EKSKURZIJA NIZOZEMSKA by Katja Drnovsek

SEMINAR FIKFAK - EKSKURZIJA NIZOZEMSKA

23.04. - 01.05.2010

SEMINAR FIKFAK EKSKURZIJA NIZOZEMSKA

intro Pozdravljen mladi um! Dobrodošel na arhitekturno obarvani seminarski ekskurziji po Nizozemski. Čestitamo ti, da si se odločil za to popotovanje, na katerem bomo spoznali skrivnosti dežele mlinov na veter, dežele neskončnih cvetličnih prostranstev, dežele kljubovanja zakonitostim morja. Vsekakor boš prišel nazaj poln svežih idej, novih prijateljstev in večnih spominov. Naj ti bo ta knjižica v pomoč. Uporabljaj jo za zabeleževanje idej in risanje skic, da jo boš z veseljem še kdaj odprl in jo pokazal tudi drugim.

24.04.2010 SOBOTA Ronchamp Notre Dame Du Haut Liege Železniška postaja Bruselj Večerni ogled Prenočitev v Sleep Well Youth Hostel

program

23.04.2010 PETEK Odhod iz Ljubljane

25.04.2010 NEDELJA Bruselj Maneken Pis Grand Place Katedrala St Michel Central station Galerie Saint-Hubert Royales Atomium Maastricht Kruisheren Cloister Book shop Dominicanen Academy of art and architecture Indigo ValkenswaaPrenočitev v Stay Okay Valkenswaard 26.04.2010 PONEDELJEK Eindhoven Kampusa Technische Universiteit Kinderdijk Muzej mlinov na veter Rotterdam Downtown Sonneveld house Netherlands Architectural Institute Kunsthal De Vriese Pavilion Schowburgplein Prenočitev v Stay Okay Rotterdam

program

27.04.2010 TOREK Utrecht Rietveld Schröderhuis Erasmuslaan University Library Spacebox Huizen The Sphinxes Almere Waterfront Amstelveen Prenočitev v Camping Amsterdam 28.04.2010 SREDA Amsterdam Rijksmuseum Van Gogh Museum Leidsplein Museumplein Vondelpark Heineken Experience 29.04.2010 ČETRTEK Amsterdam Dam Square in Nieuwe Kerk Royal Palace Begijnhof Oude Kerk Bloemenmarkt Nemo Red light district Ijhaven Dwellings 30.04.2010 PETEK Amsterdam Dan kraljice 01.05.2010 SOBOTA Otterlo Kröller Müller Museum

pot amsterdam

almere huizen

utrecht

otterlo

rotterdam kinderdijk

eindhoven

bruselj

maastricht

liege

nizozemska_geografija Dežela je dobila ime po svoji nizki legi, saj je kar 40% njenega ozemlja pod gladino svetovnega morja. Velik del so odvzeli morju z osuševanjem in z utrjenimi nasipi, ki preprečujejo poplavljanje rek. Z mlini na veter pa so z ogroženih območij črpali odvečno vodo. -glavno mesto Amsterdam (718.000 prebivalcev) -16 603 575 prebivalcev -gostota poselitve 399,8/km² -33% katoličanov (Severni Braband in Limburg), v drugih delih pa prevladujejo protestanti – 25% in še 2% muslimanov. -660.000 tujcev na začasnem delu, od tega je največ Turkov in Maročanov -oceansko podnebje (mile zime (jan. 1-3°C), sveža poletja (jul. 17°C) -600-800 mm padavin -v morje se izlivajo Ren, Maas, Waal, ki so pomembne za plovbo v notranjost -na polderjih so rodovitna črna tla, pridobljena iz morskega mulja, na geestih so peščena, na talnih morenah ilovnata tla, v mokrotnih delih oglena in šotna -gozd prekriva le še 8% ozemlja -ustavna monarhija, od 1980 kraljica BEATRIX WILHELMINA ARMGARD -večja mesta: Rotterdam (593.000), Haag (443.000), Utrecht (234.000)

nizozemska_zgodovina Utreška unija, 1579: sestavlja jo 17 nizozemskih provinc, današnja Belgija in Luxemburg ter del Francije in Nemčije. Države so si med seboj pomagale v boju proti Španiji, ki je trajal kar 80 let. Leta 1581 severne province razglasijo neodvisnost in si pridobijo pomoč pri angleški kraljici Elizabeti I. Leta 1648 s pomočjo njene vojske premagajo Španijo in postanejo neodvisna republika. Nizozemsko zlato obdobje se začne leta 1614 z ustanovitvijo Novega Amsterdama na severu Manhattna, ter ustanovitvijo Cape Towna v južni Afriki. Nizozemski kolonisti so zavzeli tudi plantaže v Gvineji, si od angležev priborili še plantaže Surinama, in jim v zameno prepustili New Amsterdam, danes poznan kot New York. Francoska nadvlada(1795-1815) se začne z Napoleonovo razglasitvijo Kraljevine Holandije, oblast pa prepusti svojemu bratu Louisu. Ker je ta bolj naklonjen nizozemcem kot svojemu bratu, ga Napoleon nadomesti z Louisovim sinom, 10 dni kasneje pa napade ozemlje in ga priključi k Franciji. Po ustanovitvi Kraljevine Nizozemske 1815, se odcepita Belgija in Luxemburg. Med I.svetovno vojno Nizozemska uspe ostati nevtralna, med II. pa jo leta 1940 napadejo nemške sile. Nizozemska pod vplivom nacizma napove vojno Japonski, ta pa ji odvzame veliko ozemlje v Indoneziji, kar zelo vpliva na nizozemsko gospodarstvo. Takratna princesa Juliana poišče pomoč v Kanadi, ki nato reši večino nizozemskega ozemlja. Nizozemska po vojni postane dobra zaveznica na vseh področjih in je ustanovitna članica zvez Benelux, NATO in EU.

nizozemska_umetnost Sedemnajsto stoletje velja za zlato dobo nizozemskega slikarstva. Umetniki so se začeli oddaljevati od baroka, slikali so bolj realistične prizore, upodabljali so krajine, vedute, portrete, tihožitji in žanrski slik. Ne upodabljajo le bogatašev, temveč prikazujejo predvsem življenje srednjega sloja. Svojevrsten slog nizozemskega slikarstva tega obdobja je zaznamoval celotno Evropo. Glavni predstavniki so Rembrandt, Vermeer, Hooch in ostali. Po letu 1670 se je zlata doba končala. V osemnajstem stoletju so bili nizozemski umetniki še vedno cenjeni vendar se niso mogli primerjati z Angleži in Francozi. V 19. stoletju nizozemska sledi Evropskim trendom. Skupina Hague School (1860-1890) pa se vrne k nacionalnemu slogu, vendar se v njihovi slikah opazi zgled po francoski skupini Barbizon School. Pozno 19. stoletje zaznamujeta Johan Barthold Jongkind, ki je navdih iskal pri francoskih impresionistih in Vincent van Gogh, ki se zgleduje po nacionalnem slogu. Dvajseto stoletje zaznamujejo fauvuist Jan Sluyter, simbolist Jan Toorop in Piet Mondrian, ki je eden bolj edinstvenih predstavnikov moderne in pomembnejši predstavnikov skupine de Stijl.

vincent van gogh_1853-1890 Rodil se je leta 1853 v mestu Groot-Zundert v Brabantu. Pri petnajstih letih je zaradi finančnih težav zapustil šolo in se zaposlil v trgovini z umetninami Goupil et Cie. Kasneje je poskusil poučevati v Londonu in nato delal kot pridigar. Leta 1880 je začel študirati umetnost v Bruslju in Haggu. Nato se je preselil k bratu Theu v Pariz, kjer se je srečal z impresionisti. Po dveh letih v Parizu je ob bratovi denarni pomoči naslikal več kot 200 slik, vendar zanjeje ni bilo zanimanja. Preselil se je v Arles na jug Francije, kjer je najel atelje v t.i. Rumeni hiši. Zaradi številnih psihičnih težav se je prostovoljno umakne v umobolnico, kjer je nadaljeval z slikanjem. Po številnih napadih duševne zmedenosti se je ustrelil v prsi. Umrl je julija 1890. Enajst let po njegovi smrti so njegove slike razstavili v Parizu in postal je slaven in zelo iskan. V začetku je slikal v temnih tonih, takrat je v slikah opisoval predvsem življenje kmetov in delavcev. Ob srečanju z impresionisti pa je začel uporabljati čiste primarne in sekundarne barve. Od impresionistov je prevzel kratke poteze z čopičem, ki so slikam dajale pridih svetlobe in lahkotnosti. Veliko je slikal v naravi. Tehnika, ki jo je razvil odločna impasto poteza čopiča, mu je omogočila hitro slikanje. Poznejša dela, ko je opustil impresionistične težnje, so zelo pomembna za razvoj v ekspresionizmu in fauvizem.

rembrandt van rijn_1606-1669 Rodil se je leta 1606 v mestu Leiden. Izhajal je iz premožne družine zato se je lahko vpisal na univerzo, vendar se je že zelo zgodaj odločil, da bo postal umetnik. Šel je v uk k slikarjem, kjer se je naučil načina uporabe svetlobe in sence pri upodabljanju dramatičnosti. Nekaj let je ustvarjal v rojstne mestu. Leta 1631 se je preselil v Amsterdam, kjer je uspel z Anatomijo dr. Tulpa. Uveljavil se je kot mojster portretov in svetopisemskih prizorov. Poročil se je z lepotico Saskio, ki jo je upodabljal na mnogih slikah. Prijetno življenje se je zaključilo leta 1642 s smrtjo žene. V tem obdobju je naslikal najbolj slavno delo Nočna straža. Rebrandtovo življenje je postalo zapleteno, kar se odraža tudi na njegovih slikah. Leta 1656 je bankrotiral in prisiljen je bil prodati hišo in se preseliti na podeželje. Umrl je leta 1669. Rembrandt je eden izmed najpomembnejših slikarjev zahodne Evrope. Najbolj prepoznaven je po svojem dramatičnem načinu uporabe svetlobe in sence. Pred njim ni nihče predstavil vsakdanje človekove nravi tako zanimivo in resnobno. Slikal zgodovinske in svetopisemske motive in pa številne portrete bogatašev in revnih. Naslikal je nešteto podob sebe, ki ga predstavijo od mladosti in uspeha do starosti in izgube. Pripisujejo mu okoli 700 slik, 300 jedkanic in 1800 risb.

