Issuu on Google+

Jadransko morje

Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna Ërta je dolga 5.951 kilometrov. Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni. Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika. Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati. To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili. Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana (N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat (E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski), oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin (poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom, prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda, treba dobro paziti. Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko plujete z motorno ladjo. Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka, Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo. Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se

korice_SLO_kraca.indd 1

spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu, nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje. Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike. Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja. Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano - Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji, s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov) kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro, kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski, πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.

11/13/08 4:00:59 PM


Jadransko morje

Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna Ërta je dolga 5.951 kilometrov. Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni. Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika. Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati. To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili. Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana (N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat (E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski), oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin (poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom, prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda, treba dobro paziti. Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko plujete z motorno ladjo. Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka, Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo. Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se

korice_SLO_kraca.indd 1

spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu, nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje. Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike. Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja. Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano - Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji, s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov) kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro, kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski, πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.

11/13/08 4:00:59 PM


Marine 1. ACI UMAG 2. MARINA NAUTICA NOVIGRAD 3. MARINA »ERVAR PORAT / PORE» 4. MARINA PORE» 5. MARINA PARENTIUM / PORE» 6. MARINA FUNTANA 7. MARINA VRSAR 8. MARINA VALALTA 9. ACI ROVINJ 10. ACI PULA 11. TEHNOMONT MARINA VERUDA / PULA 12. ACI POMER 13. ACI CRES 14. ACI OPATIJA / I»IΔI 15. MARINA ADMIRAL / OPATIJA 16. MARINA PUNAT 17. ACI SUPETARSKA DRAGA

korice_SLO_kraca.indd 2

18. ACI RAB 19. Y/C MARINA MALI LO©INJ 20. ACI ©IMUNI 21. MARINA BORIK /ZADAR 22. TANKERKOMERC MARINA ZADAR 23. MARINA VELI RAT / DUGI OTOK 24. OLIVE ISLAND MARINA / UGLJAN 25. MARINA PREKO 26. MARINA DALMACIJA / BIBINJE-SUKO©AN 27. MARINA VELI IÆ 28. MARINA KORNATI / BIOGRAD 29. MARINA ©ANGULIN /BIOGRAD 30. ACI ÆUT 31. ACI PI©KERA 32. MARINA HRAMINA / MURTER 33. MARINA BETINA 34. ACI JEZERA 35. MARINA TRIBUNJ 36. ACI VODICE 37. ACI SKRADIN 38. MARINA MANDALINA / ©IBENIK 39. YACHT MARINA SOLARIS / ©IBENIK 40. MARINA KREMIK / PRIMO©TEN 41. MARINA FRAPA / ROGOZNICA 42. MARINA AGANA / MARINA 43. ACI TROGIR 44. MARINA KA©TELA 45. ACI SPLIT 46. MARINA LAV 47. MARINA BRELA 48. MARINA BA©KA VODA 49. MARINA TU»EPI 50. ACI MILNA 51. ACI VRBOSKA 52. ACI PALMIÆANA 53. MARINA OREBIΔ 54. ACI KOR»ULA 55. MARINA LUMBARDA 56. ACI DUBROVNIK

Zaloænik HRVA©KA TURISTI»NA SKUPNOST www.hrvatska.hr Za zaloænika mr. sc. NIKO BULIΔ Urednici SLAVIJA JA»AN OBRATOV BRASLAV KARLIΔ PomoËnica urednice IVA PU–AK Tekst BRASLAV KARLIΔ Prevod SPES, Zagreb Dizajn DIZAJN LAB Fotografije IVO PERVAN BRASLAV KARLIΔ DAMIR FABIJANIΔ MILAN BABIΔ JURAJ KOPA» IVAN HRELJANOVIΔ NINO MARCUTTI RENCO KOSINOÆIΔ ZLATKO RAMNI»ER SMILJAN STRIHIΔ MIRO ANDRIΔ SERGIO GOBBO LJUBO GAMULIN MLADEN ©»ERBE Tisk RADIN REPRO I ROTO, Zagreb Zagreb, 2008. Zaloænik ne zagotavlja absolutne toËnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za eventualne netoËnosti ali spremembe informacij.

11/13/08 4:01:16 PM


Ko ploveË iz Træaπkega zaliva usmerimo premec proti savudrijskemu svetilniku s svetlobo, ki se v lepem vremenu vidi z oddaljenosti dvaintridesetih kilometrov vemo, da nas Ëaka najlepπa avantura. Ob hrvaπki obali bomo pluli vse do njenega najbolj juænega rta - Oπtro, med veË kot tisoËi otoki, Ëermi in grebeni. Privezovali se bomo na stoletnih obalah jadranskih mestec, sidrali v zalivih, kjer bo naπe plovilo vËasih osamljena jadrnica, ki iπËe romantiko, nekje pa ena izmed veË desetih podobnih bark, ki je v velikem zalivu naπla mir in varnost, vpluli bomo v moderne marine, vËasih pa bomo privez naπli v malem pristaniπËu πportnega kluba. Jadrali bomo od otoka do otoka, nekje po odprtem morju, drugje pa po komaj miljo πirokih kanalih. V kratkem, pred nami je tisto, kar navtiki priËakujejo vse tiste dni, ko jih hladna zima in poslovne skrbi odvedejo daleË od nam najljubπega okolja - morja.

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 3

11/13/08 4:46:52 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 4

11/13/08 4:47:03 PM


Istra

NajveËji hrvaπki polotok kaæe navtiku dva obraza. Zahodno obalo Istre, od Kanegre na severu in vse do rta Kamenjak na skrajnem jugu, krasijo stoletna mesteca, katerih znaËilnost so visoki zvoniki, ki se dvigajo nad morjem. To je obala stoletnih vezi s severnojadranskimi italijanskimi pristaniπËi. Vzhodna obala Istre, vse navzgor do Preluka, je bolj mistiËna, manj naseljena in bolj redko obiskana. Tukaj se tudi manj pluje, saj ustaljena navtiËna pot od skrajnega juga Istre vodi k Cresu in Loπinju ter prek niza otokov proti jugovzhodu. Spet se vraËamo k savudrijskemu svetilniku. Ko smo mimo svetilnika, se obiËajno zapluje naravnost v Umag, tako da se v velikem loku zaobidejo plitvine, ki se razprostirajo veË kot pol milje stran od obale.

je vrezalo v srediπËe mesta, je prepolno ribiπkih ladij. Te barke so opremljene za lov na πkoljke, ki so sploh posebno bogastvo tukajπnjega morja, in lov na ribe, najbolj pogosto na morske liste. Vaπe plovilo bo na varnem privezano v marini Nautica, v eni izmed najbolj luksuznih marin na Jadranu, ali pa ob lukobranu, ki pred juænimi vetrovi πËiti novigradsko pristaniπËe. »e imate paË raje sidranje, boste priloænost za to naπli juæno od Novigrada v kopno vrezanem zalivu Tar, na vzhodni strani pristaniπËa Mirne, v katerega se izliva istoimenska reka. Zaliv je zahvaljujoË meπanju sladke vode in morja bogat z ribami, posebno z brancini in ciplji, ki se izlovijo enkrat letno, v decembru, pa je pravo ribiπko praznovanje.

Umag in Novigrad

PoreË in Vrsar

Dva mejna prehoda, na lukobranu marine in na pomolu umaπke obale, poleti delata s polno paro. V Umagu se nahaja tudi ena izmed najveËjih in najboljπih marin iz verige ACI (Adriatic Croatia International Club), najveËje verige marin v Sredozemlju. »e boste pripluli sem konec julija, ostanite kakπen dan in poglejte najboljπe svetovne teniπke igralce, kako se borijo na ATP turnirju na πkoljkastem stadionu tik ob obali. »e pa si æelite doæiveti ambient tipiËnega istrskega ribiπkega pristaniπËa, je za to najbolje vpluti v Novigrad, samo sedem navtiËnih milj juæno od Umaga. Malo pristaniπËe, ki se

Nadalje se vzdolæ obale, vse do Vrsarja, izmenjavajo prisrËna mesteca, turistiËna naselja in kampi. Navtiki lahko tu vplovejo v veË marin. Prva, na katero bomo naleteli, je marina »ervarPorat, ena izmed najstarejπih na Hrvaπkem. V PoreËu se nahajata celo dve, v samem mestecu in v zalivu Mulandarija. Enako lepo je privezati se na mestni obali, sprehoditi se po njegovih geometriËnih ulicah, ki smo jih nasledili od starih Rimljanov, ter obiskati znamenito Eufrazijano. Priloænost za pristanek se ponovno ponuja v Funtani in Vrsarju. Dve lepi, moderni in dobro vodeni marini sta svoje mesto naπli v dveh povsem razliËnih mestecih. Funtana, kot 5

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 5

11/13/08 4:47:07 PM


da se je skrila pred morjem, se je umaknila v notranjost in tako na morju pustila samo ribiπke ladje, jahte in kopalce, medtem ko se je Vrsar, πe eno mestece, v katerem se je Casanova preizkusil na ljubezenskem podroËju, namestil iznad zaliva, v katerem je zgrajena ena izmed najlepπih in najboljπ vodenih marin na Jadranu. Vse obale tega pristaniπËa so zavzele jahte, barke in ribiπke ladje, kamniti stebri ob obali pa so pravo malo umetniπko delo - saj je kipar vsakega izmed njih izklesal na svoj naËin. Vrsar je sicer tudi poletni dom najveËjega æiveËega hrvaπkega kiparja Duπana Dæamonje, ki ima okoli svojega ateljeja velik park skulptur.

