Annie Lennox.

GLEDAMO ... Zanjo

Zanj

FRANCOZINJE (2014) (Soup Les Jules De Filles) Komedija za ženske od žensk

POROČNA PRIČA d.o.o. (2014) (The Wedding Ringer) Komedija

V komediji spremljamo zgodbo enajstih Parižank skozi cikel 28 dni, kolikor traja povprečni mesntrualni cikel. To je spremenljivo in muhasto obdobje, in prav takšne so tudi Ysis, Agathe, Rose, Jo, Fanny, Sam, Lili, Ines, Sophie, Adeline in Marie. To so ženske, ki se med seboj razlikujejo, gre za mozaik različnih karakterjev in načinov življenja, ki se preplete in ustvari nepojmljiv zaplet dogodkov.

Kaj naredite, ko se nameravate ustaliti s “tisto pravo” in nimate svoje ekipe fantov, ki bi vam priskočili na pomoč? Takrat se obrnete na Poročno pričo d.o.o.! Uspešni poslovnež Doug najame prijatelje, s katerimi se ujame v nezaslišane fantovske pustolovščine, obenem pa mora skrbeti, da njegova izvoljenka in družina ne zavoha ene najbolj drznih prevar do sedaj.

UMETNOST KULTURA

VRHUNEC FOTOGRAFIJE JE ŽENSKA Miran Dominko Erotika. Že sama beseda sproži posebne občutke lepote ter seksualne prefinjenosti želenega subjekta. V mojem primeru je beseda izžarevala naslov razstave fotografij, s katero sem se predstavil lendavskemu občinstvu. Fotografiram že od otroštva, toda fotografiji sem se z vsem srcem posvetil šele v zrelejših letih, saj mi je to med drugim omogočila vse naprednejša tehnika. Tukaj predvsem mislim na uporabo digitalnih programov za obdelavo fotografij, kot tudi na digitalne kamere, ki nam omogočajo nešteto zapisov. Fotografirati namreč pomeni ujeti trenutek življenja ter časa, ki se nikoli ne povrne. Ko gledamo stare fotografije se vedno počutimo prijetno in srečno, saj je v človekovi naravi, da manj lepe spomine pozabi. Torej zame pomeni fotografija biti del zgodovine, kajti nastala bo zaradi naše odločnosti

v tistem trenutku, ko bomo pritisnili na aparat in zapisali fotografijo. Je nekaj neprecenljivega, ob tem pa je občutek neopisljiv. Vrh lepote fotografiranja zame predstavlja čas, ko fotografiram dekle, žensko, model. Takrat za trenutek obnemim ob vsej njeni lepoti in v delčku sekunde dobim nešteto idej, kako ovekovečiti to prekrasno osebo, da bi njena lepota bila zapisana v večnost časa. Od leta 2009 sem ponosen član fotografskega kluba Lendava (FVKL Lendava), s tem pa se mi je ponudila tudi možnost fotografiranja ženskih aktov, modelov v Nagykanizsi, kjer smo s fotografi poskušali izpeljati svojo idejo za kakovostno fotografijo. Poleg profesionalnih modelov na Madžarskem, fotografiram tudi domača dekleta, ki si upajo postaviti pred objektiv in razmišljati dovolj drzno, da nastanejo prekrasne fotografije, s tem pa tudi never-

jetna zgodba. Ob tem želim spodbuditi vse radovedneže, da bi v čim večji meri fotografirali, saj vsak posameznik vidi svet drugače.

POPOTOVANJA

DANSKA OD BLIZU Alja Hajdinjak Kako naj opišem 8 dni na Danskem? Že nekaj časa se mučim s tem, kako naj moj prispevek sploh izgleda, zdaj pa sem se odločila, da bom svoje doživljanje Danske predstavila »malo drugače« … No torej, predstavljam vam potovanje po Danski, na katerega sva se z Marcellom odpravila v okviru vseslovenske srednješolske ekskurzije z imenom »Danska od blizu 2014« … VOŽNJA Ko sem prvič slišala za 21-urno vožnjo z avtobusom, nisem bila niti malo navdušena nad potjo. Vsi vemo, da to pomeni neprespanost, bolečine v vseh možnih delih telesa, dolgčas in še milijon neprijetnih stvari. In res je bilo tako. Bolečine je lajšalo le spoznavanje z ostalimi dijaki na avtobusu in druženje z njimi. Pot domov je bila vsaj malo boljša, saj nam je voznik avtobusa vrtel filme (nekatere tudi večkrat zaporedoma), ob katerih je čas hitreje mineval... PRENOČIŠČE IN HRANA Seveda smo vsi upali, da bomo dobro jedli in spali, a je bilo prvi dve noči bolj slabo. Spali smo na šoli v Askovu, kjer smo bila dekleta nastanjena v dijaškem domu, ki je spominjal na tiste zapuščene internate v grozljivkah. Fantje so dobili apartmaje, ki so bili bolj moderni. Glede hrane so se ved-

