INTERVJU Z NOMINIRANKO: Tajda Pirnat

Tajda Pirnat, diplomirana inženirka aplikativne fizike, je danes strokovnjakinja za skladnost. Prepričana je, da standardi podjetjem pomagajo, da so zaposleni pri delu (bolj) učinkoviti ter delajo stvari na pravi način.

Tajda Pirnat

Na skladnost ne smemo gledati kot na dodatno delo

Poti, ki vodijo do naravoslovnih poklicev, so zelo različne. Kdaj se ste vi zavedeli, da je naravoslovje vaša pot?

Od kar pomnim, sem bila bolj naravoslovno navdahnjena. Rada sem izstopala na tem področju. Posledično tudi izbira študija fizike zame ni bila težka odločitev, na kar sem še danes ponosna.

Če na hitro prevrtimo čas naprej, domača javnost vas je spoznala na nominaciji za inženirko leta. Kako ste vi doživeli nominacijo?

Nominacija mi je dala dodatno samozavest in zagon za naprej. Projekt Inženirka leta sem spremljala že od prve generacije, vedno sem si želela, da bi tudi jaz postala nominiranka. Želja se mi je uresničila, saj me je podjetje Danfoss Trata prepoznalo kot primerno kandidatko in nominiralo. Za to izkušnjo sem zelo hvaležna.

Vsako nominiranko povprašamo tudi o njenem pogledu na vlogo žensk v inženirskih poklicih? Kakšno je vaše gledišče v tem primeru?

Ženske imamo v inženirskih poklicih pomembno vlogo, čeprav to ni vedno priznavano ali priznano s strani moških kolegov. Načeloma smo spoštovane in cenjene, v praksi pa smo deležne tudi številnih komentarjev in kritik. Veseli me, da projekt Inženirka leta daje pomembnost prisotnosti žensk v inženirskih poklicih.

Kaj v vaših očeh naredi dobrega inženirja/inženirko?

Dober inženir v mojih očeh je predvsem tisti, ki poleg strokovnega znanja obvlada tudi mehke veščine, se zna pozicionirati v ekipi in s katerim je prijetno delati. Pomemben je tudi karakter, kajti s prijetnimi ljudmi vsi raje delamo.

Desetletje ste delovali kot laboratorijska inženirka. Zaupajte nam, kako je delati v laboratoriju? Je podobno kot v filmih in tv-serijah?

Okroglih deset let sem delala v strojniškem razvojnem laboratoriju, kjer smo bili podpora oddelku razvoja in raziskav. Testirali smo prototipe, jih preizkušali na t. i. porušitvenih in trajnostnih testih. Delo v laboratoriju je zelo zahtevno, posebej zato, ker ima Danfoss Trata t. i. butično proizvodnjo – nabor produktov je zelo raznolik, kar pomeni, da moramo kot inženirji poznati veliko število Danfossovih izdelkov, kako delujejo in kakšni so njihovi optimalni parametri. Kot ženska sem v laboratoriju orala ledino in se naučila, kako pomembno je sodelovanje med sodelavci. Ljudje pogosto podcenjujejo vpliv tega, s kakšnimi sodelavci delajo.

Menite, da v inženirstvu zmaguje posameznik ali ekipa? Zakaj?

Glede na to, da se inženirstvo vedno hitreje razvija, so naloge, ki jih dobimo inženirji, vedno bolj kompleksne. Manj zahtevne naloge so včasih lahko reševali posamezniki, danes pa je moč v skupinskem delu. Vsak strokovnjak pokriva določeno področje inženirstva, toda le skupaj smo celota in lahko rešimo problem.

Delali ste v laboratoriju. So laboratoriji res tako urejena okolja, ali sta kje prisotna tudi umazanija in kaos?

Tratin laboratorij je strojniški laboratorij, z velikim številom testnih prog za testiranje različnih dimenzij ventilov. Od majhnih DN10 do velikih DN250. Prav veliko umazanije ni, saj so naši ventili vodni ventili in je medij testiranja voda. Laboratorij je v skladu z zahtevami standarda ISO 17025, ki nam zapoveduje red in disciplino ter urejenost laboratorija.

Kako je mogoče pohitriti delo v laboratorijih? Meritve so navadno časovno zamudne?

