...be{e zaspan na goliot stomak na Mugra. Sonuva{e. Sonuva{e kako ja odvrzuva papo~nata vrvca i ~ita od knigata na `ivotot. Odedna{ gi otvori o~ite. Gleda{e nastani od nejziniot `ivot. Gospod í odzel dve du{i pred vreme i toa ja bole{e. Spomenite. Mu tekna. Se seti. Ako se soo~i so niv i gi oslobodi povtorno }e bide sre}na. Sre}na. Zbor koj osvetluva i daruva. Taa go pogali po kosata. Ü be{e mirno v du{ata. Pak bea zaedno bliskite du{i. Zaedno. Za -edno. "Silata na zborot..."- se seti na dumite na Vrlej. Poleka mu se otvora{e umot za toa. "Posle gu{kaweto so tebe spijam mirno kako jagnence."- mu {epoti. "Tihuvaj du{o..."- izusti. "Spomenite..."- mu dojde da í ka`e. Sepak zastana taka. Mu ostana zborot vo ustata. Ne saka{e da ja ispla{i i rastrevo`i. Ne í ka`uva{e sî na taa moma. Mu be{e strav deka nema da go razbere. Deka }e ja upla{i sosem ako po~ne da í zboruva za dvojnoto i trojnoto vreme, za sostojbite na materijalniot vidliv svet i duhovniot. Za toa deka postoi svet koj ne go gledame so svoite o~i, svet koj vlijae na na{ite du{i... a sepak ~uvstvuva{e bliskost vo nejzinoto srce. Srodna du{a. Sestri~ka. Ednostavno mu ja razbla`uva{e du{ata so nasmevkata. Ja gleda i razmisluva... Ne zabele`al prethodno. Ne go imal toj oset, toa soznanie vo sebe. Koga pomisluva{e na nea, mu zaigruva{e srceto. Mu potskoknuva{e kako vo nekoe oro, mu se razigruva{e i se}ava{e vozbuda, ogan vo gradta stamena, mislata mu stanuva{e meka kako pamuk, kako tivkoto vetre koe ja zanesuva i duvka zavesata vo sobata koja go potsetuva na Voskresija. 184
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.