Rovinj Do Rovinja, naslednjega, po mnenju mnogih najlepπega istrskega obalnega mesteca, je samo pet milj plovbe. Na pol poti se je globoko v kopno vrezal Limski kanal. Ozek in skoraj deset kilometrov dolg morski zaliv, ki ga je nekoË davno izdolbla moËna prareka, je danes edinstvena geomorfoloπko-bioloπka sredina, kateri ni primere v tem delu sveta. Na njegovih juænih straneh raste severna, na severnih straneh juæna vegetacija, v njegovem podmorskem svetu pa vre æivljenje. Limske ostrige, znamenitega okusa, so skoraj brez primere. Vsak navtik, ki je kdajkoli bil v Rovinju, ga bo znal od daleË prepoznati. Prizor starega mesta, ki se z nizom otoËkov izpred sebe trga od obale, in nad katerim se visoko nad morjem vzdiguje zvonik cerkve sv. Eufemije, je edinstven v svoji preprosti strukturi. Kjerkoli paË se æe nahajamo, naπ pogled poËiva na hiπah, ki se dvigajo iz morja, in na zelenici Sv. Katarine, gozdnatem otoku, ki je nekoË bilo zatoËiπËe poljskemu grofu Karolu Milewskem, danes pa turistom, ki tu odkrivajo mir in pribeæijo sem stran od globalizacijskega vsakdana. Kaj pa naj πele reËemo za otoËke, ki se od rta Kurent razprostirajo v smeri odprtega morja! Sv. Andrija, Maπkin, Sturag, Sv. Ivan in Sv. Ivan na PuËini ter marsikatera Ëer dajejo Rovinju πarm juænih dalmatinskih otokov, navtike pa mamijo, da v njihovem

zavetju vræejo sidro. Tudi ti otoki so polni zgodb. Sv. Andrija, danes turistiËno podroËje, je nekdaj bil dom plemiπke druæine Hütterott, na Sv. Ivanu pa je cerkvica, za katero so dolgo skrbeli rovinjski ribiËi. Ta niz se konËuje s Sv. Ivanom na PuËini, veliko Ëerjo, na kateri je zgrajen impresiven kamnit svetilnik.

Brioni Nizka obala se nadaljuje πe naprej v smeri proti jugu Istre, a navtiki bodo obiËajno premec usmerili v smer Brionov. Te je avstrijski industrijalec Paul Kupelwieser konec XIX. stoletja iz zapuπËenega in malarijskega otoËja pretvoril v oazo poËitka, πporta in mondene zabave. Tukaj se da privezati v glavnem pristaniπËu ali usidrati v pristaniπËu Sv. Mikula na Malem Brionu. Ta arhipelag je narodni park in turistiËno podroËje, del njegove juæne in zahodne obale z otoËkom Vanga pa so zavzele dræavne rezidenËne vile. Brioni so tudi danes svet za sebe. Tukaj imate priloænost obiti otoËje, na katerem so uæivale okronane evropske glave in bogataπi. Nekdanji jugoslovanski predsednik Tito je tu letoval skoraj petintrideset let. Ko se napotite po otoËju, boste naleteli na prostrane parke z livadami in eksotiËnim drevjem, goste gozdove primorskega hrasta, biotope neverjetne meπanice æivali, terene za golf in polo, arheoloπke ostanke dvora Gaja Lekanija, razsute vile… Brioni so v XIX. stoletju imeli tudi pomembno vojno vlogo. Trdnjava Minor na Malem Brionu tudi danes spominja na te Ëase samo, da se po njej namesto strogih K. u. K. oficirjev danes sprehajajo igralci teatra Ulysses, katerim le-ta pomeni poletni oder in dom. Usidrati se v pristaniπËu Malega Briona in se s pomoænim Ëolnom odpeljati do njih, se usesti zatem v improvizirano gledaliπËe in prepustiti Ëarovniji igre, je dobra ideja, kajne?!

Pulj Od Brionov do Pulja, velikega pristaniπËa nameπËenega v globokem zalivu, ki ga tudi danes πËiti stari lukobran, je samo

6

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 6

11/13/08 4:47:09 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 7

11/13/08 4:47:13 PM


nekaj milj plovbe. V okviru tega prostranega pristaniπËa je navtikom sedaj namenjenih kar nekaj privezov na obali in marina, v kateri se vaπ privez nahaja pod sijajno ohranjeno Vespazijanovo Areno, pod enim izmed najlepπih antiËnih spomenikov nasploh. Preostali del zavzemajo znana hrvaπka ladjedelnica Uljanik, nekdanji Arsenal, privezi ribiπkih ladij in πtevilni bivπi vojni obrati, ki bodo v prihodnosti namenjeni navtikom. Sprehod po ozkih puljskih ulicah, koncerti v Areni in filmski festival bodo vaπemu bivanju dali vsebino. Toda pravo navtiËno æivljenje utripa kakπno miljo bolj juæno. Ko smo mimo puljskih kopaliπË, peπËenih obal in kamnitih ploπË izpod vil in hotelov, smo prispeli do otoËkov Veruda in FraπkeriÊ, ki zakrivata vhod v pristaniπËe Veruda, PjeπËano uvalo (Valsabion) in Soline. Veruda je varno pristaniπËe, njeno zahodno obalo so zavzeli privezi puljskih jadralnih klubov,

vzhodna pa cela pripada marini Veruda, eni izmed najveËjih na Jadranu. V celem pristaniπËu je æivahno, saj boste tam redko naleteli na nekoga, ki ne æeli vpluti ali izpluti. Tukaj je sedeæ mnogih Ëarterskih flot, od tu do otokov jadranskega niza pa je samo okoli dvajset navtiËnih milj. Jesti se da v kar nekaterih izvrstnih restavracijah. »e pa æelite pobegniti od vrveæa marin, vam ni potrebno iti daleË. Kopate se lahko v zavetju otoka Fraπkere, Ëe pa æelite preæiveti mirno noË na sidru, je dovolj vpluti v sosednji zaliv Soline. Veruda in Soline, ter dva manjπa toda zaπËitena zaliva Platana in Valmiæeja, so najoæji navtiËni toposi Istre. Od tu pa do rta Kamenjak, skrajne juæne toËke istrskega kopna, so samo tri ali πtiri milje. No, ampak juæno od Kamenjaka nas Ëaka πe ena lepota - svetilnik Porer. Ta nas opozarja na nevarne Ëeri, otoËke in plitvine, ki se razprostirajo miljo stran

8

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 8

11/13/08 4:47:21 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 9

11/13/08 4:47:24 PM


od kopna. Zapluti mimo njegove petintrideset metrov visoke trdnjave pomeni, da smo vpluli v prostor jadranskih otokov. Plovba vzdolæ njih je to, o Ëemer tekom dolge zime sanjari veËina navtikov. Zato se od Porera navadno dræi kurz dvajset milj oddaljenih Unij ali pa se krene proti malo bliæjemu Cresu. Ob tej priloænosti bomo izbrali drugaËno pot. Pluli bomo ob vzhodni obali Istre v smeri severa vse do najveËjega hrvaπkega pristaniπËa, Reke.

Po poti vzhodne obale Istre Takoj izza rta Kamenjak se nahajata dva lepa zaliva, PortiÊ in Debeljak, primerna za kopanje in sidranje ponoËi, razen Ëe ne piha burja. Malo bolj severno od njih se nahaja pravi mali labirint otokov, otoËkov in Ëeri, ki skrivajo vhod v Medulinski zaliv, ki nosi ime po mestu z njegove severovzhodne obale. Velik, veË kot miljo vrezan v kopno, in prav toliko πirok, je varno zakloniπËe za mnoga plovila. Tu, v Pomerju, je nameπËena πe ena ACI marina. Povsod naokoli so slikovita istrska mesteca - Premantura, Liænjan in ©iπan - kjer se πe vedno lahko druæite z domaËini in spijete bokal vina, toda do tja boste potrebovali prevoz. Iz Medulinskega zaliva plujemo v smeri severa. Obidemo nizek rt Marlera, plujemo samo mimo ribiπkega pristaniπËa Kuje in nato gremo proti pristaniπËu Budava. Pokrajina se hitro spreminja. Izginjajo plodna polja, ki se spuπËajo proti

morju. Vse veË je skalnate obale, obrasle z makijo ali iglavci. Tukaj se æe nahajamo v vodah Kvarnerskega zaliva. DaleË na severu se vidijo obrisi masiva UËke. V Kvarnerju je burja v primerjavi s poletnim maestralom bolj pogosta in je zato potrebno biti previden, kadar se pluje po njem. Prvi veËji zaliv izpred premca je skoraj miljo globoko pristaniπËe Budava, ki danes zaradi ribogojstva bolj sluæi ribiπkim ladjam kot navtikom. Nekaj milj v smeri severa se nahaja zaliv Vinjole s tremi kraki, izmed katerih se po obliki najdaljπi imenuje Duga uvala. Nadaljujemo s plovbo do pristaniπËa Krnica. Tu se je usidrala πtevilna flota, ki ribari v tem delu Jadrana. NajveËji zaliv na tej obali Istre - Raπki zaliv, ki ga navtiki neupraviËeno zanemarjajo, bo mnogo tega ponudil tistim, ki vplujejo vanj; predvsem moænost pobega od poletne gneËe in mir v osami. V njegovih 6,5 miljah, za kolikor se je vrezal v kopno, je dovolj prostora za sidranje, osamljenih plaæ in divjih skalnatih obal. Tu sta tudi dve mesteci, starejπi Trget, na samem koncu zaliva, in mlajπa Tunarica s hiπami, nameπËenimi v lepem zalivu na severovzhodni obali Raπkega zaliva. Plujemo dalje proti Crni punti (»rnem rtu), enemu izmed bolj znanih kvarnerskih rtov z znaËilnim skladnim svetilnikom, ki se dviga iz morja in nad katerim se πiri gosti temno zeleni gozd. Obala proti severu je pusta in nenaseljena, razen lepega pustega zaliva Prklog in naseljene Sv. Marine,