gerrit thomas rietveld_de stijl Nizozemski arhitekt, oblikovalec in slikar Gerrit Rietveld, rojen v Utrechtu, je vse življenje preživel v svojem rodnem kraju. Bil je član skupine umetnikov, znanih pod imenom Kunstliefde. Leta 1919 je z Theom van Doesburgom, Pietom Mondrianom in drugimi umetniki ustanovil ‘’De Stijl’’. Umetniki De Stijla so ustvarili oblikovni jezik, s katerim bi dosegli največjo objektivnost in neodvisnost v umetniškem delu; njihova dela so strogo ne-reprezentančna, korenito zmanjšana na geometrijsko razporeditev horiznotal in vertikal ter paleto, ki jo sestavljajo osnovne barve rdeča, rumena in modra z dodatki črne in bele. De Stijl je ta načela uporabljal v dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih delih, kot so pohištvo in arhitektura. Gerrit Rietveld je leta 1919 izdelal svoj znameniti ‘’Red and Blue’’ chair. Na stol je gledal kot na umetniško delo, saj ga je poimenoval ‘prostorska stvaritev’. Leta 1924/25 zgradi ‘’Schröder House’’ za Truusa Schröderja v Utrechtu, ki naj bi postala arhitekturni manifest gibanja De Stijl. Barve, delitev in ureditev površin v dveh nadstropjih te privatne hiše zvesto sledijo načelom De Stijla. Rietveld je leta 1832 postal član Mednarodnega kongresa moderne arhitekture (CIAM). Njegov največji projekt Van Gogh Museum v Amsterdamu je bil dokončan 9 let po njegovi smrti leta 1964.

MVRDV_rotterdam Arhitekti poleg najbolj tipične hibridnosti, ki se pojavlja v programski zasnovi uporabljajo tudi sklaplanje elementov z različnimi značilnostmi na fasadah in v notranjosti prostora, radi pa vzpostavijo tudi povezavo med zaprtimi in odpritmi prostori, notranjostjo in zunanjostjo ter naravo. Racionalizma v njihovih delih na prvi pogled ne najdemo, lahko pa ugotovimo, da uporabljajo nekatere njegove elemente, kot so velike steklene površine ter usmerjeni pogledi. K racioanlističnim značilnostim bi lahko prišteli tudi funkcionalnost prostorov in povezavo le teh v smiselno celoto, kljub temu da uporabljajo zapletene sisteme s katerimi zlagajo te prostore skupaj. Njihova arhitektura skuša rešiti čim več problemov, ki so bili dani, uresničiti vse želje naročnikov in jih realizirati v skladu z pogoji, ki omejujejo gradnjo. Vsak njihov objekt je rezultat razpoložljivih možnosti, zato se njihovi projekti zelo razlikujejo med seboj in varirajo iz enega ekstrema v drugega. Težko bi bilo določiti njihove stalnice v zasnovah, oblikah, uporabi materialov. Njihova najbolj prepoznavna stalnica je dober sistem komunikacij, ki je včasih že sam zelo zanimiva arhitektura, vključevanje okolice v sam objekt z velikimi steklenimi površinami in dobrimi pogledi, kombiniranje trdih, urbanih gabaritov z naravo, ter maksimalno izkoriščanje prostora za čim večjo udobnost uporabnikov.

Nizozemska_dan kraljice 30. aprila Nizozemci praznujejo Koninginnedag (Dan kraljice). Praznujejo ga od leta 1949, ko je nova kraljica Juliana zasedla prestol. Pred tem so praznik praznovali 31. avgusta na rojstni dan Julianine mame, bivše kraljice Wihelmine. Ko jo Juliano leta 1980 nadomestila današnja kraljica Beatrix, se je ta odločila, da praznik prestavi na 30.4., saj na njen rojstni dan 31.1. vremenske razmere še ne omogočajo številnih dejavnosti povezanih s praznikom, ki se odvijajo na prostem. Vsako leto kraljica Beatrix obišče enega ali dve nizozemski mesti, da pozdravi nizozeske državljane in obiskovalce, ki jo sprejmejo s primernim praznovanjem. Kar se je začelo kot spomin na nizozemsko kraljevo družino se je razvilo v nacionalni dan ustvarjalnega, breskrbnega pomladnega popivanja. Medtem ko ljudje po vsej Nizozemski praznujejo Dan kraljice, je Amsterdam zagotovo prostor največje ponudbe zabav in dogodkov. In ko se sto tisoče ljudi začne zgirnjati v nizozemsko prestolnico, se mesto spremeni v brezmejno morje oranžne barve, ki je prisotna vsepovsod: oranžna barva hrane in pijače, ekstremne količine oranžnih oblačil ter oranžnih dodatkov. Včasih se celo voda v fontanah obarva oranžno. Značilne so tudi mnoge stojnice, na katerih predmeti na ta dan niso obdavčeni. Veliko otrok prodaja svoje odslužene igrače in obleke, medtem ko podjetniki prodajajo hrano, pijačo in razne predmete.

chapelle notre-dame-du-haut_ronchamp_1954_le corbusier

Notre-Dame-du-Haut je eden izmed najlepših primerov religiozne arhitekture moderne arhitekture. Sama umestitev kapele je je premišljena in upošteva vse identitetne vrednosti kraja in okolice. Stoji na mestu stare kapele posvečene devici Mariji, ki pa je bila med 2. svetovno vojno porušena. K izgradnji kapele je veliko pripomogel pater Marie – Alain Couturier (samostan La Tourette). Objekt je narejen iz betona in kamnitih ostankov stare kapele. Poleg tlorisnih krivin, ki so posledica same funkcionalnosti različnih delov sakralnega objekta, potrebne trdnosti in stabilnosti objekta, je glavna značilnost kapele tudi obrnjena, školjkasta betonska streha. V svoji kapi tvori abstraktno fontano, ki ob primernem vremenu, še dodatano pripomore k pristnejšemu zaznavanju prostora. Vrata so skrita, da jih najdemo se moramo potruditi, vhod skozi njih pa je podoben vhodu na neko skrivno in sveto pečino. Posebno atmosfero pa vernik doživi v notranjosti objekta. Svetloba je indirektna in prihaja skozi majhne okenske odprtine v steni, ki je ponekod debela celo 3 m, skozi reže med streho in stenami objekta, ter skozi svetlobne stolpiče, ki so namenjeni osvetlitvi treh manjših kapelic. Kapelica je romarsko središče in kot taka privabi veliko število vernikov. V ta namen je postavljen tudi zunanji oltar in tako še bolj povezuje sakralni objekt z naravo hkrati pa tudi poudarja samo dvojnost objekta.

železniška postaja liege-guillemins_liege_2008_santiago calatrava

Železniška postaja Liege – Guillemenis je delo Santiaga Calatrave. Dokončana je bila leta 2008. Stroški gradnje so zanšali 312 milj. €. Postaja stoji na mestu stare postaje iz zgodnjih 50-ih let. Sam objekt naj bi bila prispodoba železniške katedrale in poveličuje napredek v transportni tehnologiji. Deluje kot moderna reinterpretacija železniških postaj iz časa industrijske revolucije, kot sta Crystal Palace v Londonu in Gare du Nord v Parizu. Ima podobna monumentalna izodišča kot prej omenjena objekta kar se dimenzij tiče (200 metrov dolžine in 35 metrov višine). Razširjena uporaba belih jeklenih in betonskih konstrukcijskih elementov še bolj poudarja podobnosti s prej omenjenima objektoma. S tem se tudi zagotavlja zračnost prostora, lahkotnost konstrukcije in nevsakdanja podoba v obliki želve. Poleg konstrukcijske dovršenosti objekta je sinonim železniške postaje tudi odprtost in usmerjenost proti mestnemu središču. Za razliko od večine postajališč, ki imajo jasno ločeno notranjost in zunanjščino objekta, so pri tem objektu te jasne ločnice zabrisane in tako javni prostor prehaja v osrčje postajališča. Santiago Calatrava je bil izbran za projektiranje tega objekta leta 1997 na javnem natečaju, in je v svoji natečajni rešitvi podal ureditveni načrt za širše območje mestnega središča Liega in mu tako ponudil preobrazbo v sodobno srednjeevropsko mesto.

bruselj_belgija Bruselj je glavno mesto Belgije. Prestolnica je zrastla iz naselja, ki je obdajalo trdnjavo zgrajeno v 10. stoletju. Že od konca 2. svetovne vojne dalje je pomembno središče mednarodne politike in današnja prestolnica Evropske unije. V njemu se nahajajo sedeži Evropske komisije, Sveta Evropske unije ter politična sedeža zvez NATO in WEU . Administrativno je Bruselj ena od treh belgijskih avtonomnih regij, nadaljno pa se samo mesto deli na 19 občin. Mesto z milijon prebivalci leži na prvotno nizozemskem jezikovnem območju, kje je v 19. stoletju prevladala francoščina in posledično sta to danes uradna jezika. Mesto ima enega najlepših evropskih trgov, ob katerem se nahaja mestna hiša v gotskem stilu, s stolpom visokim skoraj 100 metrov. Bruseljska borza je po površini največji objekt v Belgiji, največja atrakcija pa je Atomium zgradba v obliki železovega kristala, visoka 120 metrov. Bruselj ima še nadvse navihan simbol; Manneken Pis.