no potrudili in nam pripravili najrazličnejše stvari (no, razen za večerjo, ko smo dobili samo eno vrsto hrane, in če ti ni bila ravno všeč, si pač stradal). Za kosilo pa smo si lahko sami naredili lunch pakete. V Nykobingu smo eni spali pri vrstnikih, drugi pa v dijaškem domu. Sama sem spala v dijaškem domu. Res, da sem imela samo en ‘jogi’ na tleh (ki se je izkazal za dokaj udobnega), in da sem jedla mesne kroglice, ki so nam jih pripravili dijaki (pa ravno niso moja najljubša hrana), je pa vse to popravila večerna zabava. Preostanek dni smo spali v hotelu First Taastrup v Taastrupu, v mestu Kopenhagen. Hotel je bil super! V sobah smo bili po dva ali trije, imeli smo svojo kopalnico, ‘’skrivno sobo’’ in odliiiične zajtrke. Ostale obroke smo imeli v samopostrežnih restavracijah po mestu. In ja, če je meni, kot eni najbolj izbirčnih oseb na svetu bilo vse dobro, to pomeni, da je bilo res. OGLEDI Seveda pa nismo samo jedli in spali. Vsak dan smo si ogledali kakšno znamenitost, dogodek, obiskali kakšen muzej ipd. Prvi dan je bil to festival zmajev na otoku Romo (verjetno čisto slučajno, vendar pa je bilo super videti), kjer so se nekateri tudi kopali v morju. Bili smo tudi v muzeju zgodovine mesta Ribe, muzeju s petimi original-

nimi vikingškimi ladjami (no ja, tistimi z nekaj deskami, ki so jih uspeli rešiti in so na njih zelooo ponosni), grad Kronborg, na katerem naj bi se dogajala zgodba o kraljeviču Hamletu, katedralo v Roskildu, kjer smo videli 37 kript danskih kraljev in kraljic ter dvorec Rosenborg, kjer smo občudovali kraljevo krono, nakit ... To pa še zdaleč ni vse! Videli smo tudi malo morsko deklico, muzej Hansa Christiana Andersena, Aros - muzej umetnosti v Aarhusu, parlament, se le stežka povzpeli na najvišji vrh Danske (174m) in še in še ... Omeniti moram tudi, da smo imeli z vodiči ogromno srečo. Vsi so bili zanimivi, polni smisla za humor in iskreno, na nobeni predstavitvi se nisem dolgočasila. SLOVENSKI VEČERI Slovenski dijaki smo prišli na Dansko tudi z nalogo, da predstavimo našo majhno državico dijakom na dveh danskih šolah. Vsako regijo sta predstavljala 2 dijaka, posebej pa so predstavili tudi naše glavno mesto, Ljubljano. Da bi stvar popestrili, smo zapeli tudi nekaj tradicionalnih slovenskih pesmi, glasbeno nadarjeni so igrali razne inštrumente, drugi so plesali … Vaje smo imeli večinoma med vožnjo na avtobusu. Čeprav meni osebno izbira pesmi (NARODNE!) ni bila prav všeč, je navsezadnje le šlo

POPOTOVANJA

za predstavitev Slovenije, zato sva se z Marcellom sprijaznila in sodelovala (sicer po svoje). So me pa večeri pozitivno presenetili. Dijaki so bili navdušeni, všeč jim je bil tako program kot pogostitev, ki mu je sledila. Vsakič smo lahko tudi plesali, saj je naš harmonikar vztrajal do konca. Dijaki v Nykobingu pa so nas presenetili tudi z našo himno. ZABAVA Seveda pa smo imeli tudi ogromno časa za zabavo. Del nje je definitivno bil Legoland (meni je sicer pustil številne travme, je pa bil zato za Marcella vrhunec potovanja). K dobremu razpoloženju so veliko prispevali tudi slovenski večeri, kjer nam je bilo dovoljeno popiti celo kozarček vina, saj smo ta tudi promovirali. V Nykobingu