10

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 10

11/13/08 4:47:28 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 11

11/13/08 4:47:33 PM


pa je tako do Rabca potrebno pluti sedem milj. Rabac, prvi izmed mestec na katere bomo naleteli tekom plovbe do Preluka, πe vedno Ëaka, da ga navtiki odkrijejo. Privez na obali, sidriπËe v zalivu in naËrtovana marina je to, kar se ponuja. Do MoπÊeniËke Drage, s katero se zaËne niz slavnih letoviπË vzhodne istrske obale, je πe deset milj. ©li bomo mimo Plominske luke, globokega zaliva, v katerem se je namestila velika termoelektrarna, in mimo trajektnega pristaniπËa Brestova in nato vpluli v vode Reπkega zaliva.

12

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 12

11/13/08 4:47:43 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 13

11/13/08 4:47:50 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 14

11/13/08 4:47:58 PM


Kvarner

Kvarnerski in podvelebitski otoki - Krk, Cres, Loπinj, Unije, Srakane, Ilovik, Rab, Pag ter mnogi manjπi, kot tudi obala, imajo dva obraza. Vse do Preluka, kjer kopno naglo pod pravim kotom zavija proti jugovzhodu, je kraljestvo bogate vegetacije, toda takoj ko smo mimo Reke obala postaja ostra, izbrazdana z zalivi, v katere so vodne struge nanesle sijajne prodnike in oblikovale osamljene peπËene obale. Severne strani Cresa, Krka, Raba in Paga so ogolele zaradi sunkov burje, medtem ko imajo juæne strani mnogo veË vegetacije, tu pa se tudi v glavnem nahajajo otoËna naselja. No, do Loπinja in manjπih otokov Suska in Ilovika, ki so dalje na odprtem morju, ta veter dospeva oslabljen in tudi zato so njihove severne obale bolj zelene... Po kanalih med temi otoki v sezoni pluje polno jadrnic in jaht, ki poganjajo k jugu ali se od tam vraËajo. Ta obala je prepolna zalivov in sidriπË. Dovolj je, Ëe reËemo Punta Kriæa, MaraËol, Artatore, Ilovik, Krivica, Δifnata, da se pred oËmi pojavi slika πtevilnih varno usidranih ladjic. Tu se nahaja tudi kar nekaj modernih marin. Na kopnem se te nahajajo v IËiÊih in Opatiji, na otokih pa v Puntu, Cresu, Malem Loπinju, Rabu in Supetarski Dragi. Velebitski kanal pa je sploh znana nasprotnost. Skoraj povsem gola obala se strmo spuπËa v morje in ni ravno naklonjena navtiku, toda tudi tu se da najti lepoto in samoto.

Opatija in Reka No, vrnimo se k plovbi. Medtem ko poËasi plujemo v prostrani Reπki zaliv, nas niz belih peπËenih obal kliËe k pristanku in

kopanju. Pred nami na kopnem so πtevilna mesta - MoπÊeniËka Draga, Lovran, Ika, IËiÊi, Opatija in Volosko. Menjavajo se plaæe, mala pristaniπËa, marine, hoteli in vile... Naπ izbor za privez bo ACI marina v IËiÊih, ena najboljπih iz te verige. »akajo nas dolgi sprehodi ob opatijski obali, æivahnost teh mestec v poletnem obdobju plovbe ali prebujanje narave spomladi in sonËni zahodi proti koncu poletja ter konec sezone v septembru in v oktobru. Pot bi nas lahko odvedla tudi do Reke, najveËjega hrvaπkega luπkega mesta, sploh Ëe smo se tukaj znaπli v zaËetku junija, ko se odvija Fiumanka, najveËja regata teh krajev, ali v septembru, ko je na razporedu Galiola, regata, v kateri je, pogosto tudi po teæavnem morju, potrebno doseËi Ëer Galiolo, ki se je zasidrala sredi Kvarnerja, in se vrniti. Reka je tudi mesto, poznano po dobrih jadralcih in ribiËih. Tukaj se nahajajo njihova mala pristaniπËa in klubi. Iz Reπkega zaliva se redko pluje vzdolæ obale v smeri juga. Glavne navtiËne poti vodijo ob juæni obali Krka in naprej do Raba ali ob Cresu in Loπinju. Od Reke proti jugu se vzdolæ obale nizajo zgodovinsko bogata mesteca. Bakar, v globokem in dobro zaπËitenem Bakarskem zalivu, je staro pomorsko srediπËe in πola. Na jugovzhodnem koncu Bakarskega zaliva se nahaja Kraljevica in njena ladjedelnica. Tu so tudi Selce, Crikvenica in Novi Vinodolski, moderna turistiËna srediπËa, iz katerih se πtevilne barke in gliserji vsak dan odpravljajo do zalivov in plaæ, ki leæijo na severni obali Krka. Senj, najveËje podvelebitsko pristaniπËe, je mesto 15

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 15

11/13/08 4:48:01 PM


bogate zgodovine. To srediπËe senjskih uskokov, na katere spominja trdnjava Nehaj, je nastalo æe v obdobju antike, v XIX. stoletju pa je bilo pristaniπËe jadrnic. »eprav ta mesta nimajo komercialnih marin, se v njih da najti privez na njihovih obalah. Na tem podroËju je burja najmoËnejπa na Jadranu, toda Ëe pozorno spremljamo vremensko napoved, in Ëe znamo uvideti njene predznake, se tudi v tem akvatoriju da uæivati. Od Senja in vse do Novigradskega morja nadaljuje se relativno redko naseljena in negostoljubna obala z enim mestom, Karlobagom, pa se bomo tako vrnili v eno izmed opatijskih marin in zapluli v smeri juga. Najprej bomo obpluli Krk, potem pa se napotili okoli Cresa in Loπinja.

Krk ZapuπËamo opatijske kraje in po jutranji tramontani prihajamo do Glavotoka na otoku Krku. Za nami je severno od nas ostal zaliv Omiπalj, ki enakomerno deli industrijske terminale in priveze ter lepe omiπaljske hiπe. Tukaj se nahajajo tudi Njivice, turistiËno mesto z malim pristaniπËem in dobrimi restavracijami, in seveda Malinska, katero navtiki vse bolj pogosto obiskujejo in v kateri je zgrajeno tudi manjπe pristaniπËe, in na koncu sta tu Porat in VantaËiÊ, nekoË ribiπki vasi, ki se vse bolj razvijata v mesteci. Od Glavotoka, kamor smo pripluli, se zaËne za plovbo najprijetnejπi del Krka. Tukaj se nizajo πtevilni zalivi z obrobnimi gostimi gozdovi, v katerih se da usidrati na samoti, nekje pa se da najti tudi mesto za privez. Da se pristati tudi na samem rtu Glavotok pod samostanom in cerkvijo svete Marije, toda v glavnem se pluje do Vele in Male Jane, Torkula ali Sv. Fuske in tam se poiπËe mesto za plovilo. Iz naslednjega zaliva - Valbiske, plujejo trajekti do Meraga na Cresu skoraj neprestano. Da se usidrati tudi v zalivih Lagdimor in Sv. Juraj med Valbisko in mestom Krk in od tam odpluti do glavnega otoπkega mesta. Krk, staro glagoljaπko srediπËe, je mesto prebogate preteklosti, in Ëe najdete privez v njegovem pristaniπËu, ostanite tu vsaj

en dan, da obiπËete mesto, njegove cerkve in ozidje. »eprav je Krk najveËje mesto na otoku, je navtikom bolj pomemben tri milje vzhodni Punat. V mestecu na vzhodni obali, v popolnoma zaπËiteni Puntarski dragi, se nahaja ena izmed najstarejπih in najboljπih hrvaπkih marin z bogato ponudbo in lastno ladjedelnico. Tudi v Puntarski dragi se nahaja mesto, ki ga je vredno obiskati. Na otoËku Koπljunu so benediktinci v XII. stoletju ustanovili samostan. Vredno je obËutiti to ugodje miru in kontemplacije ter obiskati bogato samostansko biblioteko. Vsekakor se v zalivu da tudi usidrati. Najlepπe krπke plaæe so na skrajnem jugu otoka izpod Stare Baπke in na poti proti Senjskim vratom, enem izmed mitiËnih mest burje na celi vzhodni jadranski obali. V obalo vrezane bele peπËeni plaæe, ki so prav tako gole, brez dreves, do katerih se pride z barko, so slikovite in lepe za kopanje. Ko smo mimo Senjskih vrat, vplujemo v Baπko drago, veliki zaliv