manneken pis_bruselj_1618_jerome duquesnoy dequesnoy Manneken Pis predstavlja bronasto skulpturo dečka, ki lula. Skulptura je delo Jeroma Duquesnoya, postavljena leta 1618 in danes predstavlja enega izmed simbolov belgijske prestolnice. V ozadju nastanka skulpture stoji več legend. Najbolj znana med njimi je legenda o vojvodi Godfreyu III iz Leuvena. Leta 1142, ko je imel omenjeni vojvoda komaj dve leti, so se njegove čete spopadle s četami lorda Berthoutsa iz Grimbergna, blizu kraja Ransbeke (danes Neder-over-Heembeek). Vojaki so mladega vojvodo v košari obesili na drevo, da bi jih opogumljal s svojo pristonostjo. Iz viseče košare naj bi mali vojvoda polulal nasprotne vojake, ki so kasneje izgubili bitko. Skulptura je tekom vsakega tedna oblečena v najrazličnejše kostume, kar je postala prava tradicija. Njegova garderoba obsega več sto ratzličnih kostumov, nekateri so razstavljeni v posebej za to namenjenemu muzeju. Tekom slovenskega vstopa v EU je Manneken Pis nosil gorenjsko narodno nošo. V času našega bivanja v Bruslju bo Manneken Pis oblečen v belgijskega cestnega delavca, tibetanskega meniha, ter portugalsko narodno nošo. V dneh po našem odhodo pa se bo prelevil v Nelsona Mandelo, aktivista Rdečega križa, vojaka francoske Tujske legije in mnoge druge like.

grand place_bruselj_10. - 14. stol. Grand Place je osrednji trg v Bruslju. Obkrožen je s cehovskimi dvoranami, mestno hišo ter Breadhouse. Leta 1998 je bil umeščen med UNESCOovo svetovno dediščino, njegove mere pa so 68 x 110 m. V 10. stoletju je Charles, vodja Spodnje Lorene, zgradil trdnjavo na otoku Saint-Géry. To je bilo seme novonastalega Bruslja. Do konca 11. stoletja so bile na izsušenem območju v bližini trdnjave, postavljene tržnice na prostem. Trg je bil imenovan Nedermerckt ali Spodnji trg. Verjetno se je razvil istočasno kot je potekal komercialni razvoj Bruslja. Trg je bil dobro situiran vzdolž Steenweg (niz. Causeway), pomembne trgovske poti, ki je povezovala razvita področja Porenja in County of Flanders. V začetku 13. stoletja so bile na severnem delu Grand Place-a zgrajene tri notranje tržnice in sicer tržnica z mesom, kruhom ter oblačili. Te stavbe, ki so pripadale vojvodi Brabantu, so dovoljevale da se izdelki prodajajo tudi v slabem vremenu, poleg tega pa omogočale vojvodi, da je imel nadzor nad skladiščenjem in prodajo blaga ter pobiranjem davkov. Trg so zaključile ostale stavbe, narejene iz lesa in kamna. Mestna hiša je bila zgrajena med leti 1401 in 1455 in je na trg prinesla sedež občinske oblasti. Trg je svojemu prvotnemu namenu služil do 19. novembra leta 1959. Vsako leto je avgusta za nekaj dni na trgu postavljen ‘’cvetlični tepih’’.

central station_bruselj_1952_vicotr horta Glavno železniško postajo v Bruslju je zasnoval belgijski arhitekt Victor Baron Horta (1861-1947). To je bil njegov najdalj trajajoči projekt, ki pa ga sam žal ni dokončal. Po njegovi smrti je njegovo mesto zasedel Maxime Bruhfaut in zaključil z deli leta 1952. Glavni železniški postaji konkurirata še postaji Bruselj-jug in Bruselj-sever, ki sta večji in imata hitrejši pretok transporta. Glavna postaja ima samo tri perone, zato se pogosto dogaja da si vlaki en za drugim sledijo le dobro minuto. Glavna platforma je locirana pod zemljo, predvsem zaradi pomanjkanja prostora. Kljub večjim poskusom razširitve zaenkret še ni primernega projekta, ki bi zadostil pogojem. Postaja je bila nazadnje prenovljena leta 2007. Victor Baron Horta, eden najpomembnejših arhitektov iz obdobja ‘Art Noveau’, je tudi začetnik modernizma v Belgiji. Leta 1932 je od kralja Alberta I prejel naziv Baron za svoje dosežke na področju arhitekture. 4 stavbe, ki jih je Horta projektiral so tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

galerie saint-hubert royales_bruselj_ J.-P. Cluysenaer

Galerija Saint-Hubert Royales (nizozemsko: Saint-Hubertusgalerijen, tudi Koninginnengalerij in Galerie de la Reine) so nakupovalne arkade v Bruslju. Pasažo je zasnoval mladi arhitekt Jean-Pierre Cluysenaer. Leta 1846 jo je odprl kralj Leopold I. Postala je prvi pokrit šoping center v Evropi. Poleg te nakupovalne pasaže sta se iz tistega časa ohranili še dve: Galleria Vittorio Emanuele II v Milanu ter Pasaža v St. Petersburgu. 213 m dolgo strukturo sestavljajo dolg hodnik z dvema nadstropjema, nad katerima je rahlo ukrivljena steklena streha z okvirji iz litega železa. V pasaži so v pritličjih luksuzne trgovine (npr. Hiša čokolade Neuhaus), v nadstropjih pa stanovanja in apartmaji. V skladu s svojim geslom: ‘’vse za vsakogar’’ privlači predvsem ljudi mode. Pasaža je sestavljena iz dveh delov: Galerie du Roi (Kraljeva galerija) ter Galerie de la Reine (Kraljičina galerija). Tretji, manjši del galerije, pa se imenuje Galerie des Princes (Galerija princev). Glavna predela galerije sta ločena s stebriščem na mestu kjer Rue des Bouchers (Mesarska cesta) seka kompleks galerije. Ovinek je bil speljan namerno da bi dolga perspektiva s ponavljanjem arkad, pilastrov in oken postala manj dolgočasna. Gledališče v notranjosti galerije (Théâtre des Galeries Saint-Hubert) je z odprtjem leta 1947 postalo eno od treh kraljevih gledališč v Bruslju.

delirium cafe_bruselj študijsko gradivo Delirium Cafe je bar v Bruslju, glevnem mestu Belgije. Znan je po raznovrstni in številni ponudbi piva. Januarja leta 2004 so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, saj so imeli takrat na zalogi 2004 različnih znamk piva z vsega sveta*. Bar se nahaja v mali uličici le streljaj od glavnega mestnega trga. Imenuje po belgijskem pivu Delirium tremens, katerega simbol (roza slon) krasi tudi vhod v lokal.

*Andora, Angola, Argentina, Armenija, Avstralija, Avstrija, Benin, Bolivija, Brazilija, Kamerun, Kanada, Kitajska, Kongo, Hrvaška, Kuba, Ciper, Češka, Danska, Ekvador, Egipt, Estonija, Ferski Otoki, Finska, Francija, Nemčija, Gana, Grčija, Guadalupe, Madžarska, Indija, Indonezija, Irska, Izrael, Italija, Jamajka, Japonska, Kenija, Koreja, Laos, Libanon, Litva, Luxemburg, Malezija, Mehika, Mongola, Maroko, Namibija, Nepal, Nizozemska, Nova Zelandija, Nigerija, Norveška, Palestina, Peru, Filipini, Poljska, Portugalska, Rusija, Škotska, Srbija , Črna Gora, Slovaška, Slovenija, Južna Afrika, Španija, Šri Lanka, Švedska, Švica, Tanzanija, Tajska, Togo, Trinidad in Tobago, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija, ZDA

atomium_bruselj_1958_André Waterkeyn Tako kot so v Parizu ob svetovni razstavi leta 1889 postavili znameniti Eifflov stolp, so Belgijci kot gostitelji razstave leta 1958 postavili Atomium. Avtor te nenavadne strukture je belgijski inženir André Waterkeyn. 102 metra visok objekt predstavlja povečano molekulo železa, ki je bila izbrana za promocijo belgijske kovinarske industrije. Premer vsakega posameznega atoma je 18 metrov, vezi, ki povezujejo model, pa služijo kot kanali za dvigala in stopnice. Dejansko dimezije modela ne ustrezajo popolnoma molekuli železa, saj so dimenzijo devetih sfer prilagodili možnostim konstrukcije. Konstrukcijski elementi stavbe so izdelani iz nerjavečega jekla, zunanje lupine krogel pa so aluminijaste. Objekt iz estetskih razlogov stoji na eni od krogel, tri krogle v prvem nadstropju pa so dodatno podprte s stebri, v katerih so požarne stopnice. Za javnost je dostopnih šest krogel. Ostale so iz varnostnih razlogov zaprte, ker nimajo neposredne vertikalne podpore. V vsaki posamezni krogli sta dve etaži. Prostor v njih je namenjen razstavam, le v najvišji krogli je restavracija. Po vertikalni osi modela se popeljemo z dvigalom do vrha, po stranskih vezeh pa vodijo tekoče stopnice. Da nam med potjo ni dolgčas, poskrbijo line v stropu, skozi katere si lahko bolje ogledamo ostale dele stavbe.

kruisheren cloister_ maastricht_2007_satijnplus architecten

Nekoč samostan iz 15. stoletja, danes hotel, se nahaja v središču Maastrichta. Skupaj z monumentalno gotsko cerkvijo, se kompleks spremeni v zelo poseben, luksuzen hotel. To je edinstven prostor, v katerem se prepletata gotika in moderni dizajn, vendar je razlika med preteklostjo in sedanjostjo zelo jasna. Glavna načela so transparentnost, prostor, modernost in udobje. Celoten kopleks prepletajo motivi priznanih mojstrov kot so Le Corbusier in Rietvield, pravtako pa tudi sodobnih oblikovalcev kot so Marc Newson, Piet Heyn Eeck, Philippe Starck and Roderick Vos. Vrt samostana je ohranil nekdanjo slavo; je pristan miru sredi vrveža mesta. V času francoske revolucije je samostan služil kot vojašnica. Danes ima hotel 60 sodobno opremljenih sob. V nekdanji ladji cerkve se nahaja recepcija, trije lounge prostori (nekoč so bile to stranske kapele), knjižnica, stekleno dvigalo in vinski bar s posebno »vinsko kletjo« nad tlemi. Notranjost je uredil mednarodno priznani notranji oblikovalec Henk Vos. Zanimivi kosi svetil, ki jih je ustvaril nemški umetnik svetil Ingo Maurer, pa dodatno poudarijo posebnost kompleksa.