smo po pogostitvi zabavo nadaljevali v dijaških domovih, kjer smo se lahko nemoteno zabavali skoraj do jutra (po tem smo seveda mi lahko lepo spali na avtobusu, Danci pa so morali v šolo). V hotelu smo imeli v ‘’skrivni sobi’’ namizni nogomet, biljard, pikado, namizni tenis in radio, zato ni čudno, če smo se tam zadrževali še pozno v noč. Mislim pa, da govorim v imenu vseh, če povem, da gredo zasluge za največji del smeha in zabave Marcellu, ki je ljudi vsake toliko šokiral s kako izjavo ali dejanjem, in se s tem vtisnil v spomin marsikomu (dobil je celo novi vzdevek ‘Hidak’). TISTEMU, KI IMA MOŽNOST ITI Tebi lahko rečem samo eno: POJDI! Ne bom trdila, da ti bo vse všeč, in da boš užival vseh 8 dni, 24 ur na

dan, ker niti jaz, niti Marcell nisva uživala v vsakem trenutku potovanja. Sva se pa marsikaj naučila, spoznala veliko zanimivih ljudi, izvedela veliko novega, ne samo o Danski, temveč tudi o Sloveniji (npr. da je 6/7 regij znanih po pridelovanju vina … zdaj si pa zamisli, kako smo izpadli, ko smo čisto vsi to omenili v predstavitvi). Če boš šel na to potovanje, ti želiva čim udobnejšo vožnjo, veliko novega ter obilo smeha in zabave. Ko boš pa želel nazdraviti z Danci, pa samo vzklikni: Skol! ;) Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi Dvojezični srednji šoli Lendava. Upava, da sva šolo predstavila v dobri luči, in da sva s tem prispevkom motivirala vsaj enega dijaka, da se bo potrudil in dobil možnost obiskati to čudovito deželo.

POPOTOVANJA

AVSTRALIJA DEŽELA KENGURUJEV, ABORIGINOV TER “NORCEV”, KI VOZIJO PO NAPAČNI STRANI CESTE Dejan Süč Avstralija. Površina 7,692,024 km2. 23 milijonov prebivalcev. Upravna razdelitev na 6 zveznih držav ter 2 teritorija. Glavno mesto Canberra, največje mesto Sydney. Državna valuta avstralski dolar. Konec faktografskih podatkov. HERE WE GO … Na pot v Avstralijo sem se podal po dvomesečni psihični in fizični pripravi, štirih prebranih vodičih in nešteto prelistanih spletnih straneh. Veliko so mi pomagali tudi dokumentarci o zgodovini ter geografskih značilnostih najmanjše celine na svetu, saj sem se tako izognil nepotrebni izgubi časa na samem kraju zločina. Let me je vodil preko Dunaja do Dubaja ter nato po nekaj manj kot petnajst urnem letu do Sydneya. Učinki tako dolgotrajnega potovanja, od doma v Lendavi do “doma” v Sydneyu je preteklo namreč 33 ur, so vzeli svoj davek in “jet-lag” me je za 6 dni prisilil v spanje po dnevi ter pogovarjanje s prijatelji in družino doma ter načrtovanje poti znotraj Avstralije ponoči. Samo za informacijo, časovna razlika med Slovenijo ter Avstralijo, konkretno zvezno državo New South Wales, znaša 10 ur. O razprostranosti ter velikosti same države veliko pove že podatek, da ob potovanju v smeri vzhod-zahod zamenjaš 3 časovne pasove. NEKOČ PRISTANIŠČE ZA KAZNJENCE IZ EVROPE, DANES ENO TOP MEST NA SVETU S SVETOVNO ZNANO OPERO … Jasno, to je lahko le Sydney, mesto z največ prebivalci v Avstraliji ter Oceaniji. Mesto zaseda tudi položaj temeljnega poslovnega, gospodarskega ter turističnega središča v tem delu našega planeta. Od vseh mest