16

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 16

11/13/08 4:48:04 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 17

11/13/08 4:48:08 PM


mesta Baπke, v katerem je najveËja plaæa na otoku. Vzdolæ plaæe se nahajajo moderne zgradbe in hoteli, stari del mesteca pa se je namestil okoli lukobrana, ki πËiti mestno pristaniπËe. Naprej proti severu in po celi severni strani otoka se nadaljuje negostoljubna obala, ki jo je burja izoblikovala. Vela in Mala Luka sta edina dva zaliva, ki nam bosta omogoËila zaklon vse do Vrbnika, kateri se je namestil na sredini severovzhodne krπke obale. NekoË so v njem vladali knezi Frankopani, poleg Zrinskih najbolj mogoËni hrvaπki fevdalni velikani. »e vplujete v malo vrbniπko pristaniπËe in se priveæete izza visokega lukobrana, ki vas bo zaπËitil pred burjo, boste to mestece zagledali dobesedno nad seboj. Seveda boste tudi varno uæivali v njegovi atmosferi, odliËni vrbniπki ælahtini in nekaterih izvrstnih restavracijah ali konobah s terasami, s katerih seæe pogled na Vinodolski kanal. V njem se na krπki obali nahaja πe eno veËje naselje, ©ilo, nekdanje glavno otoπko trajektno pristaniπËe. NedaleË od ©ila leæi zaliv Soline, podobno kot Punat povsem zaprt in za navtike pomemben zaliv. To je edino varno sidriπËe na severni strani Krka in v njem se zato veæejo in sidrajo πtevilne barke in jahte. Iz Solin do skrajne severozahodne toËke otoka je potrebno iti skozi Tihi kanal in zapluti izpod Krπkega mosta, z izgradnjo katerega se je Krk povezal s kopnim.

Cres in Loπinj Zdaj, ko smo pripluli do rta ©ilo, smo obpluli Krk in lahko se vrnemo na obalo izpod UËke, v naπe zaËetno pristaniπËe. »akajo nas namreË zalivi in pristaniπËa Cresa in Loπinja in tako bomo s prepolovitvijo Reπkega zaliva, prispeli do Jablanca, skrajne severne toËke otoka Cresa. Zdaj, ko smo mimo Porozine, nadaljujemo s plovbo ob nenaseljeni obali vse do Creskega zaliva, do mestec Cres in Valun. Medtem ko plujemo, se spominjamo, da sta Cres in Loπinj bila nekoË pri mestecu Osor povezana z nizko oæino. Kasneje je bil izkopan kanal, katerega danes uporabljajo mnogi lastniki manjπih barki in jaht, kadar si æelijo skrajπati pot. Nam se nikamor ne mudi, nasprotno, πele zapluli smo vzdolæ otoka in prispeli do mesta Cres. ZahvaljujoË odliËno zaπËitenem zalivu, privezom na obali in prostrani z vsebino bogati ACI marini, je Cres tudi glede pomorskega prometa æivahno mesto. Navtik bo v njem opazil eno najlepπih malih pristaniπË na Jadranu, se potepal po ulicah z mnogimi zgradbami renesanËne ljudske arhitekture, razgledal katedralo, obiskal muzej, mestna vrata ali se odpravil do neke izmed vasi na vrhu otoπkih hribov, kot na primer do Loznate, uæival v pogledu in creski jagnjetini… Naslednji dan, v primeru lepega vremena, pa se bo vrnil v Valunski zaliv, saj to je eden izmed razlogov, zakaj smo tukaj. Cela njegova vzhodna in juæna obala ima vrsto preËudovitih plaæ. Usidrajte se izpred njih, potopite se v modrino preden se odpravite proti Valunu, ki je ohranil domaËnost. Tu je prostora za privez dovolj le za nekaj jaht, in πe to samo v primeru, da ne pride do nevihte. Æupnijska cerkev z Valunsko ploπËo, enim izmed pomembnejπih glagoljaπkih spomenikov, gostilnica v starem mlinu (toπu), malo pristaniπËe in sprehod do niti dva 18

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 18

11/13/08 4:48:12 PM


kilometra oddaljenih Lubenic na 378 metrov visoki skali nad morjem nas terjajo, da tudi tukaj ostanemo Ëim dlje. Zatem plujemo okoli rta Pernat in nato proti Malemu Loπinju, ki je oddaljen okoli trideset milj. Tudi na tej poti imamo kaj obËudovati. Na zaËetku bomo pluli ob strmi obali, πe enkrat razgledovali Lubenice z morja, πli mimo nekih manjπih zalivov in pripluli do MartinπÊice, naselja na dnu πirokega zaliva s pogledom na nenaseljeni otoËek ZeË. PriporoËa se ustaviti tudi v zalivu Ustrine pod istoimenskim mestecem visoko na obrobju poboËja. Od tam pa do Osorja se tekom treh milj plovbe nizajo mali zalivi, skoraj v vsaki pa je Ëudovita peπËena plaæa. Osor se razprostira Ëez oba otoka, leæi na poboËjih creskih griËev in nizki oæini izpod OsorπÊice na loπinjski strani. V sezoni nam druæbo delajo barke, ki Ëakajo, da se odpre prehod, da bi lahko vpluli v Loπinjski kanal. Tokrat se jim ne bomo pridruæili, temveË se bomo usidrali v enem izmed zalivov severnega dela Loπinja, ki se nizajo vse do najbolj severnega loπinjskega rta. Od tam pa vse do Malega Loπinja bomo pluli vzdolæ slabo razËlenjene obale, razen zaliva Liski, ki je primeren za sidranje, in nadaljevali vse do rta Kurila ter nato obrnili krmilo proti pristaniπËu Mali Loπinj. No, preden vplujemo tja, se bomo ustavili v zalivu Artaturi. Ta veliki zaliv s kar nekaj kraki je odliËno zakloniπËe, ki πËiti pred tramontano in neverinom, in je samo πtiri milje oddaljen od obale v Malem Loπinju.

Mali Loπinj je v primerjavi z drugimi mesti jadranskih otokov relativno veliko mesto. To se vidi, ko plujete v njegovo skoraj tri milje dolgo pristaniπËe. Mestne zgradbe, z obeh strani pristaniπËa, dolga obala, πirok trg na dnu obale... V XVIII. in XIX. stoletju je to bil eden izmed najvplivnejπih pomorskih srediπË na Jadranu. Loπinj se je s pojavom parnika preusmeril v turizem. Navtikom Mali Loπinj nudi vrveæ jadranskega mesteca, polnega privezov, v marini na severovzhodni obali in na samem dnu pristaniπËa ter tudi na obali mesta. Mnogi se v Malem Loπinju zadræijo nekaj dni in se od tam vsakodnevno odpravljajo do nekega izmed zalivov na juæni obali otoka ali do otoËkov Unije in Srakane ter do Suska, Ilovika ter Velikih in Malih Orjul. Do teh otokov bomo πli malo kasneje, sedaj pa zaplujmo vzdolæ zalivov do skrajnega juga otoka. Veliko pristaniπËe »ikat, na katerega bomo naleteli, ko se bomo odpravili proti jugu, je hkrati tudi najveËje mestno kopaliπËe in izvrstno sidriπËe. Nato sledijo zalivi, kot na primer Veli æal ali Sunfarni, na razpolago veËinoma le tistim, ki do njih priplujejo. To πe bolj velja za Krivico in Balvanido, poleg zaliva Plijeski, zadnjega na zahodni strani otoka. Krivica je eden izmed najveËkrat posnetih hrvaπkih zalivov. Na πtevilnih plakatih se pojavlja iz zraka posnet motiv ladjic, privezanih pod borovci v zalivu, ki ima obliko primerno svojemu imenu, in sicer zavija v kopno v obliki Ërke S.

19

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 19

11/13/08 4:48:14 PM


Pri obisku Loπinja in Cresa bomo malo zastali in odpluli do bliænjih otoËkov. Najprej gremo do Unij, povsem posebnega otoka. Njegova severna stran, na kateri je kar nekaj velikih in za sidranje odliËnih zalivov, je kamnita in prekrita z gosto makijo in gozdom, na jugozahodu pa se nahaja nizek in z laporjem prekrit otoËek. Ta zemlja je izjemno plodna in nekoË so jo prebivalci Unij celo obdelovali. Edino otoπko naselje, ki ima okoli tristo hiπ, se nahaja tik ob tem polju. Za ogled se je potrebno privezati ob dolg mestni pomol, ki se uporablja tudi za odvijanje rednega ladijskega prometa, ali pa se je mogoËe usidrati v zalivu, ki je odprt severozahodnim vetrovom. Plaæa se razprostira preko celotne obale, dobro pa se je v lokalnih gostilnicah, kjer lahko najdete jedi, pripravljene po starih otoπkih receptih iz æivil z domaËih polj in Ëred. »e zapiha severozahodnik ali pa se trenutno æelite usidrati v zalivu izven mesta, boste odpluli do vzhodne strani otoka v zaliv MaraËol, Podkujni ali VogniπÊa. V MaraËolu je vedno najveË plovil. Ta dobro zaπËiten in globoko v kopno vrezan zaliv izberejo tisti, ki imajo raje samoto, pa tako na sidru ali na boji cel dan uæivajo v kopanju in pogledu na sosednje barke. Kadar v MaraËolu ni prostora, ostaja moænost plovbe v dva sosednja, toda manjπa in malo slabπe zaπËitena zaliva - Podkujni in VogniπÊa. Pet milj juæno od Unij se nahaja otok Susak. PloveË tja moramo iti πe mimo Velih in Malih Srakan. Pod Suskom se bomo morda samo usidrali v zalivu Bok, obkroæeni s peπËenimi plaæami, kakrπne lahko najdemo na celem tem peπËenem otoku, na katerem je stalno naseljenih vsega okoli dvesto prebivalcev, ali bomo pa pristali v edinem pristaniπËu na Susku, v zalivu DragoËa. »e smo to izvedli v avgustu, ko na obisk svojemu otoku pridejo skupaj s svojimi potomci πtevilni izseljenci, ki so od tu odπli v Ameriko, bomo naleteli na poseben kolorit. SuπËani se iz sveta semkaj prihajajo poroËat in tako lahko v poroËnih sprevodih πe vedno vidimo krasno noπnjo otoka Suska.