bookshopdominicanen_maastricht_2007_merkx+girod

Izziv kako na 750 kvadratni-h metrov razpoložljivega prostora postaviti program, ki obsega 1200 kvadratnih merov je vsekakor svojevrsten izziv. Arhitekturni biro Merkx+Girod so za rešitev uporabili volumen stare dominikanske cerkve. Osrednji element prostora je masivni večnadstropni jekleni blok, ki služi kot knjižna polica ter prostor za vertikalne komunikacije. V prostor je umeščen centralno, tako da prvotni prostor ostaja nedotaknjen. Ustvarjen je kontrast med modernim jeklemnim boksom in staro konstrukcijo cerkve, kjer so med prenovo odkrili spektakularne freske. Nekdanji oltar sta danes zamenjala kavarniški pult in kotiček za posedanje. Ohranile so se grobnice, ki jih jekleni volumen ne zakriva in s tem je ustvarjen res poseben urbani interier, nad katerim so arhitekturni navdušenci fascinirani, bibliofili pa se v njem zaradi zmede ne počutijo najbolj domače.

academy of art and architecture_maastricht_1993_wiel arets

Dizajnirana v začetkih kariere nizozemskega arhitekta Wiela Aretsa, je Akademija umetnosti in arhitekture v Maastrichtu dosegla izjemen uspeh z uporabo minimalne estetike. Obsega dva studio bloka, ki sta delno sestavljena iz štirih devetkotnih volumnov, povezanih z mostom. Kot že namiguje sam most, pretočnost ljudi igra pomembno vlogo pri doživljanju akademije. Nov vhod je oblikovan iz podaljšanega trga, katerega namen je privabljanje pozornosti ljudi. Nad vhodom je nad obiskovalci gosta mreža povezav, ki povezujejo že obstoječe poti nekdanje stavbe. Vsakdanji programi, kot so knjižnica, bar, avditorij, so postavljeni zraven vhodnega kubusa. Povezanost med študenti in fakulteto je neverjetno preprosta. Rampe so postavljene zraven cirkulacije ljudi in programov. V enem od teh primerov rampa vodi navzdol do avditorija, med seboj pa sta ločeni le s stekleno steno in betonskimi stebri. Spuščanje ljudi po rampah postane zanimivo doživetje, vidno iz avditorija. Čeprav ne želimo biti kritični do programskega vidika stavbe (kateri je zelo preprost in lep v samih detajlih, ter uporabi betona in stekla) je prevladujoči del zasnove vendarle v pretočnosti prehajanja ljudi.

indigo_maastricht_1997_wiel arets Poslovna stavba Indigo v Maastrichtu je delo nizozemskega arhitekta Wiela Aretsa. Zgrajena je bila 1997. leta in obsega 3100 m² pretežno pisarniških površin. Stoji v področju mesta, imenovanem Ceramique in je zasnovan kot dva nasproti si stoječa kubusa, ki lebdita nad prostorom. Objekt je značilno delo avtorja, saj je severna fasada sestavljena iz linij horizontalnih oknen in temne fasadne opeke, na južni strani pa so namesto temne opeke za fasadno polnilo uporabljeni stekleni votlaki (prizme), ki skupaj s poudarjeno vidno nosilno konstrukcijo tvorijo mrežo na fasadi. 1955 – rojen v Heerlenu 1983 - diplomira TU Eindhoven 1984 – ustanovi arhitekturni biro Wiel Arets Architect & Associates v Heelrenu 1986-89 – poučuje na arhitekturnih šolah v Amsterdamu in Rotterdamu 1988-92 – diplomira na AA v Londonu 1991-94 – gostujoči profesor na Univerzi Columbia, Berlage Institute v Amsterdamu, Cooper Union v New Yorku ter na Danski Kraljevi Akademiji 1995-2001 - dekan Berlage Institute v Amsterodamu 1997 - ustanovi arhitekturni biro Wiel Arets Architect & Associates v Maastrichtu 1998 – akademija v Maastrichtu nominirana za izbor najboljših stavb v 20. stoletju 2000 – gostujoči profesor na šoli Mies van der Rohe vBarceloni 2000 – redni profesor na Beralge

kampus technische universiteit_eindhoven_2009_inbo/jhk juurlink&geluk

Kampus tehnične univerze v Eindovnu je 103 hektarje veliko samooskrbno in ekološko delovno okolje. Spodbuda podjetja Philips je spremenila prejšnje območje v novi poslovni park, v območje ki tvori nov del mesta. Projekt, ki sta ga naredila projektivna biroja Inbo/JHK in Juurlink&Geluk vsebuje veliko zelenih površin s posebnim mikro okoljem. Iz tega razloga so parkirna mesta podzemna in prekrita z naravno okolico. Odprtost, pozitivna atmosfera, ter koncentracija visokega znanja, pripomorejo k boljšemu sodelovanju med raziskovalci. Kampus spodbuja skupinsko delo in medsebojno sodelovanje in to je vidno tudi v arhitekturi, saj prevladujejo transparentne zgradbe in veliko odprtih površin. Srce kampusa je "Strip". Vse družbene dejavnosti se nizajo vzdolž te 400 metrov dolge stavbe. "Strip" je središče zbliževanja, inspiracije in kreativnosti.

mlini na veter_kinderdijk Kinderdijk je vasica 15 km južno od Rotterdama na sotočju rek Lek in Noord. Leta 1740 so tu zgradili 19 mlinov na veter, ki so služili za črpanje odvečne vode iz polderjev (območja, ki so nižja od morske gladine) , to vodo so odvajali v kanale in reke. Za to so izkoriščali moč vetra, ki je zavrtel mlin. Mlini danes obratujejo zgolj v turistične namene, njihovi vlogo pa so prevzele črpalne postaje. Te mlini veljajo za največjo skupino mlinov na Nizozemskem, ki so se dobro ohranili vse do danes. Leta 1997 pa so bili uvrščeni na unescov seznam svetovne dediščine. Restavratorska dela na mlinih otežujejo ljudje, ki še vedno živijo v nekaterih mlinih. V zadnjih letih je tako prišlo do številnih nesreč, kot je npr. eksplozija plinske bombe, ki je močno poškodovala enega od mlinov (mlin je bil restavriran).

downtown rotterdam ERASMUS BRIDGE Ta viseči most povezuje severni in južni del mesta s 802 m razponom v spektakularnem stilu. Most ima samo en steber, visok 139 m, na katerega so prednapeti kabli. Struktura se imenuje "Swan", ker lahkotna konstrukcijska zasnova spominja na laboda, ki lebdi nad vodo. INHOLLAND Šolo je zasnoval Erick van Egeraat. Zelo značilen je notranji atrij, okrog katerega se razvrščajo prostori z različnimi programi. NEW LUXOR Zgradbo je zasnoval avstralski arhitekt Peter Wilson. Gledališče se nahaja med reko in mestom. Od tu je lep pogled na pristanišče in veličasten obris Rotterdama. Luxor Avditorij sprejme 1500 ljudi. KPN OFFICE Nahaja se na južnem strani Erasmus Bridge. To je visok stolp (98 metrov, 23 nadstropij), ki je namenjen pisarniškim prostorom za družbo KPN Telecom. Značilna je zanimivo osvetljena fasada, ki se spreminja gleda na dan, letni čas. Zanimivi za ogled so še Hoge Heren, Las Palmas, World Port Centre, Strand Aan de Maas, Scheepvaart en transport College, Euromast, Kraton 230...

sonneveldhouse_rotterdam_1933_brinkman&vandervlugt

Hiša Sonneveld je ena od šestih objektov, ki se nahajajo na trgu v Museumpark-u v središču Rotterdama. Zasnovana je bila s strani biroja Brinkman&Van der Vlugt in je edinstven primer nizozemskega funkcionalizma. Hiša Sonneveld je zelo zgodnji in presenetljivo popolni primer hiše opremljene popolnoma v skladu z najsodobnejšimi standardi 1930, s serijsko proizvedenimi izdelki. Konstrukcijsko je objekt sestavljen iz betonskih plošč, ki so pritrjene na jeklene okvirje, v stenah se odpirajo velik okna, prostore pa je možno hitro reorganizirati. Z upoštevanjem Le Corbusier-ovih modernističnih načel je bila ustvarjena hiša, ki traja in ima večje kvalitete, kot marsikatera sodobna gradnja. Notranjost hiše je opremeljena z opremo, ki jo je zasnoval W.H. Gispen. Nadvse opazne so živahne, tople barve: rdeča, jajčno rumena in modra v kombinaciji s svetlo in temno sivo ter rjavo. Poseben vtis s svojim vzorcem ustvarjajo izbrane tkanine pohištva, zaves in talnih oblog.

netherlands architecture institute_rotterdam_1993_joe coenen

Nizozemski inštitut za arhitekturo (NAI) je več kot muzej arhitekture. To je predvsem inštitut za kulturo. Ima eno največjih zbirk arhitekture na svetu; na policah je za 18 kilometrov različnih risb, skic, modelov, fotografij, knjig, dnevnikov in drugega materiala. V zbirki je praktično vsak pomembnejši nizozemski arhitekt od leta 1800 dalje. NAI tujim popotnikom pogosto služi kot začetna točka za arhitekturne izlete v in okoli Amsterdama. V načrtu Coenen razporedi različne funkcije inštituta v različne dele stavbe, ki so vsi v popolni harmoniji. Nova zgradba inštituta je zasnovana glede na tri glavne naloge: zbiranje, upravljanje in dostop do arhivov in zbirk; študij tega materiala in spremljanje razvoja; ter razširjanje pridobljenega znanja v obliki razstav, publikacij in dogodkov. Doda pa še četrto nalogo namenjeno oddelku za javne funkcije, ki vključuje kavarno, knjigarno in avditorij. Arhiv se nahaja v vzdolžni, rahlo ukrivljeni 200 metrov dolgi stavbi iz betona, ter rdeče aluminijaste fasade. Jedro stavbe je visoka, steklena enota, kjer je prostor namenjen študiju in pisarnam. Pod glavno stavbo je pravokotno na enoto, kjer je arhiv, ravna platforma namenjena javnim površinam.