ter krajev v Avstraliji sem življenje v Sydneyu izkusil najbolj, saj sem v mestu živel kar mesec in pol ter se dejansko počutil kot »Sydneysider« (op. prebivalec Sydneya). Vsakodnevno me je pot z vlakom vodila v center mesta, kjer sem se nato odpravljal v posamezne predele mesta. Temeljno prevozno sredstvo v centru mesta je trajekt (ferry), katerega glavno vozišče je postaja Circular Quay ob sami operni hiši. Posebej zanimiv je svetovno znan Ferry no. 3, ki vozi v smeri Manlyja, kultnega dela mesta, znanega po izjemno lepi plaži, surferjih ter kulinarični ponudbi na eni strani polotoka ter North Head-u, to je severni vzpetini ob vstopu v enega najlepših naravnih

zalivov na svetu. Zdi se mi primerno, da pri omembi Manlyja omenim pomen “surfanja” oz. deskanja na vodi. Deskanje na vodi je v Avstraliji način življenja, državni hobi ter sprostitev za večino prebivalcev obalnih območij v vseh zveznih državah vzhodne Avstralije. Otroci se ga učijo od malih nog, tudi stil oblačenja prebivalcev je omejen večinoma na kratke hlače za deskanje, v katerih preživijo večino dneva. Je pa na žalost tudi večina napadov morskih psov vezana predvsem na deskarje. Po polurni vožnji nazaj do Quaya, ki je prežeta z valovi, ki prihajajo z odprtega morja, se tako vrnemo v sam center mesta, ki ponuja veliko znamenitosti. Temeljni ikoni Sydneya sta vsekakor

POPOTOVANJA

operna hiša ter Harbour bridge, most, ki povezuje dve strani zaliva, v katerem je bilo leta 1788 ustanovljeno mesto Sydney, sprva kot kolonija za kaznjence iz Velike Britanije. Operna hiša v Sydneyu je verjetno tudi eden od najbolj znanih simbolov Avstralije. Bila je zgrajena leta 1973, po načrtih danskega arhiteka Jørna Utzona, ki pa svoje stvaritve zaradi nesoglasij po koncu gradbenih del nikoli ni obiskal. Stroški gradnje opere so petnajstkrat presegli načrtovane stroške (namesto 7 mil. avstralskih dolarjev kar 102 milijonov), zato je država ustanovila NSW Lotteries, ki je izdajala loterijske listke med leti 1957 ter 1986 ter skupno ustvarila dobiček v višini 105 milijonov avstralskih dolarjev. Druga znamenitost, vredna posebne omembe, je vsekakor Obešalnik. To je ljudsko poimenovanje za Harbour bridge, most, ki je bil zgrajen leta 1932 ter hitro postal simbol povezanosti ljudi znotraj samega mesta ter olajšal ter občutno skrajšal pot prebivalcev znotraj samega mesta. Čeprav ima most tudi povezovalno vlogo med dvema predeloma mesta, pa njegova glavna funkcija ostaja še vedno turistična, saj je namreč temeljni objekt svetovno znanega novoletnega praznovanja v Sydneyu. Naslednja postaja raziskovanja Sydneya je še ena plaža, tokrat Bondi. Plažo Bondi spremlja vseskozi

sloves ene najlepših plaž na svetu, mnenje, s katerim se lahko popolnoma strinjam. So pa nekatere temeljne razlike med plažo v Manlyju ter plažo v Bondiju. Bondi je namreč globalna atrakcija, kraj, kjer se večino časa mudijo avstralski zvezdniki, turisti ter ostali željni svojih 5 minut slave. Manly je na drugi strani veliko bolj umirjen, prvinski ter vsaj meni osebno veliko bolj prijeten. Toda lepote Bondiju vsekakor ne morem očitati. Pri Bondiju bi kot poudarek omenil neposredno povezanost avstralskega načina življenja ter števila ljudi, zbolelih za kožnim rakom. Incidenca kožnega raka je v Avstraliji najvišja na svetu, veliko nad svetovnim povprečjem in še vedno narašča. Statistika nam podaja dejstvo, da bo vsaki sedemnajsti Avstralec do svojega 85. leta obolel za kožnim rakom. V zadnjih dvajsetih letih se je letno število obolelih podvojilo in opozorila so vidna na vsakem koraku. Izjemno opazna je razlika med osebami na plažah v Avstraliji ter osebami na plažah v Evropi, saj lepotni ideal nič več ni bronasto osončena koža, temveč čim manj soncu izpostavljena koža. Zame konkretno je bil to precejšnji miselni preskok in sem se na začetku, dokler nisem razumel dejanske nevarnosti UV žarkov na celini “tam spodaj” celo čudil ter posmehoval “na debelo s kremo namazanim Avstralcem”. Po kratkem orisu temeljnih zgodo-