Tudi najbolj juæna otoka loπinjskega arhipelaga, Ilovik in Sveti Petar, sta izjemno slikovita, Ilovik pa je tudi najbolj popularno severnojadransko sidriπËe. Prehod med otokoma Ilovik in Sveti Petar je bil poznano sidriπËe na pomembni pomorski poti æe od obdobja BeneËanov. Mnogo je mest na prehodu, toda tudi v sezoni je tukaj moæna gneËa. Vseeno lahko uæivate v jutranjem zbujanju na sidru, sploh Ëe ste zasidrani pod Svetim Petrom. Barka mestne pekarne bo okoli osme ure obπla plovila in ponudila toplo pecivo in rogljiËke, v πtevilnih konobah in restavracijah pa se bodo naπle tudi sveæe ribe. Iz Ilovika ponovno odplujemo v smeri Osorja, najprej ob nenaseljenih otokih Vele in Male Orjule, kjer se poleti zasidra veËje πtevilo bark, nato pa vzdolæ kar nekaterih zalivov. Ko jih obplujemo, bomo prispeli do pristaniπËa Rovenska. To je juænejπe pristaniπËe Velega Loπinja, najstarejπega in najlepπega otoπkega mesta. Vsekakor je vredno izkoristiti priloænost in vpluti v njegovo malo pristaniπËe ter se privezati izpod baroËne cerkve na obali. Ko izplujete, boste proti severu najprej naleteli na zaliv Baldarka, potem na pristaniπËe Sv. Martin, potem pa na prehod Privlaka, ki takrat, kadar je odprt omogoËa plovbo v pristaniπËe Malega Loπinja. Naprej ni boljπih zakloniπË pa tako plujmo naravnost v smeri Nerezin, dobro zaπËitenega in prostranega pristaniπËa. Prijetno se je sprehoditi po mestu, tisti z æeljo po planinarjenju pa se lahko odpravijo tudi do vrha OsorπÊice, od koder je moæen pogled na celoten arhipelag, po katerem pravkar plujemo. Ostali sta nam samo πe slabi dve milji, da priplujemo do Osorja z juæne strani, in spet smo na Cresu. V primerjavi z loπinjsko stranjo kanala, je creska stran bolj pristopna. Obrasla je z gostim zelenjem, zalivi pa so vsi ozki in na koncu plitki. Najlepπi sta Sonte in Jaz. Od tu se v naslednjih treh miljah plovbe proti jugovzhodu vse do zaliva Kaldonta nizajo prelepi mali zalivËki in nekatere peπËene obale znotraj teh. Zaliv Kaldonta je varno sidriπËe. V malem kraku, pred juæno obalo zaliva, se nahajajo bazeni za gojenje

20

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 20

11/13/08 4:48:17 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 21

11/13/08 4:48:23 PM


rib. Sosednji zaliv MartinπÊica je najveËji v nizu na poti proti najbolj juænem creskem rtu Suha. Tukaj je tudi zaliv JadriπÊica, ki se je veË kot miljo globoko vrezal v kopno in nosi tudi naziv pristaniπËa. Proti koncu zaliva se je ugnezdila vasica Pogana s pribliæno petdesetimi ribiπkimi hiπami. Od konca JadriπÊice do edinega naselja na tem delu otoka, vasi Punta Kriæa, je potrebno samo kilometer in pol voænje po cesti. Tukaj je bil glavni poklic meπËanov vzreja ovc, pa boste tako takoj opazili razliko v primerjavi z ribiπko obmorsko Pogano. Na juæni obali Cresa se nahajata πe dva zaliva, Baldarin in Meli, toda mi plujemo v pristaniπËe Pod sv. Kriæ, poznano cresko sidriπËe. V pristaniπËu Pod sv. Kriæ, v katerem se poleg zalivov Kolorat in Majiπka, in poleg zalivov Ul in VrË ter nekaterih manjπih, πiri atmosfera, kakrπna je na Jadranu vladala pred nekaj desetletji. Zalivi so ohranili naravni izgled in samo nekje bomo naleteli na kakπen manjπi pomol. Tu ni boj, koncesionarjev in modernih navtikov. Semkaj se v glavnem prihajajo usidrat tisti, ki beæijo od gneËe in si æelijo uæivati v neokrnjeni naravi. VeËina navtikov ima najraje sidriπËa v dveh malih zalivih pod rtom Kolorat. Prvi se kakor rt imenuje Kolorat, poleg pa je zaliv Majiπka. Glede na to, da je celoten ta del Cresa porasel s primorskim hrastom, je tu tudi loviπËe, saj je gozd prepoln divjadi, posebej srn in jelenov, ki se spuπËajo proti morju. Najgloblje se je na tej strani Cresa v kopno vrezal zaliv Ul, drugo severno pristaniπËe vasi Punta Kriæa. V mestu je tudi gostilnica, kamor lahko greste zveËer ven. »e v Ulu ni prostora, se je moæno usidrati v sosednjem, malo bolj severnem zalivu VrË. Iz pristaniπËa Pod sveti Kriæ bomo odpluli na Rab, saj je vzhodna obala Cresa dosti pusta, z maloπtevilnimi zalivi in naselji. Kdor pa vseeno æeli pluti tukaj, bo naletel na lepoto TovernaπÊice, na nizek otoËek Trstenik, Veliki in Mali Δutin, zaπËiten zaliv KruπÊica, otok Plavnik, ki se je usidral med Krkom in Cresom, vrveæ Meraga, drugega otoπkega trajektnega pristaniπËa i Ëarobno sliko Belega, mesta na vrhu skale, ki se dviga nad morjem iznad male peπËene plaæe in pristaniπËa. Kakor Lubenice na zahodu,

tako tudi Beli stoji kot na kakπni mrtvi straæi nad vzhodno obalo Cresa, ki jo poËasi zapuπËamo.

Rab Za navtike je otok Rab, sploh ko se zmanjπa najveËja poletna gneËa, idealno mesto za pristanek in veËdnevni postanek v njegovih vodah. Mesto Rab se s svojimi πtirimi zvoniki, ki so del njegovega enkratnega prizora, lahko po renesanËni dediπËini primerja s Hvarom in KorËulo. »e do Raba priplujemo s severa, bomo najprej vpluli v Kamporsko in Supetarsko drago. Na koncu teh zalivov, zakljuËenih s prostranimi in deloma obdelanimi polji, je povsod plitko, nekje pa je celo blato. Medtem ko je jugozahodna obala polotoka kamnita, pa je severovzhodna povsem drugaËna. Tvori jo lapor rdeËkastega odtenka, v katerega so valovi izdolbli razliËne oblike. V Supetarski dragi se nahaja velika in dobro zaπËitena marina. Kakor celoten severni del otoka, tudi Loparski zaliv, tretji v tem nizu, najmanj spominja na obiËajne jadranske pejsaæe. S severne rabske obale seæe pogled na PrviÊ, Goli in Grgur, tri gole in nenaseljene otoke. Za ljubitelje kopanja na mivki je ta del Raba raj, zato so tako poimenovali tudi veliko peπËeno plaæo izpod hotelskega naselja San Marino v zalivu Crnika. Tu je tudi marina, ki jo pred navræenim kamenjem dobro πËitijo lukobrani. Naprej se nadaljuje burjasta stran otoka, skoraj gola in brez zalivov. Edini zaliv na tej strani otoka je zaliv Mag. Ta pejsaæ traja vse do trajektnega pristaniπËa Miπnjak, izgubljati pa se zaËne, ko vplujemo v pet milj dolg Barbatski kanal s πtevilnimi manjπimi pristani. Podolgovat nenaseljen otok Dolin kot usidran naravni lukobran πËiti jugozahodno obalo Raba skoraj vse do samega mesta. Naπ cilj je rabsko pristaniπËe. Vrh polotoka je rezerviran za potniπke ladje, medtem ko mestno obalo v glavnem zavzemajo mestne barke in ladje, ki organizirajo turistiËne

22

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 22

11/13/08 4:48:29 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 23

11/13/08 4:48:32 PM


voænje. NajveË navtikov se priveæe v marini na severovzhodni strani pristaniπËa. Najlepπa noËitev v mestu je na sidru na drugi strani polotoka, v dolgem in prostranem zalivu Sv. Eufemije. Najboljπe je prav tam, kjer se konËuje kvartet zvonikov, nedaleË stran od malega zaliva Palit, kjer so mnogi mali pomoli. Na severni strani tega zaliva je franËiπkanski samostan iz XIII. st., po katerem zaliv nosi ime. Od zaliva Sv. Eufemije do najbolj zahodnega rta Kalifronta se niza sedem veËjih in nekoliko manjπih zalivov, vsi po vrsti pa so vsem morskim popotnikom enako mamljivi. Cel ta rabski polotok je prekrit z gostim gozdom, ki vas bo obkroæal tudi v omenjenih zalivih. Tiste, bliæje Fumiji, so zasedli hoteli, ko pa se pribliæujete Kalifrontu, je objektov vse manj. Skoraj vsi zalivi se konËujejo s peπËenimi ali prodnatimi plaæami. V tem nizu zalivov se najboljπe zakloniπËe nahaja v prvem zalivu, v Sv. Mari.