kunsthal_rotterdam_1992_rem koolhaas Kunsthal je muzej v Rotterdamu, ki je odprl svoja vrata leta 1992. Objekt leži na vhodu v Muzejski park in je delo Nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa. Muzej nima stalne zbirke in nudi povprečno 25 različnih razstav letno. Razstave predstavljajo kulturo širšega sveta, ponujajo nam različen repertoar, od impresionizma, Leonarda da Vincija do pop – art scene. V objektu najdemo presenetljivo kar 3300 kvadratnih metrov razstavnega prostora, ki se razprostira skozi tri glavne prostore, umetnostno galerijo in fotografsko galerijo. To pomeni, da je v muzeju lahko razstavljenih kar 5 ali 6 različnih razstav. Muzej sestavljajo še prostoren avditorij, kavarna, knjigarna in VIP prostori. Različni deli stavbe se zdijo, kot da bi bili položeni en na drugega. Lega objekta povzroča, da muzej nima le funkcije kot razstavni prostor, temveč kot tudi kot križišče poti. Vzpenjajoča rampa se vzpenja naravnost skozi objekt in premosti višino šestih metrov, kjer lahko pešci vstopajo v muzej ali pa nadaljujejo svojo pot. Tako je Kunsthal hkrati vhod v muzej in zaklljuček parka. Objekt s svojo južno stranjo meji na avtocesto na vrhu nasipa, severna stran, kjer je nizji nivo, se pa obrača proti Muzejskemu parku. To dejstvo in te danosti stavbo in območje delijo na 4 različne dele in tako je tudi arhitektura oblikovana kot štirje avtonomni projekti.

de vriese pavilion_rotterdam_1935_van der steur Muzej Bojimans Van Beuninger ima svetovno zbirko starih mojstrov moderne in sodobne umetnosti. Vsebuje pribljižno 126 000 predmetov. Prizidek tega muzeja se nadaljuje na južnem koncu glavne stavbe, ki ga je oblikoval Van der Steur leta 1935. Ta označuje začetek 250 metrske monumentalne simetrične osi. Pavilion, ki je priključen glavni stavbi s transparentnim koridorjem, je sestavljen iz dveh nadstropij. V kleti se nahaja stalna predindustrijska študijska zbirka in nekateri studiji. Ta de zdi kot podstavek za 4 metrski prosojni razstavni prostor, ki občasno razstavlja izdelke industrijskega oblikvanja. Z njegovo horizontalno obokano fasado, je prostor konstruiran čez rob kletne etaže na strani reke. Zaradi južno orientirane lokacije ima objekt visoke klimatske zahteve. Vpliv dnevne in sončne svetlobe je minimiziran z 4 metrsko konzolo.

schouwburgplein_rotterdam_1996_west8 Schouwburgplein je interaktivni urbani prostor v centru Rotterdama, obdan je s teatrom, koncertno dvorano, centralnim stadionom, rastavracijami in trgovskimi centri. Velik je 12.250m2, oblika pa poudarja pomen praznega, prostega prostora, in odpira pogled k obzorju. Oblika je zasnovana glede na pričakovano uporabo trga v različnih delih dneva oz. glede na uporabo v odvisnosti od vpliva sonca. Te “sončeve cone” so odražene v mozaiku tal. Na zahodu so epoxy-tla s srebrnimi listi. Vzhodna-sončnejša stran ima lesene klopi po celi dolžini, ter tople materiale, gumo, tikovino ... 15metrski ventilacijski stolpi garažne hiše so močni vertikalni elementi tega trga, obdani so z LED diodami. Trije stolpi skupaj tvorijo digitalno uro. Center trga ima streho iz perforiranih kovinskih panelov, pod njo je leseno igrišče. Vse napeljave(elektrika- za dogodke...) so vgrajene v tla. Na trgu je vgrajena fluorescecntna osvetlitev, ki ponoči izgleda kot mlečna cesta. Cel trg se zaradi teh horizontalno usmerjenih luči pod robom strehe zdi lebdeč.

cinema schouwburgplein_rotterdam_1995_koen van velsen

Kino stoji na vrhu podzemne garaže, zato je konstrukcija iz relativno lahkega jeklenega okvira,fasada je plastična. Ti svetlobo-prepustni paneli dajejo stavbi zelo urbani in futuristični videz. Interier prvega nadstropja velja za čudovit javni prostor.

de doelen_rotterdam_1934&1966_ector hoogstad architecten

De Doelen je koncertno središče in razstavni prostor v Rotterdamu na Nizozemskem. V originalu je bil zgrajen leta 1934, vendar ob začetku 2. svetovne vojne, v maju leta 1940 uničen, med nemškim bombardiranjem Rotterdama. Nizozemska je po tem dogodku bila pod nemško okupacijo vse do konca 2. svetovne vojne. De Doelen je bil v originalu z eno koncertno dvorano prenovljen komaj leta 1966, vendar sta bili leta 1990 dodani še 2 novi. Novi prostori vsebujejo različne programe, med drugim tudi veliko koncertno dvorano s 2200 sedeži, 2 manjši s 700 sedeži in sejne sobe. Čeprav De Doelen večina pozna kot koncertno središče klasične glasbe, prireja različne glasbene prireditve, ter je prizorišče mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Pravtako je dom rotterdamskega filharmoničnega orkestra.

cafe de unie_rotterdam_1925_jacobus oud Cafe de Unie je delo nizozemskega arhitekta Jacobusa Ouda, enega izmed predstavnikov gibanja De Stijl. Stavba je bila zgrajena leta 1925, vendar je bila porušena med bombandiranjem Rotterdama, tekom druge svetovne vojne, točneje maja 1940. V originalu je bil objekt postavljen na območju Coolsingela. Zgradba je bila ponovno zgrajena leta 1986, pod vodstvom arhitekta Carela Weeberja, na območju Mauritswega, dela Rotterdama, ki mu je bilo sicer prizanešeno tekom vojne. Stavba je šolski primer načel gibanja De Stijl, z uporabo primarnih barv in preproste abstrakcije vertikalnih in horizontalnih linij. Zgradba tako, ob boku Rietveldove Schroederhuis v Utrechtu, predstavlja najbolj tipično stvaritev, ki strogo sledi usmeritvam in načelom gibanja. V pritličju stvabe se nahajata kavarna in restavracija, v ozadju pa manjši teater.

cube housing_rotterdam_1984_piet bloom Originalna ideja hiš kock se je rodila že nekje v sedemdesetih letih. Kompleks je ubistvu most za pešce, ki prečka prometno žilo. Posamezen del kocke je zasnovan kot abstraktno drevo, skupaj deluje kot gozd. Kompleks je kot varna oaza, kjer so različne dejavnosti: manjša podjetja, trgovine, šola in otroško igrišče spodaj (na nivoju promenade) in stanovanja zgoraj v kubusih. Hišo kocko lahko označimo kot arhitekturni eksperiment, kjer je Bloom določil formo, estetika in prostorska umestitev pa je bila pomembnejša od funkcionalnosti in praktičnosti. Stanovalci imajo odličen razgled zaradi nagnjenih oken. Življenje v hiši kocki (na vrhu) nas spominja na hišico na drevesu.

schröderhuis_utrecht_1924_gerritthomasrietveld Hiša Schröder je projekt, ki ga je naročila gospa Truus Schröder-Schräder, zasnoval pa arhitekt Gerrit Thomas Rietveld. Mala stanovanjska hiša je s svojo fleksibilno razporeditvijo prostorov in čistimi geometrijskimi oblikami ideal arhitekturnega in umetnostnega nizozemskega gibanja De Stijl. Objekt je značilen s svojo barvno shemo rdeče, modre in rumene barve, ki so kombinirane le še z belo, sivo in črno, vse druge barve so izključene. V istih barvah je pohištvo, ki ga je prav tako dizajniral Rietveld. Pritličje objekta se še vedno lahko smatra za klasično ‘nepremično’ zasnovo kuhinje in treh sob okoli centralnega stopnišča. Novost predstavlja nadstropje, ki je popolnoma odprto, posamezne prostore pa določijo drsni pregradni paneli, ki tako omogočajo delitev prostora na manjše enote, glede na potrebe uporabnika. Fadasa je kolaž ploskev in linij v barvah De Stijl. Zdi se, da posamezni elementi drsijo drug preko drugega in s tem določajo pozicijo balkonov. 2. decembra 2000je bila hiša Schröder uvrčšena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Rietveld Schröderhuis v Utrechtu je ikona sodobnega gibanja v arhitekturi in nadpovprečen dosežek človekovega izražanja.

erasmuslaan_utrecht_1931_gerritthomasrietveld Gerrit Thomas Rietveld je po izgradnji hiše Schröder zasnoval in zgradil kompleks stanovanjskih objektov. V nasprotju s Schröderjevo hišo se ti objekti naslanjajo na funkcionalistično usmerjeno miselnost nizozemskega arhitekturnega gibanja Niewe Bowen. Površine stekla, jekla in belih sten so v popolnem kontrastu z Rietveldovim prejšnjim delom. Erasmuslaan 9 je prvi izmed štirih stanovanjskih blokov, zasnovan pa je kot modelni dom in hkrati razstavni prostor Rietveldovega pohištva, odprt širši javnosti. Objekt sestavljajo štiri stanovanjske enote. V pritličju je enota zasnovana odprto, ponovi se uporaba premičnih predelnih sten, ki se jih uporablja po potrebi. Stopnišče, locirano v center deluje kot os, okoli katere se nizajo in vrtijo sobe. Prva enota kompleksa je bila zgrajena 1931, naslednja pa štiri leta kasneje. Leta 1999 je združenje Hendrick de Keyser kupilo in renoviralo objekt Erasmuslaan 9. Centraal Museum je po originalnih slikah iz leta 1931 rekonstruiral prostore in jih opremil z replikami in originali Rietveldovega pohištva. Danes je ponovno dostopna javnosti, ostali objekti Erasmuslaan-a pa so renovirani in ponujeni v najem.