vinskih ter kulturnih znamenitosti Sydneya pa še nekaj besed o samem življenju v mestu. Mesto, ki bi po uradnih podatkih naj imelo nekaj manj kot 5 milijonov prebivalcev je zelo čisto, urejeno ter skoraj brez prometa, seveda razen javno prevoznih sredstev, v samem centru mesta (downtown), kar sem dojemal kot navdušujoče predvsem za turiste. Večina prebivalcev uporablja že omenjena javna sredstva, zato je avtomobilov v centru neverjetno malo, kar je recimo izjemno pozitivna razlika v nasprotju z mesti v ZDA. Ker imam občutek, da si največ vprašanj ljudje o Avstraliji zastavljajo predvsem glede življenjskega standarda, služb, cen življenjskih potrebščin, bom na kratko orisal še to tematiko. Življenjski standard je neprimerno višji od slovenskega, plače so veliko višje, vendar je potrebno dodati, da so tudi stroški življenja v Avstraliji veliko višji. Povprečna plača se giba okoli 5500 AUD, mesečni najem sobe v mestu se začne pri 1350 AUD, povprečni obrok, npr. pica s pijačo stane okoli 50 AUD, cena kave se začne pri 5 AUD, cena piva pa pri 11 AUD. Cena litra bencina je podobna kot pri nas, nekje okoli 1,5 AUD. Kot izjemno drage bi navedel nepremičnine v Sydneyu, povprečna cena kvadratnega metra v mestu z okolico znaša namreč vrtoglavih 8600 AUD. Dejstvo je, da je Sydney eno najdražjih mest na svetu.

POPOTOVANJA

POČITNICE MALO DRUGAČE - KITAJSKA Niket Gönc Špela Horvat in Niket Gönc Lansko poletje sva se z punco odločila raje kot na »običajne počitnice« obiskati Ljudsko Republiko Kitajsko. Je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij in je zato njihova kultura ena od tistih, ki se najbolj razlikujejo od naše. Potovanje je preseglo vsa najina pričakovanja. Potovala nisva preko agencije ampak v lastni režiji, tako da sva lahko vse prilagodila lastnim željam. Že samo načrtovanje ti vzame kar nekaj časa, saj sva se najprej morala odločiti, v kateri predel Kitajske želiva potovati in kaj želiva videti, doživeti. Odločila sva se ogledati Peking in Wuhan. Po tem je potrebno urediti vse dokumente. Prva je letalska karta, ki je tudi pogoj za pridobitev vize. Letela sva iz Zagreba v München. (p.s. letalske karte so veliko ugodnejše iz okoliških letališč kot iz Brnika). Iz Münchna sva imela let za Peking, od tam pa še let za Wuhan. Prvi šok z državo vzhajajočega sonca je bila za naju neznosna vročina. Potovanje je trajalo 16 dni, ravno konec julija in začetek avgusta. V najinem prvem mestu Wuhan, ki ima subtropsko podnebje, so temperature takrat dosegle tudi 40 stopinj celzija. Zaradi vročine imajo zato povsod klimatizirana vsa poslopja, po ulicah so ponekod celo speljani pršilci vode, ki hladijo ozračje. Za mesto Wuhan, ki je glavno mesto province Hubei, marsikdo ni nikoli slišal, čeprav že samo stalno prebivalstvo presega 10 milijonov prebivalcev in krepko presega evropska velemesta glede arhitekturnih dosežkov. Transport je kljub ogromni površini urejen. Beseda »urejen« je mišljena po njihovih standardih. Imajo dobro prepleteno podzemno železnico, poceni taksiji in avtobusi so na vsakem koraku. Vožnja po njihovih štiri (in več) pasovnicah je pa za nas pravi kaos. Vsak pelje po svoje, po začrtani štiripasovnici si kar

sami vozniki ustvarijo “šestpasovno” cesto, povsod skuterji (pa seveda štirje sedijo na enem, čelad nisem nikoli pri nobenem videl), avtomobili modelov, ki jih tudi prvič vidiš in še vsa ostala prevozna sredstva, ki jih težko definiraš. Čudno, da ni nobene nesreče. Očitno so tega vajeni … Živela sva v zelo lepo urejenem pre-

delu, v stolpnici na 31. nadstropju. Razgled je seveda nepozaben. Vsako najino potepanje se je začelo tako, da sva si morala pripraviti kup zemljevidov, brošur, obvezno nahrbtnik z vodo (voda na pipah ni pitna), nekaj za prigrizniti in podobno … Sprva sva si ogledala bližnjo okolico, nato pa sva šla dlje. Nekaj težav sva imela pri sporazumevanju.