Pag Odpluti v poletnem popoldnevu iz Sv. Mare do Paga oziroma do njegovega skrajnega severozahodnega rta Lun, pomeni samo πest milj prijetnega jadranja po maestralu. »eprav je Pag s svojim veËjim delom izven glavne navtiËne rute - to se v glavnem nanaπa na njegovo severno in jugovzhodno obalo - se tudi vzdolæ njega kar dosti pluje. Vsekakor bomo πli mimo otoËkov Veli in Mali Laganj ter Dolfin, ki so del rute, ki vodi proti Novalji oziroma πe bolj juænim ©imunom, toda tudi ob tem deset milj dolgem in ozkem paπkem rtu bomo naπli ustavljanja vredna mesta in zalive. Tovarnele, Jakiπnica ali zaliv PotoËina so neki izmed njih. Povsem drugaËna atmosfera je v Novalji, letoviπËu mladega mondenega sveta æeljnega celonoËne zabave. »eprav se ta odvija predvsem na plaæi ZrÊe, na drugi obali otoka, se tudi v Novalji Ëuti ta malo razuzdana atmosfera, pa raËunajte na to, Ëe ste se zasidrali v πirok, zahodu in nevihtam odprt zaliv ali pa ste se uspeli privezati na obali. Veliko bolj varni

24

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 24

11/13/08 4:48:35 PM


boste, Ëe odplujete do osem milj oddaljene marine ©imuni. Hkrati boste πli tudi mimo golih in nenaseljenih otoËkov ©krda in Mauna. Marina v ©imunih ni veliko spremenila videz globoko v kopno vrezanega zaliva. Arhitekti so spoπtovali konfiguracijo, zato so po izgledu zaπËitenega kraka tako zgradili tudi njene obale. Iz ©imunov se lahko odpravite na drugo stran otoka, do mesta Paga. To mestece izjemnega urbanizma, Ëipke, paπkega sira in soli morate doæiveti, ko ste æe pripluli do otoka. Do njega bomo prispeli nekoliko kasneje, ko obplujemo jugovzhodni del otoka. PloveË dalje proti jugovzhodu bo Pag postopno postajal vse niæji, sploh ko bomo mimo Koπljunskega zaliva, in ko prispemo do Povljane. Tukaj smo ponovno na podroËju moËne burje, pa tudi jugo je moËan v kanalu, ki se razprostira med Pagom in Virom, zato je tu potrebno pluti previdno. Zaklon lahko najdemo v zalivih Stara Povljana in Dinjiπka, nasproti Ninskega in LjubaËkega zaliva, ki se nahajata na severni obali Ravnih kotarjev. Pag je s kopnim povezan z mostom, izpod katerega zaplujemo v Velebitski kanal. Po burji je kanal zelo nevaren za plovbo, posebno pozimi in zgodaj spomladi. Tudi to je en izmed razlogov, zakaj se je mestece Pag razvilo na dnu dobro zaπËitenega zaliva. Ko se priveæemo na mestni obali, se lahko mirni napotimo po ulicah mesta, katero skrbno pazi bogato zgodovino, in πe danes izraæa sliko po Ëloveπkih merilih oblikovanega prostora. Pag je prav tako veselo mestece, polno æivljenja, v katerem se je paπka Ëipka razπirila in dvignila nad mestom, v katerem se Ëuti vonj sira in mlade jagnjetine v konobah... Zjutraj pa vsekakor zaplujte po zalivu in se usidrajte pred eno izmed osamljenih plaæ ali pa pod Metajno, ZuboviÊi, Casko. Ko pa odidemo iz Paπkega zaliva, bi bilo dobro do Lun, kjer smo tudi priËeli to paπko plovbo, pluti spet vzdolæ kamnite, severne obale otoka, kjer sta nam na poti ostali samo πe trajektni pristaniπËi Æigljen in Stara Novalja.

25

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 25

11/13/08 4:48:40 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 26

11/13/08 4:48:42 PM


Dalmacija

Zadarski akvatorij

Ko na poti proti jugu priplujemo do Premude, Silbe in Oliba, vemo, da smo vstopili na podroËje zadarskega arhipelaga, ki obsega tudi πtevilne druge otoke. Njemu pripada tudi juæni del otoka Paga, ki pa smo ga skupaj s severnim delom otoka pravkar obpluli. Ponovno se sreËujemo z nizko in plodno obalo ter z nekaterimi izmed najstarejπih jadranskih mestnih aglomeracij. Tu se nahajajo Nin, Zadar in Biograd, prepolni zgodovinskih sledi. Tudi pred njimi je niz otokov: Dugi otok, Iæ, Ugljan, Paπman, Vrgada in drugi. »e nas zanimajo mala otoËna mesta ali paË iπËemo nedostopne kraje oziroma se æelimo zasidrati v zalivih kot sta Pantera ali TelaπÊica, katera ima status naravnega parka, bomo vse to naπli med temi otoki. Tukaj bomo ponovno naleteli na πtevilne moderne marine.

zalivu Pernastica ter juæno v pristaniπËu Sv. Ante. Sestavljata jo dva zaliva, bolj zahodni Sv. Ante in bolj juæni Porat. V zahodnem se na obali nahaja kapelica, po katerem je zaliv tudi dobil ime, medtem ko se v Poratu nahaja lepa peπËena plaæa. Vzhodno od Silbe je Olib, nizek otok, ki ga veËina navtikov neupraviËeno zaobide. Morda tudi zato, ker je za razliko od kapitanske Silbe bil otok kmetov, pa je zato manj poznan. Prebivalci Oliba so se nekoË ukvarjali s seËnjo in prevozom drv za gretje v Benetke in Zadar. Glede na to, da se je od drv in poljedelstva teæko æivelo, so se mnogi z otoka izselili v Ameriko. Njihovi potomci se dandanes vraËajo in bivajo na otoku vsaj kakπen poletni mesec. Uæivajo, kot lahko tudi mi, na njegovih peπËenih plaæah, ki se razlikujejo od tistih z belimi prodniki na okoliπkih otokih.

Silba in Olib V zadarski akvatorij se navadno pripluje iz Ilovika. Dræi se kurz Silbe in nadaljuje dalje proti Premudi, ©kardi, Istu in Molatu. Silba je staro kapitansko pristaniπËe na istoimenskem otoku. Priveæe se navadno v pristaniπËu Mul, v vzhodnem silbskem pristaniπËu, dobro zaπËitenem pred severnimi vetrovi z visokim pomolom. Da se privezati tudi z druge strani otoka v pristaniπËu ÆaliÊ, ki je glavno otoπko pristaniπËe, toda zaradi prometa potniπkih ladij in odprtosti severozahodnim vetrovom je boljπi prvi izbor. Silba se nahaja na nizki oæini sredi otoka. Tu so stari kapitani gradili svoje hiπe z velikimi parki polnimi rastlin, ki so jih prinaπali z vseh strani sveta. Zgradili so tudi πest posveËenih cerkva. Razen izpod mesta, se na Silbi da usidrati tudi severno v

Premuda in ©karda Iz Silbe se najveËkrat pluje do Premude, otoka na odprtem morju z enim izmed najlepπih sidriπË, Krijalom. PristaniπËe Krijal je prehod med Premudo in nizom grebenov, ki se razprostirajo paralelno z obalo in tvorijo zaπËiteno laguno, globoko najveË pet metrov, v kateri se morje preliva v vseh moænih modrih odtenkih. Hkrati pa je tudi sidriπËe precej varno, saj nas grebeni dobro πËitijo pred valovi. Mesto Premuda se nahaja malo iznad morja na slemenu otoka. Samo dve milji od tu leæi πestdeset metrov globoko ena izmed najbolj znanih potopljenih ladij Szent Istvan. Iz Premude plujemo ob juæni obali poleg zalivov Premuda, Zaporat in ©iroka v smeri ©karde. Ko prispemo do 27

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 27

11/13/08 4:48:46 PM


najbolj juænega premudskega rta Lopata, bodo severno od nas ostali Grebeni, tri gole visoke Ëeri, okoli katerih se bo vedno naπla kakπna manjπa ribiπka ladja. Na opusteli ©kardi se na severovzhodni obali ob malem zalivu Trate nahaja okoli dvajset hiπ. Zadnji stalni prebivalci so ga zapustili pred nekaj leti, pa so hiπe tako obiskane samo poleti. Enako je tudi z zalivom Griparica, v kateri se nahaja obnovljena stara zapuπËena hiπa z utrdbo. Zaliv je primeren za sidranje, kadar piha maestral pa se da obiËajno naleteti na okoli pet do πest plovil na sidru.