university library_utrecht_2004_wiel arets Knjižnica univerzitetnega kampusa v Utrechtu je elegantna kocka s fasado sestavljeno iz stekla s printom in črnega tekturiziranega betona. Eleganten in minimalističen dizajn knjižnici daje namen prvotnosti; to je kraj tišine in študija. Na stekleni fasadi je tisk v obliki bambusovih dreves, kar zaustavi del svetlobe, ki prihaja od zunaj in dopolnjuje notranji ambient. Interier je temen s svetlo sivimi tlemi in s ponekod poudarjenim rdečim pohištvom. Oblikovali so ga belgijski oblikovalci Guinze & Milan. Namen arhitektov je, da je knjižnica zbirališče za vso univerzo. Stopnišče, ki je skupni prostor, je oblikovan in namenjen kot kraj srečevanja. Ljudje lahko opazujejo ostale pri hoji, delu, pogovoru iz različnih delov v stavbi. Javna funkcija je igrala veliko vlogo tako pri ideji kot dizajnu. Obstajata dva tipa individualnega prostora. Prva možnost je kabina z mlečnimi steklenimi vrati; tukaj lahko študiraš sam. Druga možnost je nekoliko bolj zanimiva in bolj uporabljena. Individualen prostor je v skupnem prostoru. Takšne prostore najdemo po celotni knjižnici. S tem je prisotna neprekinjena vizualna povezava med prostori zgoraj in spodaj, večino časa pa tudi z glavnim prostorom.

spacebox_utrecht_2002_mart de jong design Leta 2002 je bilo v Utrechtu veliko pomanjkanje študentskih sob. 7000 študentov je bilo na čakalni vrsti, ki so na sobo čakali tudi do 2,5 leta. To je bil trenutek, ko je Spacebox iznašel kot začasno rešitev v sistemskih zgradbah s posameznimi sobami. Ta rešitev se je kasneje izkazala kot trajna in ne začasna. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2003 v Haagu na Nizozemskem, kot razvoj in proizvodnja novega in inovativnega sistema gradnje.Je zaščitena blagovna znamka za lahke gradnje, predvsem za sisteme z več enotami, ki ponuja kakovostne in trajne rešitve. Vsaka enota je zgrajena iz 5 plošč. Vsaka plošča je sestavljena iz negorljivega materiala, Resol pene in zelo gladke zunanjosti iz poliestra, ki je hkrati tudi fasada. Skupna debelina plošče je 88 mm (stene) je oziroma 110 mm (etažna plošča). Projektiranje sistema Spacebox ® nam nudi veliko svobode oblikovanja. Načeloma je mogoče uresničiti prilagojene oblike v skladu z željami naročnika, lahko pa so to serijski modeli. Možno je tudi priključiti enote vodoravno ali navpično v poljubni kombinaciji. Spacebox nudi zelo hitro proizvodnjo enot, ki so izdelane z vso opremo ''na ključ''. Proizvedejo in sestavijo tudi 10 enot na dan. Za Spacebox je značilna zelo dobra toplotna izolacija, sami objekti pa imajo življensko dobo od 30 do 60 let.

the sphinxes_huizes_2003_neutelings riedijk architects

The sphinxes je stanovanjski kompleks, ki ga sestavlja 5 objektov, ki ležijo na obali jezera Gooimeer v mestu Huizen. Vsak objekt ima 13 stanovanj, torej skupaj 65. Stanovanja so razporejena tako, da kar najbolje izkoristijo naravne danosti- stanovanja na zadnji strani imajo ogromne terase, ki nudijo naravno svetlobo, na drugi strani pa imajo velika panoramska okna, ki ponujajo lepe poglede na jezero. Fasada je narejena iz aluminijastih lamel, ki spreminjajo svoj izgled glede na osončenost, hkrati pa ustvarjajo zanimiv odsev v vodi. Kompleks je dobil ime po svetovno znani Sfingi v Egiptu, saj členjenost gabaritov spominja na telo in glavo Sfinge. Neutelings Riedijk architects je uspešna arhitekturna skupina, katere ustanovitelja sta Willem Jan Neutelings ter Michiel Riedijk, ki sta biro ustanovila leta 1990 v Rotterdamu. Skupina se lahko pohvali z več realiziranimi projekti kot so Mediacenter v Hilversumu, Artscenter v Leuvenu ter ostalimi projekti v Amsterdamu in Rotterdamu. Leta 2009 je bil biro nominiran za nagrado Mies van de Rohe, za Nizozemski Inštitut zvoka in videa. Poleg večjega števila zmagovitih rešitev na natečajih, tako domačih kot mednarodnih, se ustanovitelja ukvarjata tudi s poučevanjem na fakultetah.

waterfront_almere Opisani objekti stojijo na obrežju jezera Weerwater, ki je sedaj novi, prestižni center novega mesta Almere. Ta je najhitreje rastoče mesto na Nizozemskem. blok 5_2008_seARCH bv, bjarne mastenbroek stanovanja, kavarna, nakupovalni center block 16_2005_ renè van zuuk architekten 49 stanovanj, telovadnica, fitness-cafe, samostojen paviljon 8 740 m2 de kunstlinie_2006_SANAA architect dve veliki gledališči, več manjših dvoran za nastope in vadbo, pisarne 15 500 m2 silverlinie_2001_ claus en kaan 58 stanovanj 12 300 m2

amsterdam Amsterdam je glavno mesto Nizozemske, ki se nahaja v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot "Severne Benetke", ima 747.290 prebivalcev in se nahaja v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije t.j. družitve mest v Evropi, s okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širši okolici Amsterdama živi 1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni "jez na reki Amstel" ter se nanaša na začetke prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam. Amsterdam je bil zgolj majhna ribiška naselbina vse do konca 12. stoletja, med nizozemsko zlato dobo pa je postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu, po zaslugi velikanskega razvoja trgovine. Tedaj je postal svetovni center financ in diamantov. V 19. in 20. stoletju se je Amsterdam močno razširil in oblikovala so se nova satelitska mesta v njegovi okolici. Amsterdam je danes finančno in kulturno središče Nizozemske. V njem imajo sedež velike nizozemske korporacije, med njimi 7 izmed 500 največjih na svetu. Glavne znamenitosti Amsterdama, poleg zgodovinskih kanalov, so Rijksmuseum, Muzej Van Gogha, hiša Ane Frank, sloveča Rdeča četrt in kavarne s kanabisom, ki v mesto privabijo okoli 4.200.000 turistov letno.

rijksmuseum_amsterdam_1885_pierre cuypers Rijksmuseum je nizozemska narodna galerija, ki je bila ustanovljena leta 1800 v Haagu, 8 let kasneje pa jo je Louis Bonaparte preselil v Amsterdam. Leta 1863 je bil razpisan natečaj za nov objekt, ki pa so ga 13 let razpisali ponovno. Prvonagrajeni Pierre Cuypers je na prejšnem natečaju zasedel drugo mesto. Poseben natečaj je bil razpisan samo za dekoracije objekta (skulpture, mozaiki, poslikave, vitraži). Objekt je bil končan in odprt 13. julija 1885. Leta 1960 so objekt razširili na obe dvoriščni strani. Objekt je trenutno v fazi prenove, ki naj bi trajala do leta 2013, pod nadzorom španskih arhitektov Antonia Cruza in Antonia Ortiza. Rijksmuseum ima ogromno stalno zbirko, ki šteje okoli miljon kosov. Med najbolj znanimi deli je Nočna straža slavnega nizozemskega slikarja Rembrandta van Rijna. Rembrant je deloval v t.i. zlati dobi Nizozemske in ogromno prispeval pri razvoju kulture in umetnosti. Znan je predvsem po odličnih portretih ter avtoportretih. Leta 2004 je raziskovalka na področju medicine na Harvardu ugotovila, da je Rembrant po vsej verjetnosti trpel za slepoto, ki onemočoga vid v 3d obliki, kar mu je omogočalo lažje delo.

van gogh museum_amsterdam_1964_gerrit rietveld

Van Goghov muzej je muzej v Amsterdamu, ki razstavlja dela Nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha in njegovih sodobnikov. V muzeju hranijo najštevilnejšo zbirko Van Goghovih slik in risb. Glavna stavba Van Goghovega muzeja je bila prva stavba muzeja, kjer sta bili razstavljeni tako muzejska zbirka, kot tudi različne druge razstave. Danes je ta del stavbe namenjen le prezentaciji stalne zbirke. Arhitektura je bila zgrajena v letih 1963 – 64 izpod rok Nizozemskega arhitekta in notranjega oblikovalca Gerrita Rietvelda. Po njegovi smrti, so njegovi kolegi dokončali stavbo. Rietveld je bil pomemben član De Stijl, ki je delovala v letih 1920 in izdajala svojo revijo. Najbolj presenetljiv del tega muzeja je stopnišče v centralnem hodniku. Dnevna svetloba vstopa v prostor od zgoraj, skozi celoten hodnik in se preliva do sosednjih galerij. Prizidek muzeja je oblikovan po načrih japonskega arhitekta Kisho Kurokawa. Ta je bolj poznan po načrtovanju različnih japonskih muzejev in je tudi avtor letališča Kuala Lumpur. Značilnost nejgovega dela je oblikovanje enostavnih geometričnih oblik. Njegova arhitektura pooseblja simbiozo med vzhodnimi in zahodnimi principi filozofije in arhitekture. Za razširitev Van Goghevega muzeja je vzel zelo trezen dizajn, ki se obtoječi arhitekturi perfektno priklaplja. Racionalna zahodna geometrija se združuje z vzhodno asimetrijo.