POPOTOVANJA

Prepovedano mesto Peking

Wuhan se precej razlikuje od Pekinga. Turistov ni toliko, belcev pa tako skoraj nobenega, so pa vsi izredno ustrežljivi. V trgovini takoj pristopi k tebi kup prodajalk, te ti skuhajo čaj, na ulicah se želijo fotografirati s teboj, na tekočih stopnicah je nagnetenih polno ljudi, ko pa stopiš ti na njih, je pred teboj in za teboj ena stopnica prosta V centru mesta, kjer sva živela, sva se najprej počutila nelagodno, saj je ogromno policistov. Seveda sva kasneje dojela, da ni nobene nevarnosti, le varovanje imajo na tako visokem nivoju. Na vsakih 100 metrov gruča dvajseterice policistov. Se pa v tem vidi tudi, kako drugačen je njihov stil življenja, razmišljanja … Na primer ob zaprtju trgovin policisti pomagajo zapirati trgovine, pospravljati. Je kar veliko propagande tudi glede poveličevanja politikov, vojske, moči enopartijske države ... Znamenitosti je veliko, zato sva trudila svoj čas čim bolje izkoristiti. Nekaj znamenitosti, ki sva si jih ogledala: Hubei Provincial Museum, Yellow Crane Tower, Guiyuan Buddhist Temple, Yangtze River Bridge.. vse to, kar predstavlja tradicionalne zametke kitajske. Sicer pa je mesto v veliki meri industrijsko, povsod so stolpnice, poslovna poslopja, hoteli, restavracije, nakupovalni centri, ki so po velikosti, blišču in urejenosti na najvišjem nivoju (na primer fascinantno, da je zunaj 40 stopinj, ti si pa v nakupovalnem središču velikem kot majhno mesto, s prijetno klimo, drsališčem na osmem nadstropju … ) Med modernejšimi zanimivostmi sta mi bila najbolj všeč velikanski Wuhan Donghu Ocean Aquarium in Happy Valley Wuhan, zabaviščni park. Čeprav sem omenil, da so vsi zelo prijazni, se hitro zgodi, da ti prodajo vstopnico za Botanični vrt, ki je že zaprt, da te taksist pelje po daljši poti da več zaračuna … hehe. Veliko zanimivega je tudi pri samih sprehodih po ulicah ali obisku običajne trgovine. Recimo navadna trgovina kot interspar, ima tri nadstropja v njej pa dobiš vse živo. Tudi dobesedno. Ribe, želve, žabe (za jest seveda, ne za ljubljenčka). Riba se v tvoji nakupovalni vrečki še premika, a je njim to nekaj vsakdanjega. Presenetljivo, da sva našla tudi srbske paštete in slovenske sokove Dan. Tradicionalna hrana je res nevsakdanja, vendar okusna. Prava kitajska večerja se namreč bistveno razlikuje od kitajske restavracije v Sloveniji. Deležen si