Ist in Molat Jugovzhodno od ©karde sledita dva za navtike pomembna otoka, Ist in Molat. Najprej pristanemo na Istu v zalivu ©iroka, ki bi jo lahko poimenovali tudi pristaniπËe istoimenskega mesteca, katero se je namestilo na oæini med dvema zalivoma, ki imata povsem razliËna izgleda. Severozahodo obrnjena KosiraËa z malimi pristaniπËi, pomoli in hiπicami ob morju

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 28

πe vedno dræi atmosfero ribiπkega pristaniπËa, medtem ko je proti jugovzhodu obrnjena ©iroka poleti prepolna jadrnic in jaht razliËnih vrst, na obali pa ima velike hiπe za nastanitev turistov. Mest za privez je dovolj, z notranje in zunanje strani pomola ter na πtevilnih usidranih bojah. Zaliv je varen, razen Ëe ne piha jugo. »ez dan se boste na miru kopali, zveËer pa napotili s pomoænim Ëolnom k obali. Ne usedite se takoj v eno izmed restavracij. Izza mesta se priËenja steza, ki vas bo za okoli dvajset minut privedla na 175 metrov visok vrh Straæa in do cerkvice “Gospa od Sniga”, od koder seæe krasen pogled na prehod Zapuntel (preko katerega poleti plujejo πtevilne ladje in Ëolni), bliænje otoke ©karda, Premuda, Silba, Olib in Molat, ki so kot na dlani pred vami. »e dvomite ali bi ostali na Istu ali paË raje odpluli na sosednji Molat, je reπitev za to lahko tudi sidranje v Zapuntelu, morski oæini med tema dvema otokoma. V prehodu, skozi katerega poleti plujejo πtevilni navtiki, se nahajata dve tradicionalni mesti za sidranje. Prvo je na Istu v zalivu Mljake na severnem

11/13/08 4:48:48 PM


delu prehoda, drugo pa je na nasprotni strani v zalivu Porat na Molatu. Mljake, nenaseljen in lep zaliv, je odliËno zakloniπËe za vsakrπne razmere, razen Ëe ne piha burja. »e si æelite nekoliko drugaËno atmosfero, se odpravite v Porat, v zaliv, ki pripada Zapuntelu, mestu, ki leæi kakπen kilometer in pol v notranjost otoka. Tu se nahaja nekaj hiπ, pristaniπËe s pomolom, nekoliko muringov, in kar je najbolj pomembno, dve gostilnici, kar pomeni, da se lahko odpravite na “izlet” v civilizacijo. Iz Zapuntela je priporoËljivo pluti skoraj πtiri milje ob juæni obali otoka, zato da bi se zaobπlo rt Bonaster in zaplulo v dve milje globok Brguljski zaliv z glavnim otoπkim mestom Molatom na njegovi severni strani. Od pristaniπËa in privezov pa do njega je vsega skupaj pet minut hoje ob morju. Na severni strani zaliva sta dve sidriπËi. Prvo, manjπe in ne toliko znano, je v zalivu Pod garbe, drugo in bolj razvpito pa je tisto, zaπËiteno z otoËkom Brguljce. Sicer se da sidrati po celem zalivu, seveda pa je lepo iti tudi proti njegovemu samemu koncu, ki se imenuje Luka in

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 29

tam biti v druæbi precej manjπega πtevila plovil. Na prvi pogled Brgulje nimajo neke posebne vsebine, toda tisti, ki tukaj sidrajo mogoËe prav to tudi iπËejo. Kar nekaj zalivov je na severni strani Molata, najveËje pa je pristaniπËe Jazi. Molat zapira severno stran prehoda SedmovraÊe, ki nas vodi proti manjπim in slabo naseljenim otokom - Zverincu, Tunu, Sestrunju ali Rivnju, v neposredni bliæini otoka Ugljana, najbliæjega Zadru, toda tja se bomo kasneje odpravili. Ti otoki so veËinoma tudi izkuπenim navtikom slabπe poznani, toda zanimivi po svoji naravi. Na njih ni velikih navtiËnih instalacij, marin in grajenih obal, razen na Zverincu in Sestrunju, toda prav v tem je njihov Ëar. Mala naselja na Zverincu, Sestrunju in Rivnju (Tun je nenaseljen) zraËijo atmosfero, kakrπna je nekoË vladala. V njihovih malih pristaniπËih boste πe vedno naπli ribiËe, ki so ravnokar izvlekli mreæo, po terasah pa se v poletnem obdobju suπijo fige. No, ampak mi bomo iz Molata krenili vzdolæ Dugega otoka.

11/13/08 4:48:56 PM


Dugi otok Tudi obale Dugega otoka so povsem razliËne. Jugozahodna, ki gleda na odprto morje, nima niti en znaËilen zaliv, razen prekrasnega zaliva Sakarun s turkizno barvo morja in peπËenimi plaæami. Ob slabo razËlenjeni obali, s tu in tam kakπno osamljeno peπËeno obalo, ki gleda na odprto morje, plujejo veËinoma ribiËi in samo tu in tam kakπna jahta. »e ste se odloËili za to ruto, torej ko dospete do viπavja Mrzlovica, boste prispeli pod slavne strmine Dugega otoka. Tukaj veË kot sto petdeset metrov visoke skale padajo navpiËno v morje. Vsa otoËna naselja so na severni strani 45 milj dolgega Dugega otoka. Otok se priËenja in konËuje z velikimi zalivi. Na severozahodu je to SoliπÊica, na jugovzhodu pa TelaπÊica, naravni park na samem vhodu v Kornate. Najprej zaplujemo

v SoliπÊico in to v tisti njen del, ki se imenuje zaliv Pantera, eno izmed najveËjih sidriπË na Jadranu. Tu na plovkah in sidru zna biti tudi veË kot sto plovil, toda ne bojte se, zaliv je prostran in ne boste se znaπli v gneËi. Uæivali boste v pogledu na najviπji jadranski svetilnik Veli rat, ki se je namestil na zunanji strani zaliva. Poleg svetilnika so peπËene obale, kamor navtiki prihajajo na kopanje. Na koncu zaliva se nahajata naselji Veli Rat in VeruniÊ, izza katerih se razprostira povsem zaprt zaliv Δuna. V obeh mestecih so dobre gostilnice in od tukaj se redko odpravi nekdo, ki se ni najedel dobrih rib. V Velem Ratu je zgrajena tudi mala marina. Na koncu drugega, bolj severnega zaliva SoliπÊice, se nahaja malo naselje Soline. Plovba ob severni obali otoka se zaËenja z ZverinaËkim kanalom, kjer sta se Dugi otok in Zverinac pribliæala na samo pol milje oddaljenosti. Prvo mesto na tej obali je mesto Boæava, ki se je izza gozdnatega rta Muljkovac skrilo v mali zaliv. »e se boste privezali izza lukobrana, boste s palube uæivali v oËarljivosti malega otoπkega mesta. Ko iz Boæave zaplujemo proti jugu, bomo med πtevilnimi malimi zalivi naleteli na zaliv Dumboka, pristaniπËe mesta Dragove, vrezanega v kopno (Dragovam pripada tudi pristaniπËe Bokaπin), potem pa bomo prispeli do LuËine. To je æe nekoliko veËji zaliv, ki ga dodatno πËiti otoËek Utra. V LuËini pristaja trajekt, zaliv pa je dovolj velik in varen, da se v njem lahko zasidrajo πtevilna plovila. »e pa se izkrcamo v LuËini, lahko preko nizke oæine pridemo v naselje Brbinj, kamor navtiki sploh radi plovejo. To je eno izmed najlepπih sidriπË na Dugem otoku, mnogo manjπe od Pantere ali TelaπÊice, toda zelo romantiËno, sploh kadar se sidra pod rtom Koromaπnjak. Tu je premec potrebno privezati za bojo, krmo za zadnji konec in se okopati ali brati na palubi ter s pomoænim Ëolnom oditi do mesta, se sprehoditi, spiti kavo izpred gostiln na obali ali pa kupiti karkoli v trgovini, ki je hkrati tudi mestna poπta. Tudi malo bolj juæni Savar je pitoreskno mestece. »e se bomo zasidrali v njegovem pristaniπËu, nas bo πËitil gozdnat rt Pelegrin, na

30

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 30

11/13/08 4:49:05 PM


katerem je cerkvica s pokopaliπËem. Obala od Savara in vse do zaliva Luka je veËinoma nenaseljena, toda razen malega zaliva OvËa niti ni mest, kamor bi se lahko usidrali in zato se bomo za nekaj Ëasa oddaljili od Dugega otoka in odpluli v smeri Rave. Postanka vreden otoËek Rava se je vrinil med Iæ in Dugi otok. Tukaj se nikamor ne mudi, zato se priveæite v mali Ravi, usidrajte v Paladinici ali pa pristanite v zalivu Marinica, pristaniπËu Vele Rave, in se sprehodite okoli otoka. Sprehodite se skozi njegova mesta in se vzpnite na vrh hriba v Veli Ravi. Vas Vela Rava se iz dneva v dan obnavlja, vanjo pa se poleti vraËajo njegovi nekdanji stanovalci, ki so danes razseljeni od Zadra pa vse do Amerike. Iz Rave plujemo nazaj v smeri Dugega otoka naravnost v zaliv Luka, ki ga πËiti otoËek Luπki. Pod njim se je lepo usidrati, Ëe pa nimate globoki gaz, boste lahko pristali tudi na obali. Naslednje je dolgo otoπko naselje ÆmanπÊica pod vasjo Æman, ki se nahaja okoli petsto metrov navzgor v hrib in je ohranila nekdanji izgled.

samem dnu so polna domaËih bark. Tu se od ribiËev, ki so se vrnili z morja, da pogosto kupiti ribe. Da bi skozi Malo Proverso, ozek prehod, ki deli otok Katino in Dugi otok, pripluli do TelaπÊice, drugega veËjega zaliva na otoku, moramo mimo otoËka Lavdara iti severno od Dugega otoka. Naravni park, pristaniπËe TelaπÊica, je veliko in varno sidriπËe na juæni strani Dugega otoka in nahaja se takoj zraven Narodnega parka Kornati. Vsebuje tudi zalive, primerne za sidranje. Najbolj poznan izmed njih je zaliv Mir, ki se nahaja tik poleg istoimenskega jezera. Pot do njega in vzpon do peËin na juæni strani otoka sta del navtiËnega rituala. V tem delu TelaπÊice je veliko plovcev in tudi precejπna gneËa je tu. Zadnjih nekaj let so tudi po ostalih zalivih postavili πtevilne plovcev, najveË pa v najglobljemu in najvarnejπem delu pristaniπËa. Glede na πtevilne zalive, boste v TelaπÊici ob vsakem vremenu in vetru naπli kakπnega, ki vam bo omogoËil zaklon.

