Intervju z nominiranko: Nina Krmac

Izziv sodobnega časa je večno iskanje ravnotežja med hitrostjo in kakovostjo

Inženirka Nina Krmac kot nekdanja plesalka in strastna zagovornica vseživljenjskega učenja sporoča: »Umetnost ustvarja stvari za dušo, inženirstvo ustvarja stvari za življenje.«

Se našim bralcem lahko na kratko predstavite?

Sem Nina Krmac, po izobrazbi magistrica znanosti, po poklicu pa vodja skupine za IT-koordinacijo v podjetju A1 Slovenija. Sem inženirka po duši in tudi mama dveh otrok, tako da mi je predajanje te strasti in navduševanje mladih za inženirstvo zelo pomembno. Računalništvo je moj poklic in moj hobi, sicer pa tehnične stvari niso edina stvar, ki me zanima, čeprav pogosto tako zveni. Večino mladosti sem preživela kot plesalka, rada igram klavir, tečem, igram tenis ...

Kaj pa je vas navdihnilo za inženirski poklic?

Že od kar pomnim, so me zanimale vse naravoslovne vede, računalništvo pa je ravno v času mojega otroštva s polno paro »prijahalo« v domove ljudi. Takoj me je fasciniralo in že pri enajstih letih sem doma napovedala, da bom šla študirat računalništvo. Kljub zanimanju za marsikatero področje in rahlemu skepticizmu okolja, je bila želja dovolj močna in moja izbira je obveljala.

In dobro desetletje pozneje ste se znašli v izboru za inženirko leta. Kaj vam je pomenila nominacija?

Sama nominacija me je seveda zelo razveselila, zato sem za prijavo sodelavcem v podjetju izjemno hvaležna. Potem pa sem spoznala še celoten projekt Inženirka leta ter preostale nominiranke. Vsi vključeni so mi bili res neverjeten navdih in motivacija tako za delo kot za širitev ozaveščanja o pomembnosti in lepoti inženirskih poklicev. Nominiranke prihajamo iz zelo različnih področij in prav vsaka ima zgodbo in sporočilo, ki ju je vredno slišati. Name so imele vsekakor velik vpliv in v čast mi je, da sem del tako navdihujoče druščine. Resnično upam, da so se tako kot mene dotaknile še veliko ljudi.

Kako sicer vi gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih?

Ženske smo na splošno v večini inženirskih poklicev še vedno v manjšini. Marsikdaj se zato znajdemo v situacijah, ko so ljudje, ki jih srečujemo na svoji karierni poti, nad našo vlogo presenečeni, nas celo podcenjujejo ali zapostavljajo. Stanje dandanes je sicer bistveno boljše, kot je bilo leta nazaj, še vedno pa nas čaka dolga pot do bolj enakomerne zastopanosti. Vse pa se začne pri otrocih, njim je treba pokazati poti, ki jih lahko uberejo, ter vzpodbuditi zanimanje za neskončno paleto možnosti, ki jih nudi inženirstvo.

Kakšni pa so vaši kriteriji – kaj naredi dobrega inženirja/ inženirko?

Dobrega inženirja/inženirko naredita predvsem znanje in način razmišljanja. Inženirstvo je v osnovi reševanje kompleksnih problemov, za dobro rešitev pa je potrebno dobro poznavanje orodij in tehnologij, s katerimi bi jih potencialno lahko rešili, pa tudi vztrajnost in kanček kreativnosti.

Vaš nasvet mladim dekletom, ki se še(le) odločajo glede študija, bi bil?

V življenju se z voljo lahko doseže vse. Mladim dekletom svetujem predvsem to, naj jih ne bo strah, naj stopijo na inženirsko pot in so pogumne. Vsi inženirski poklici nekaj ustvarjajo. Na koncu si zelo ponosen, ko lahko gledaš, kar si ustvaril.

Posvetiva se vašemu delu. Je bilo računalništvo od nekdaj vaša strast? Kako ste pristali na tem študiju?

Da, od kar pomnim, me je računalništvo privlačilo. Najbrž tudi zato, ker doma relativno dolgo časa nismo imeli računalnika in sem ta novi fascinantni svet opazovala od daleč. Tako se je želja samo še večala. Ko sem prišla na fakulteto, sem dobila občutek, da sem se končno zares našla, da točno tja spadam. Ob sebi sem imela tudi krasno generacijo sošolcev, od katerih sem se ogromno naučila – predvsem v življenjskem smislu.