svojega prostora s svojimi natakarji, ki strežejo izključno tebi. Poleg vsakega krožnika in pribora je na mizi lonec, v katerem vre voda (oz. nekaj podobnega), kjer si sam skuhaš kar boš pojedel. Miza se obloži z obilico surove hrane. Razen školjk, govedine, rib in tofuja ne vem niti poimenovati ostalega. Na srečo so nama natakarji pri tem pomagali. Zanimiva pojedina je bila tudi sladica v neki drugi restavraciji (veriga Honey Moon), ki je pripravljena iz žab. Okusno, »pač palačinke, sladoled«, le da so sestavine drugačne. Najina naslednja destinacija je bil Peking. Ta spada med največja mesta na svetu in ima veliko turistov. Sporazumevanje tukaj ni problem. Ljudje so večinoma podobni po obnašanju kot v Wuhanu, le da so nekoliko bolj vsiljivi. Ulični prodajalci so na vsakem koraku in kaj hitro lahko ostaneš brez denarja. V Pekingu sva si uspela ogledati tudi Olimpijsko vas, ki je bila zgrajena za olimpijske igre leta 2008 in je danes zanimivost za turiste. Ogledala sva si tudi Prepovedano mesto, ki je dejansko mesto v mestu Peking. Zgrajeno je bilo za dinastijo Ming, kasneje Quing. Mesto lahko prehodiš v dobri uri, brez ustavljanja v eno smer. V celem mestu je živela le ena družina s svojimi služabniki. Med drugim sva si ogledala tudi poletno rezidenco iste družine - Summer Palace. Površina zajema veliko jezero, opero, tempelj in veliko drugih stavb, ki so pripadale in služile zgolj ugodju vladajoče družine. In še kitajski zid … Od Pekinga je najbližji del oddaljen kakšnih 50 kilometrov. Ta del zidu je sicer najmanj pristen, saj si ga ogleda največ turistov, in je zato je v veliki meri obnovljen. Celoten zid je dolg 8851,8 km, do njega pa je možno priti z vlakom, avtobusi ali s taksijem. Zid je veličasten in šele, ko si tam, to tudi začutiš. Obkroža te le samo gozd in hribovja – odlična sprostitev od mestnega vrveža. Najino potovanje se je hitro zaključevalo, vsekakor pa je bilo odlična in nevsakdanja izkušnja. Podrobneje si lahko ogledate filmček na Youtubu, ki ga najdete z iskalnim nizom »china niket&spela«, z veseljem pa bova delila še ostale izkušnje z vsakim, ki si to želi. Vsem, ki se morebiti odpravljate na Kitajsko, pa ne pozabite na 7 ur časovne razlike ;)

PROSTI ČAS

KAKO PRESENETITI SVOJO BOLJŠO POLOVICO Ines Horvat

˝Treba je priznati, ljubezen je velik učitelj. Človeka nauči biti, kar ni bil nikoli. ” – Moliere Praznik ljubezni – valentinovo velja za najlepši dan zaljubljenih. Pa vendar se pogosto pojavljajo vprašanja, kaj podariti svoji ljubljeni osebi. Kaj podariti, da bo darilo izvirno, da bo popestrilo ta dan, hkrati pa ne bo razžalostilo naše denarnice? KŠL vam ponuja nekaj zanimivih, srčkastih in zaljubljenih predlogov za oba spola. Ne pozabite, darilo izraža vašo ljubezen, zato je čas, ki ga namenite svoji ljubljeni osebi tisti, ki prinese največ.

Kaj podariti: 1. Za vse ljubitelje čokolade in vina. Vinogradništvo Kunej ponuja čokoladno vino, ki je na osnovi rdečega vina iz unikatnega sortnega izbora in se združuje z okusno temno čokolado.

3. Romantična kopel v dvoje V Termah Banovci vam ponujajo različne kopeli, kjer se lahko popolnoma sprostite. Mi smo izbrali kopel Sladki greh. Vključuje: vroče borovnice s sladoledom, košarico sadja, vodo z ledom, čaj in sladki traminec.

http://www.sava-hotels-resorts.com/ sl/banovci/wellness/kopeli/ 4. Piling za obraz za ustvarjalne Če želite ljubljeni osebi podariti nekaj unikatnega, ji lahko podarite piling za obraz. Pripravi se ga zelo preprosto, obenem pa je tudi nadvse uporaben. Potrebujete: med, sodo bikarbono in cimet. Na koncu pa še nekaj izvirnih ide, da lično okrasite posodico. 2. Unikatna šalica Ustvarjalka Rebeka Perko ustvarja zelo lične šalice za vse priložnosti. Sestavite lahko svoj verz in ga natisnjenega na šalčko podarite svoji ljubljeni osebi. Rebeko najdete na Facebook strani pod imenom Ustvarjalnica (RebekaPerko).