museumplein_amsterdam_1999_sven-ingvar andersson

Museumplein je prostoren trg in dom treh glavnih in najpomembnejših muzejev v Amsterdamu: Rijksmuseum, Stedelijk Museum of Modern Art in Van Gogh Museum, zaradi česar ta predel postane raj za ljubitelje umetnosti. Med stilskimi hoteli in kavarnami je poleg še veličastni Concertgebouw. Ta muzejska četrt je nedvomno najpomembnejše kulturno središče mesta, ki ponuja velik izbor najrazličnejših dejavnosti in zanimivosti. Zelen park prostor je kot nalašč za piknike in zaradi velikih površin za različne igre. V sredini je plitek ribnik; poleti namenjen sedenju poleg, pozimi pa se spremeni v drsališče.

liedseplein_amsterdam_1995_koen van velsen Leidseplein je trg v centru Amsterdama, jugozahodno od centralnega-kanalskega predela. Leži na sečišču treh ulic Weteringschans, Marnixstraat in Leidsestraat. Leidsestraa je nekoč pomenilo: Pot v Leiden (kot v Londonu Oxford). Leidseplein je eden močnejših centrov nočnega življenja, saj je pol barov, restavracij, cafejev, dance-klubov ipd. Pogosto tam nastopajo ulični nastopači. Pozimi je na njem drsališče in stojnice s traadicionalnimi božičnimi nizozemskimi jedmi (Poffertjes- male sladke palačinke, pijačami, spominki. V bližini trga so City movie theater (do nedavnega v obnovi) Stadsschouwburg (mestni teater- mjuzikli, kabareji...), Leidsepleintheater (”dom” angležke komične skupine Boom Chicago), "Uitburo" (going-out office), kjer so na voljo informacije o vstopnicah amsterdamskih gledaliških in plesnih predstav, v bližini je tudi Vondelpark- največji mestni park, Holland Casino, zgodovinski American Hotel, Barlaeus Gymnasium- znana srednja šola.

vondelpark_amsterdam_1867 Vondelpark je največji park v amsterdamu in vsekakor najbolj poznan park na Nizozemskem. Park obišče vsako leto kar 10 miljonov obiskovalcev. Leži južno od trga Leids in v bližini Rijksmuseum, Stedeljik Museum in Van Goghovega muzeja. Ustanovljen je bil leta 1864, kot park za jahanje konjev in sprehode z imenom Nieuwe park. kasneje , leta 1867, se je preimenoval v Vondelpark po nizozemskem pesniku Joostu van den Vondel, katerega kip tudi stoji v parku. V parku najdemo filmski muzej, zunanji teater in igrišče. Poleg kipa Joosta van den Vondela najdemo v parku še dve skulpturi, in sicer ‘’The Fish’’ avtorja Pabla Picassa ter ‘’Mama Baranka’’ Nelsona Carrilha. V parku se skozi leto zvrstijo mnoga zanimiva dogajanja. V času kraljičinega dne, se v parku odvija tržnica na prostem ter mnoge aktivnosti za otroke. Vsako leto izvedejo tudi tekmovanje v golfu ter teku. Od junija do avgusta so v parku glasbene in plesne predtave v teatru na prostem.

heineken experience_amsterdam Družina Heineken je začela s proizvodnjo piva leta 1864, ko je Gerard Adriaan Heineken kupil pivovarno v srcu Amsterdama. V zadnjih 140 letih so tri generacije družine Heineken zgradila in razširila blagovno znamko, ki je postal svetovni ''brand''. To pa predvsem po zaslugi vodstva, ki ga sestavljajo Gerard, Henry in Alfred Heineken. Heineken Experience se nahaja na mestu, kjer je pivovarna tudi nastala. Stavba je bila zgrajena leta 1867, in je bila v uporabi kot pivovarna, do leta 1988. Leta 1991 so pivovarno preselili zaradi pomanjkanja prostora. V muzeju se nahajajo številni interaktivni eksponati in dva bara. Prav tako daje vpogled v zgodovino pivovarne in njene procese skozi čas. Obiskovalci prejmejo eno majhno degustacijo piva v steklenički in velikim kozarcem Heinekena ob koncu ''turneje''.

dam square in nieuwe kerk_amsterdam_1409 Nieuwe Kerk je cerkev iz 15. stoletja. Znana je po kraljevskih ustoličevanjih, ter po kraljevskih porokah. Cerkev Nieuwe Kerk je pokopališče slavnih nizozemskih pomorščakov ter herojev vojne mornarice, med drugim admirala Michiela de Ruyterja in poveljnika ladjevja Jana van Galena. Poet in dramatik Joost van der Vandel je pravtako pokopan v tej cerkvi. Nieuwe Kerk je locirana na trgu Dam Square zraven kraljeve palače. Ker je cerkev Oude Kerk postala premajhna za naraščajočo populacijo mesta, je škof Utrechta dal dovoljenje za uporabo in izgradnjo cerkve Nieuwe Kerk leta 1408. Posvečena je bila sv. Mary in sv. Catherine. V mestnih požarih leta 1421 in 1452 je bila cerkev poškodovana, leta 1645 pa v požaru skoraj požgana do tal. Tega leta so jo obnovili v gotskem stilu. Večjo prenovo je ponovno doživela v letih od 1892 - 1914, pri kateri so dodali veliko neogotskih detajlov. Nazadnje je bila prenovljena v letih od 1959 - 1980. Danes cerkev več ne služi svojemu namenu, ampak je priljubljena turistična točka in mesto javnega nastopanja.

royal palace_amsterdam_ jacob van campen Royal palace (Kraljeva palača) je ena od štirih palač na Nizozemskem, ki so po zakonu parlamenta na voljo kraljici Beatrix. Nahaja se na zahodnem delu Dam Square (’’Trg jeze’’) v središču Amsterdama nasproti vojnega memoriala in poleg Nieuwe Kerk (Nove cerkve). Namenjena je opravljanju uradnih funkcij med državnimi obiski ter drugimi uradnimi sprejemi. Tu se odvijajo tudi podelitve Erasmus nagrade, Silver Carnation, kraljeve nagrade za slikarstvo, ter Prince Claus Award. Balkon Kraljeve palače je bil prostor ceremonije ob napovedi nove kraljice Beatrix leta 1980, ko ji je njena mama Juliana predala krono. Palača je bila prvotno zgrajena za namene mestne hiše v ‘’zlatih letih Nizozemske’’ v 17. stoletju. Mestni svet se je odločil za projekt Jacoba van Campena, ki je zgradil veliko in impresivno stavbo. Palača je s svojo zunanjostjo in notranjo opremo odražala moč in bogastvo mesta Amsterdam v novonastali republiki Nizozemski. Stavba je postala kraljeva palača kralja Louisa Napoleona in kasneje palača nizozemske kraljeve družine. Prenovljena je bila v letih 2005 do 2009, med katero je bil odstranjen tudi azbest. Od 14.6. 2009 je ponovno odprta za obiskovalce. Palača je odprta za ogled ko jo ne uporavlja kraljeva družina. Vsako poletje se v palači zvrsti razstava, ki poudarja eno od zgodovinskih ali umetniških značilnosti stavbe.

begijnhof_amsterdam_1389 Begijnhof je eden najstarejših trgov v Amsterdamu in edini notranji trg. Še vedno ima svojo ‘srednjeveško’ višino tal, kar pomeni, da je nižji od preostalega centra mesta. Zamejujejo ga tipične gotske nizozemske hiše ter znana lesena hiša, vanj pa se vstopa preko vrat Spui. Ustanovitelji trga so bile Beguinke , rimokatoliška skupnost iz 12.stoletja. Zgradili so svojo cerkev, ki je kasneje postala protestantska cerkev, potem pa še anglikanska. Beguinke so ostale brez cerkve in obrede opravljale kar v svojih hišah. Kasneje so dve hiše združili v ta namen, leta 1671 pa začelo graditi ‘skrito’ cerkev pod vodsvtom arhitekta Philipsa Vingboonsa. Ko je bila leta 1682 odprta, je v njej živelo več kot 150 žensk. Lesena hiša je ena izmed dveh še obstoječih lesenih hiš v Amsterdamu, na tem mestu pa stoji že od leta 1470.

bloemenmarkt_amsterdam_1862 Cvetlični trg, ustanovljen leta 1862, je edini plavajoči trg na svetu, katerega največja značilnost so stojnice s cvetjem, ki so postavljene na plavajočih pomolih. Je celo leto najbolj dišeč predel Amsterdama, lociran v samem središču mesta. Tam boste našli najrazličnejše vrste tulipanov, narcis, drugih rož ter čebulic, katere so pripravljene za izvoz, tako da jih lahko uživate tudi doma. V decembru pa se Blomenmarkt spremeni v trg poln božičnih drevesc. Poleg rož so njegova značilnost trgovinice, ki prodajajo tipične nizozemske spominke. Le te lahko, zaradi velike konkurence med prodajalci, kupimo po najugodnejših cenah.

red light distrtict_amsterdam_14. stol. Rdeča četrt v Amsterdamu pokriva velik del starega dela mesta. Je del mesta, ki nikoli ne spi, vendar pa do svojega razcveta pride v večernih urah, ko soj rdečih luči iz izložbe preplavijo okoliš. Sam nastanek rdeče četrti sega v 14. Stoletje, ko mornarji po izkarcanju na kopno potrebovali žensko družbo. Tako je od začetkov do danes, ko je okoliš poln seks trgovin, javnih hiš, barov za isto spolno usmerjene, hotelov in raznih muzeje pornografije in erotike. Dandanes je rdeča četrt značilnost Amsterdama, ki jo letno obišče več milijonov turistov, ki se vedoželjno sprehajajo med ozkimi ulicami in kanali. In še zgolj kot informacija, osnovni 15 minutni brezskrbni užitek vas bo olajšal za okoli 50 €, urna postavka pa se giblje okoli 150 €, vse pa je seveda odvisno od želja in vzdržljivosti gosta. Ponudba je zelo raznolika, zanimivo pa je, da poljubljanje s strankami ni zaželjeno.