Meritve v laboratoriju lahko pohitrimo s kvazi stacionarnimi meritvami. Merimo zvezno, s hitrostjo, ki nam še vedno k rezultatu doprinese minimalno dinamično histerezo. Statična histereza je lastnost testiranega vzorca, dinamična pa je posledica prehitrega spreminjanja parametrov, naj si bo to pozicija ali tlak.

»Po novem« skrbite za skladnost? Za kako zahtevno delo gre?

Po desetletju dela v laboratoriju sem dobila novo priložnost in se pridružila oddelku, ki skrbi za skladnost Danfossovih izdelkov z direktivami in regulativami. Podjetje Danfoss Trata deluje tudi v skladu z avtomobilskim standardom IATF 16949, ki je nadgradnja standarda kakovosti ISO 9001, pri čemer ima več zahtev, te so tudi bolj stroge narave. V novi vlogi skrbim, da je razvoj izdelkov v skladu z omenjenim standardom IATF, obenem pa delam tudi na področju skladnosti izdelkov. Direktiv in regulativ je vedno več, posledično se povečuje tudi kompleksnost mojega dela.

Se je skladnosti moč priučiti ali je del kulture podjetja? Je lahko tako ali drugače neskladno podjetje uspešno?

Mislim, da se je skladnosti s standardi in direktivami najprej treba naučiti. To pa pomeni, da mora podjetje skladnosti najprej nameniti dovolj časa, predvsem urediti vso dokumentacijo, ki jo standardi zahtevajo. Zatem je treba zahteve standardov spraviti v prakso – v mojem primeru je to razvoj novih izdelkov. Na standarde in zagotavljanje skladnosti ne smemo gledati kot na dodatno delo, nasprotno, standardi ubesedijo najboljši in najbolj optimalen način delovanja in nam pomagajo, da smo pri svojem delu učinkoviti ter da delamo stvari na pravi način.

Kako blizu sta vam administracija in papirologija?

Standardi se velikokrat povezujejo z dodatnimi dokumenti in papirologijo. Toda, ko se poglobiš vanje, hitro vidiš, da ima vsak dokument svoj namen. Na koncu dne pa prav standardizirani postopki olajšajo delo zaposlenim.

Kaj vam pomeni brezpapirno poslovanje? Se vam zdi uresničljiv cilj?

V Danfoss Trati že poslujemo brezpapirno, torej je ta cilj absolutno uresničljiv. Vedno imam v zavesti angleško misel, ki pravi Think before print (prevod: »Premisli, preden natisneš.«).

Če bi imeli neomejeno moč ali pa proračun – kaj na svojem področju delovanja bi spremenili?

Na področju skladnosti izdelkov si želim, da bi se države, vsaj na evropski ravni, poenotile, kajti v številnih primerih imajo različne države – tudi znotraj Evrope – različne zahteve in predpise. Na področju organizacijskih in sistemskih standardov pa je moja želja ta, da bi se podjetja zavedala, da so nam standardizirani postopki v pomoč in ne dodatno delo.

Kaj vam sicer predstavlja največji izziv v poslu?

Največji izziv mi prestavlja število direktiv in regulativ ter predvsem sledenje njihovim spremembam. Poleg tega pa vem, da imam še veliko rezerv pri izražanju lastnega mnenja, za kar pa menim, da nisem edina in da se inženirke velikokrat prehitro strinjamo s kolegi, čeprav morebiti globlje v sebi menimo drugače.

Kako gledate na nadaljevanje svoje kariere, kakšni so vaši načrti?

Glede na to, da sem prvih deset let kariere preživela na istem delovnem mestu, si absolutno želim, da bi se preizkusila na številnih področjih. Trenutno je to skladnost Danfossovih izdelkov, a si želim pridobiti »širino«, graditi strokovno znanje na različnih področjih. Trenutno skupaj z direktorico podjetja Saško Rihtaršič ustanavljava skupino Women in STEM, tudi to je področje, ki me zelo veseli. V skupini bomo inženirke Danfoss Trate prirejale dogodke z zunanjimi govorniki na temo inženirstva in tehnologije ter delale na osebnem in profesionalnem razvoju.

Morebiti veste, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

Postala bi vizažistka, čeprav dvomim, da bi bila tako srečna, kot sem sedaj, ko sem diplomirana inženirka fizike in lahko širim svoj glas in navdušujem dekleta ter fante za inženirski poklic.

https://inzenirka-leta.si/