Priprava: V posodico zmešajte 2 jedilni žlici medu, jedilno žlico sode bikarbone ter 1 čajno žličko mletega cimeta. Vse sestavine dobro premešajte in piling je nared. Piling v telo vmasirajte z krožnimi gibi in dobro sperite z vodo. Na obraz ga lahko nanesete tudi kot masko

in pustite delovati 10-15 minut. S krožnimi gibi vtrite v obraz in dobro sperite z malčno vodo. Soda bikarbona deluje kot blag piling. Odstranjuje odmrle kožne celice, maščobo in umazanijo ter odmaši pore. Koža je po uporabi mehka in sijoča. Alkalna snov v sodi uničuje bakterije na obrazu, zato jo smatramo tudi kot aniseptično in protivnetno snov. Med že tisočletja velja za naravno zdravilo. Množično se uporablja tudi v kozmetiki. Koži vrne prožnost in jo nahrani z vitamini ter minerali. Cimet ni uporaben samo v kuhinji, temveč tudi v kozmetiki. Poleg tega, da pilingu daje prijeten vonj, odlično nahrani in prekrvavi povrhnjico ter preventivno deluje proti nastanku aken. http://oopsi.si/cimetov-piling-za-telo/

PROSTI ČAS

SUDOKU

Rešitev označenih polj:

Nagradna igra: Med vsemi brihtneži, ki bodo do 25. februarja 2015 poslali pravilno rešitev sudokujev na studentski.objektiv@gmail. com, bomo z žrebom razdelili privlačne nagrade. NAGRADA: 2x topli napitek v MKI in KŠL majica Rešitev označenih polj:

PROSTI ČAS

SMEH, SMEH, SMEH ... Žiga Drobež ZAMUDA Na Valentinovo fant čaka punco v parku. Nakar priteče punca v park, vsa zasopla in mu reče: »Oprosti dragi, avto se mi je pokvaril. A že dolgo čakaš?« Fant: »Sploh ne! Izjemno se zabavam, ko občudujem teh 8697 tulipanov v parku!«

PREDAVANJA Pred fakulteto dregne študent prijatelja: “Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?” “Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?” “Z njo sem že večkrat spal!” “Res? Kje pa?” “Na predavanjih.”

USTNI IZPIT Janezek je opravljal ustni izpit. Ves čas se profesor pridno guga na stolu. S profesorjem prideta do zadnjega vprašanja, nakar se stol zlomi in profesor pade na tla. Janezek se začne krohotati, zatem pa profesor v naglici vstane in z nasmehom odvrne: »Dragi moj kolega, kakšno naključje! Danes sva padla oba … «

DIPLOMSKA NALOGA Zajček sedi v gozdu pod drevesom in nekaj zavzeto piše. Lisjak prihiti mimo in ga radovedno vpraša: “Zajček, kaj pa pišeš?” “Diplomsko nalogo z naslovom: Kako je zajček raztrgal lisjaka!” “Prosim???« “Pridi bliže, ti bom pokazal!” je rekel zajček. Lisjak se približa zajčku, nakar začuti ostre zobe, krikne in nato vse potihne. Zajček sedi pod drevesom in še naprej zavzeto piše. Mimo priteče volk in ga radovedno vpraša:

SAM DOMA Kaj gledajo samski na Valentinovo? Sam doma 1, 2, 3, 4 …

“Zajček, kaj pa pišeš?” “Diplomsko nalogo z naslovom: Kako je zajček raztrgal volka!” “Kaaaaj?” “Pridi bliže, ti bom pokazal!” je rekel zajček. Volk se približa zajčku, nakar začuti ostre zobe, krikne in nato vse potihne. Zajček še naprej piše, piše in piše... Mimo pride medved in vpraša: “Kaj pa pišeš zajček?” “Diplomsko nalogo z naslovom: Kako je mali zajček raztrgal medveda!” “Pfff, prosim??” “Ja! Pridi bliže, da ti bom pokazal!” Medved stopi k zajčku, začuti ostre zobe, sliši se medvedove krike, lomljenje kosti, medved obleži mrtev. Nekaj metrov od štora ležijo kosti lisjaka in volka, poleg pa leži lev in se masti z medvedovimi kostmi. In kakšen je nauk te zgodbe? Ni pomembna tema diplomske naloge, pomembno je, kdo je tvoj mentor.

FOTO

FOTO UTRINKI

Anamarija Nađ, Leon Novak, člani KŠL

FOTO

NAPOVEDNIK

20. 02. 2015 PUSTOVANJE KŠL “CARNIVAL” 10 . 0 3. 2 01 5 O DI NA F R Ö Č V MARIB ORU 14. 04. 2015 ŠTUDENTSKI BOGRAČFEST MARIBOR 04. 05. 2015 OTVORITEV MAJSKIH IGER MAJ, 2015 ŠKISOVA TRŽNICA - KŠL STOJNICA

FRESH MAGZ / FEB / 2014