nemo_amsterdam_1997_renzo piano Nemo je največji znanstveni center na Nizozemskem, ki ga je Renzo Piano posebej oblikoval za nacionalno Fundacijo znanosti in tehnologije. Objekt je zgrajen nad IJ tunelom, ki ne le, da deluje kot temelj objekta, temveč je objekt povzel tudi samo ukrivljnost tunela. Zaradi številnih zgodovinskih objektov, kateri ga obkrožajo, je arhitekt fasado oblikoval iz bakra. S petimi nadstropji je Nemo popolno mesto za vsakogar, ki je radoveden saj ponuja ogromno zanimivih doživetij in odkritij, iz katerih se boste naučili, za kaj so mostovi tako trdni, kaj se bo zgodilo z nami čez 30 let, zakaj smo podobni staršem, kako očistimo vodo, kaj se z nami dogaja med poljubljanjem itd. Odkar se je center leta 1997 odprl, se je njegov obisk povečal kar za dvakrat. Poleg ogromnega razstavnega prostora, nudi tudi restavracije in kavarne, streha pa je ogromna terasa, iz katere je mogoče občudovati okolico. Terasa je bila sama prioriteta pri načrtovanju tega objekta, saj je Piano menil, da Amsterdam potrebuje razgledno točko. Notranjost Piano poimenuje 'fina tovarna', saj z nevtralnimi sivimi zidovi in vidnimi inštalacijami ter stopniščem, ki je umeščen na tak način, da omogoča optimalno orientacijo. Vsa pozornost je tako usmerjena v bistvo stavbe, ki je področje znanosti in tehnologije s številnimi interaktivnimi razstavišči.

music building on the ij_amsterdam_2005_3xN Muziekbouw na reki IJ je odprl svoja vrata spomladi 2005. Ta spektakularna stavba je postala Amsterdamova koncertna dvorana 21. stoletja, z vznemirljivim in sodobnim programom, ki je nenehno v stiku z drugimi obdobji, stili, kulturami in oblikami. Muziekbouw na reki IJ kaže svoje glasbeno udejstvovanje v obliki festivalov, multimedijskih koncertov in razstav, ki jih gosti. Muziekbouw služi kot kulturno pribežališče. Povezuje novo nastali del s starim središčem mesta. Dih jemajoča zgradba je bila projektirana s strani danskih arhitektov 3xN in je prejela precej nizozemskih in mednarodnih nagrad iz področja arhitekture. Občudovanja vredna steklena fasada nakazuje na prostorno javno dvorano s kavarno, restavracijo in ponuja obiskovalcem prekrasen pogled na reko IJ. Muziekbouw predstavlja večnamenski kulturni prostor, ki zajema glasbeno dvorano s 725 sedeži, več avel in učilnic namenjenih delavnicam, manjšo dvorano s 100 sedeži in obsežne konferenčne in gostinske dejavnosti.

public library_amsterdam_2007_jo coenen Javna knjižnica je centralna stavba od treh novozgrajenih objektov, na prestrukturiranem območju Oosterdokseiland, blizu centralne železniške postaje. Celoten program sestoji iz knjižnjice (del katere je tudi gledališče z 270 sedeži), dveh kavarn, restavracije ter pisarniških prostorov (s površino 9000 m2), ki skupaj merijo približno 28 500 m2 in se razprostrirajo čez 10 nadstropij. Ima 1200 sedišč, od tega je kar polovica opremljenih z računalniki, kateri imajo dostop do interneta, avditorij, galerijo, knjižnični muzej ter muzej Gerarda Reva, 1200 parkirnih mest ter 2000 parkirnih mest za kolesa. Čitalnice in prostori za učenje so kot terase, odprte proti notranjim atrijem. Poleg omenjenega pa knjžnica nudi kar 50 multimedijskih delovnih mest, 110 terminalov za iskanje po knjžnjičnem arhivu, za red in harmonijo pa skrbi 200 zaposlenih. Na terasi v zadnjem nadstropju sta gledališče in konferenčna soba. Gabarit zgradbe je prilagojen okolici: stanovanja tako na zahodu, kot na široki aveniji na vzhodni strani, ki vodi do samostana, morajo prejeti dovolj sončne svetlobe. Je največja knjižnica na Nizozemskem, ki je odprta od desetih zjutraj do desetih zvečer, vse dni v tednu. Knjižnjico vsako leto obišče 2,5 milijona obiskovalec, dnevno kar 7000.

ijhaven dwellings_amsterdam_ Mövenpick Hotel (Claus en Kaan) ima zanimivo fasado s horizontalnimi pasovi stekla, granita, marmorja in belega betona. Iz fasade je razvidna tudi etažnost. Gibraltar (Claus en Kaan) - fasada je strogo deljena, a zaradi nežne kremne barve betona glede na temno okolico deluje zelo nežno. IJ Building (Neutelings Rijedik) - 20nadstropna stavba vzhodno od centra Amsterdama ima diagonalno urejena okna, več odprtin v stavbi pa ji daje skulpturalni videz. Piraeus (Franz Koollhoff +Rapp Rapp) - na videz mračna a detailno in oblikovno zelo zanimiva hibridna zgradba s 150 različnimi tipi stanovanj. Skydome (Wiel Arets)- edina resnična stolpnica na KNSM-otokih. Fasada je barvan beton, rezan na 2x2m plošče. Rietlanden Dwellings(Claus en Kaan) - primer mikrourbanizma, ko se celota sklada z okoliško, pa vendar je vsaka stavba zasnovana za točno določenega uporabnika. The Funen(de Architekten CIE) - del Funen parka, ki je zasnovan kot notranji prostor, okoli pestra tipologija stavb. Conservatorium of Amsterdam(de Architekten CIE) - prostori z več programi. The Wale (de Architekten CIE)-kot meteorit. Znotraj je privatni vrt.

kröller-müller museum_amsterdam_1938_ Muzej poseduje zbirko vizualne umetnosti 19. in 20. stoletja. Glavna je zbirka Vincenta van Gogha ter vrt skulptur. Muzej je poimenovan po Helene Kröller-Müller (1869-1939). Zbrala je skoraj11500 umetniških stvari, s pomočjo H.P.Bremmerja in finančno pomočjo svojega moža. Helene Kröller je sanjala o ‘museum-home’, sanje so se ji uresničile leta 1938, ko so se odprla muzejska vrata. Helene je bila njegova prva direktorica. Po njeni smrti so muzej še nekajkrat razširili. Vrt skulptur pa je sedaj največji v Evropi.

nimam denarja potisni vleci točeno pivo zrezek zelenjava sir ne razumem vas govorite angleško? študentje Fakultete za arhitekturo Slovenija nogomet hitrostno drsanje pivnica

goedendag Bedankt Afscheid Nog een biertje, alstublieft een, twee, drie, vier, vijf onhandig dronken het beste wat ik kan worden geserveerd Ik heb geen geld duwen trek tapbier biefstuk groenten kaas Ik begrijp u niet Engels spreken? studenten van de Faculteit Architectuur Slovenië Voetbal schaatsen kroeg

slovarček_woordenboek

dober dan hvala nasvidenje eno pivo prosim ena, dve, tri, štiri, pet neroda pijanec s čim me lahko postrežete

prenočišča

AUBERGE SLEEP WELL YOUTH HOSTEL Rue du Damier 23 1000 Brussels Belgium Tel: +32 (0)2 218 50 50 STAYOKAY VALKENSWAARD Heerkensdreef 20 5552 BG Valkenswaard Tel: +31 (0)40 201 53 34 STAYOKAY ROTTERDAM Overblaak 85-87 3011 MH Rotterdam Tel: +31 (0)10 436 57 63 CAMPING HOSTEL AMSTERDAM HET AMSTERDAMSE BOS Kleine Noorddijk 1 1187 NZ Amstelveen (Amsterdam South) Tel: +31 (0) 20-6416868

041/949-373 031/845-470 041/471-699 041/235-360 051/347-552 031/393-335 040/671-811 040/474-599 040/508-496 041/991-841 031/650-273 040/581-745 041/597-561 040/401-254 041/256-673 031/562-996

davor.podbregar@gmail.com robertprasnikar@gmail.com alenka.fikfak@fa.uni-lj.si tilenfp@hotmail.com marusa.debevec@gmail.com nina.eminagic@gmail.com sanja.kasaj@gmail.com marko.zvonkovic@gmail.com drnovsek.katja@gmail.com polona_cesnovar@hotmail.com matej.tisel@gmail.com jurij.globevnik@gmail.com zivka.repovz@gmail.com ninacestnik@hotmail.com kaja_kos@yahoo.com maja.smonkar@gmail.com

udeleženci

Davor Podbregar Robert Prašnikar Alenka Fikfak Tilen Fikfak Peršak Maruša Debevec Nina Eminagić Sanja Kašaj Marko Zvonković Katja Drnovšek Polona Češnovar Matej Tisel Jurij Globevnik Živa Repovž Nina Cestnik Kaja Kos Maja Smonkar

outro Za uresničitev ekskurzije gre zasluga večim osebam: Ta glavni: Davor Podbregar - ta tečen Robert Prašnikar - ta prijazen Alenka Fikfak - uradni šef Leva roka: Maruša Debevec Desna roka: Katja Drnovšek Publikacija je plod dela vseh študentov na ekskurziji, razen Mateja Tisla, ki bo dal vsem ostalim za rundo, na prvem postanku v Avstriji. Dobra volja in dobro vzdušje je zadolžitev vseh udeležencev. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje piva povzroča dobro voljo! Tečne babe škodujejo zdravju!

SEMINAR FIKFAK - EKSKURZIJA NIZOZEMSKA

23.04. - 01.05.2010

SEMINAR FIKFAK EKSKURZIJA NIZOZEMSKA