Delovno kariero ste začeli kot razvijalka programske opreme, najprej na področju logistike, kasneje pa še v zavarovalništvu in na področju energetike. Ste se »iskali«?

Ne, ne bi rekla, da sem se iskala. Delala sem pač na področju razvoja programske opreme, kjer velja, da kakršnega naročnika dobiš, tistemu področju se posvetiš. Me je pa že iz časa študija zanimala celovita podpora procesom večjih podjetij. Čim sem dobila priložnost, sem tako pot tudi ubrala in to počnem še sedaj.

Danes delate v oddelku IT enega izmed večjih telekomunikacijskih operaterjev v državi. Kako zahtevna je skrb za njegovo digitalno krajino?

Telekomunikacije so precej neizprosen in zrel trg, kjer je boj s konkurenco velik in se zato operaterji širimo tudi na področja zunaj svoje jedrne dejavnosti. To pa pomeni potrebo po vedno širši podpori in pogoste hitre reakcije na dogajanje na trgu. Smo relativno majhna ekipa, ampak nam nekako le uspeva poskrbeti za vse gradnike.

Kateri izzivi od vas zahtevajo največ časa in znanja? Je to morebiti skrb za kibernetsko varnost?

Glavni izziv je večno iskanje ravnotežja med hitrostjo in kakovostjo. Je pa za doseganje ene in druge seveda potrebnega ogromno tako tehničnega kot domenskega znanja. Letos mineva 25 let, odkar je podjetje Si.mobil, danes A1 Slovenija, prvič stopilo na trg. Morda četrt stoletja ne zveni veliko, ampak v računalništvu je to cela večnost. Eden izmed glavnih izzivov je tako tudi osvajanje novega znanja in tehnologij ter hkratna skrb za obstoječo krajino in gradnja nove.

Prebral sem, da vam nikoli ne zmanjka zanosa za stalno učenje – od kod izvira vaša motivacija? Kaj se (trenutno) učite?

Menim, da pravzaprav ne gre toliko za motivacijo, gre preprosto za radovednost in zanimanje. Že v otroških letih sem poleg leposlovnih knjig imela rada predvsem strokovne in jih požirala drugo za drugo. Predvsem sta me zanimali fizika in kemija, računalništvo je prišlo pozneje. Trenutno pa sem v fazi, ko je težišče bolj na mehkih veščinah, predvsem vodenju. Sicer pa recept za uspeh v poslovnem svetu ne vključuje bližnjic, temveč znanje.

Kako vi gledate na sodobne tehnologije? Bo svet postal odvisen od računalništva v oblaku in oblačnih storitev?

Vsaka nova tehnologija je dobrodošla. Če ne bi bila, se tudi ne bi »prijela«. Je pa treba biti pri tovrstnih stvareh previden. Velikokrat se gre v uporabo novosti samo zato, ker so v trendu. Računalništvo v oblaku je odlična stvar, vendar ima svoj prostor in namen. Za določene situacije je idealna rešitev, za druge morda ne.

Kaj pa umetna inteligenca, kako bo vplivala na vaše delo in življenje?

Ne le na moje, vplivala bo na delo in življenje vseh nas. Že danes ima razširjenost tehnologij umetne inteligence vpliv na marsikatero področje, od programiranja do oglaševanja pa vse tja do šolanja in povsod vmes. V mojem poklicu je to za zdaj izjemno dobrodošlo orodje, ki olajša sicer bolj duhomorna opravila in marsikateri korak pohitri. Kaj bo prinesla prihodnost, bomo pa še videli.

Bi se radi preizkusili še na kakšnem novem področju?

Vedno se najde kaj novega, kar me zanima in v kar se je vredno poglobiti. Ampak na splošno, v profesionalnem smislu ne bi popolnoma zamenjala področja. Vedno sem želela delati v računalništvu, tu se dobro počutim in za zdaj mi še ni zmanjkalo izzivov.

Morebiti veste, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

Če bi lahko izbirala karkoli, bi bila pilotka vojaškega letala ali pa bi bila producentka muzikalov.