Da bi prispeli do zaliva in naselja Zaglav, bomo morali iti skozi kanal med Dugim otokom in Krknato, πe enim otoËkom, ki se nahaja vzporedno. Krknata je pravi mali raj, prepolna je nasadov oljk in samo okoli deset hiπ je na njej. Zaglav πËiti veË kot tristo metrov dolg valobran, ki se razteza od kopna in vse do Ëeri Pohlib. Zelo æivahen je krasen zaliv s tremi kraki in novozgrajeno obalo na severni strani. Tukaj pristaja trajekt in tu se nahaja edina bencinska Ërpalka za otoËna plovila. ©e bolj æivahno je mesto Sali, najveËje na Dugem otoku. Nekdanje srediπËe ribiπtva teh krajev se danes vse bolj obraËa navtiki in turizmu. Za tiste, ki nameravajo pripluti sem, je bila pred kakπnim letom zgrajena nova obala na juæni strani pristaniπËa in tako je, razen na tisti stari, tudi tu dovolj prostora za miren in varen privez za okoli sedemdeset plovil. Sali so slikovito mesto. Tri mala pristaniπËa na

Iæ Iz TelaπÊice ne bomo πli naprej proti Kornatom, ampak se bomo, v primeru da naπ gaz ni veËji od dveh metrov, vrnili preko Velike Proverse in odpluli nazaj v smeri Iæa, otoka, ki se je namestil na pol poti med Dugim otokom in Ugljanom. Tudi iπka naselja se nahajajo na bolj razËlenjeni severni obali z izjemo zaliva Soline in otoËkov izpred nje. Glavno otoπko mesto in najbolj pomembno navtiËno srediπËe je Veli Iæ, ki se je razvil okoli pristaniπËa, v katerem je marina s pribliæno petdesetimi privezi. V primeru, da ne najdete mesto v pristaniπËu, se lahko priveæete tudi v sosednjem zalivu Drage. Veli Iæ, ali kakor ga domaËini imenujejo Zmoraπnje selo, so naseljevali æe od dobe Liburnov. Iæ je otok gojiteljev oljk, ribiËev ter pomorπËakov in πe vedno nosi peËat pravega otoπkega mesta, Ëeprav se tudi vanj turizem hitro prebija. Preæiveti tu dan ali dva, odpluti na kopanje v sosednje zalive ali pod otoËek Rutnjak, je vsekakor 31

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 31

11/13/08 4:49:08 PM


dober izbor. Tudi ostala iπka mesta so slikovita, sploh Mali Iæ, toda v njih bomo malo teæje pristali, razen Ëe nismo na manjπi barki ali Ëolnu, zato se bomo tja raje napotili peπ. »e se raje æelite usidrati nekje vzdolæ Iæa, bi to bilo najboljπe storiti na juænem delu severovzhodne strani, v zalivu Vodenjak, ki ga πËitita otoËka Temeπnjak in ©koljiÊ.

Ugljan in Paπman Iz Iæa bomo spet krenili v smeri, po kateri bo plul le malokateri poletni navtik. Gremo v smeri otoka Ugljana, ki skupaj s Paπmanom πËiti nizko obalo okoli Zadra in Biograda pred juænimi vetrovi. Najprej bomo pluli v smeri dveh zalivov Male in Vele Lamjane, ki se nahajata na juæni obali Ugljana in skupaj s SabuπÊico ter otoËkoma Koπara in ©kolj tvorita zelo razËlenjeno skrajno juæno ugljansko obalo. »e se æelimo tukaj zaustaviti in usidrati, je to najbolje izvesti v Mali Lamjani ali v SabuπÊici. V Veli Lamjani so gojiπËa, ladjedelnica in ribiπko pristaniπËe zavzeli cel zaliv. Manj kot miljo juæneje od SabuπÊice je prehod Ædrilac, kjer sta se otoka Ugljan in Paπman pribliæala na manj kot petdeset metrov. Na prehodu je vedno æivo pa je zato pri prehodu le-tega potrebno biti previden, zraven pa tudi dvigniti pogled navzgor, saj se iznad njega na mostu nahaja velika πtevilka 16,5. Tolikπna je namreË njegova viπina. Torej, Ëe imate jadrnico z viπjim jamborom, boste do Zadarskega kanala izbrali nekoliko daljπo pot. Ko ste prepluli ta ozki prehod, se obali

Ugljana in Paπmana hitro loËujeta in spet pribliæujeta, tako da tvorita za sidranje varno morsko jezero. Tu se ne zaustavljamo, ampak gremo v smeri Kukljice, ki nas privlaËi s svojo atmosfero ribiπkega pristaniπËa, s katero se bomo na Ugljanu pogosto sreËevali. V globokem in zaπËitenem pristaniπËu se vedno najde kakπen privez, a Ëeprav se tamkajπnji svet vse bolj ukvarja s turizmom namesto z ribolovom, pa se v konobah Kukljice vseeno najdejo dobre ribe. Ribarska flota prebivalcev naslednjega mesta Kalija, kamor bomo pripluli, je tolikπna, da ne more iti v njihova dva pristaniπËa, Kali in Batalaæo, niti na obalo v Lamjani. »e se vam ob dovoljenju ribiËa le uspe privezati na eno izmed njihovih bark ali k pomolu, se boste naπli v ribiπkem epicentru Jadrana: po lukobranu so razprostrte ribiπke mreæe, na barkah so posadke, ki tudi, kadar so na privezu, stalno nekaj delajo, Ëe pa pridete v juliju, v obdobju polnega meseca, se bo okoli vas odvijalo kalijsko ribiπko praznovanje (kalijska ribiπka feπta), ki ni le veselo poletno slavje, ampak tudi resno hrvaπko ribiπko sreËanje. Kaljani niso le na Jadranu izvrstni ribiËi, lovijo namreË tudi po Pacifiku. Pripravljajo se tudi na πiritev malih pristaniπË, da bi v njih bilo dovolj prostora za vse njihove barke in tudi za navtike, ki bodo zaradi atmosfere in rib gotovo radi prihajali sem. Tisto, kar Kaljani naËrtujejo, v Preku æe realizirajo, namreË πirijo malo mestno pristaniπËe. Preku, lepemu otoπkemu

32

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 32

11/13/08 4:49:10 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 33

11/13/08 4:49:13 PM


mestu, dodatno oËarljivost dajeta tudi dva otoËka, veËji Oπljak in manjπi Galovac, ki kot da straæarita pred njim z vzhodne in zahodne strani. Pogosta destinacija je zadnji dve leti postala tudi SutomiπÊica. V zalivu, v katerem se je ob malem pomolu dalo nekoË samo usidrati in privezati, je zgrajena nova marina. Njeni lastniki so si zamislili projekt, ki je celotno utemeljen na ugljanski tradiciji oljkarstva. Poleg tega, kadar si æelimo s plovilom obiskati Zadar in se hkrati izogniti mestni gneËi, lahko vplujemo prav sem, hitri gliser iz marine pa nas bo v kratkem Ëasu prepeljal preko Zadarskega kanala. Severna stran Ugljana nam bo ponudila plovbo tudi mimo dveh veËjih naselij, Velega Lukorana in Ugljana, potem pa bomo preko oæine Veli Ædrilac pripluli tudi do njegove jugozahodne obale. Ta je precej manj naseljena, toda dva zaliva na tem delu otoka sta vredna naπega ustavljanja, Pavleπina in Prtljug, odprta proti jugu, pa zato tudi nadaljujemo plovbo proti Paπmanu ob tej strani Ugljana. Paπman je otok, ki je mirnejπi od Ugljana. Njegova naselja ob morju so manjπa in prav to mu daje Ëar. Ob njegov juæni strani plujemo, ko si æelimo biti ob skoraj pusti obali ter se ustaviti in preæiveti noË na sidru v nekem izmed zaπËitenih zalivov. Takπnih je kar nekaj. V Kablin se niË veË ne pluje, ker so v njemu bazeni ribogojnic pa tako nadaljujemo s plovbo do Kobiljaka in zaliva Sveti Ante, v katerih se zna nahajati precej plovil. ©e veË jih je v naslednjih treh zalivih - Solinah, najboljπem sidriπËu na otoku, ÆinËeni in Laninu. Vsi ti zalivi so do pred nekaj desetletij bili pusti in s tu in tam kakπno hiπico namenjeno poletnem bivanju. Danes tu ni veË tako, tu so ljudje, hiπe in tudi konobe ter trgovine, ki pridejo prav, ko si s sidra zaæelimo iti na kopno. Iz Lanina, ki izgleda kot pravi mali arhipelag in ga sestavljajo otoËki Koπara, Maslinjak in Æiæanj, za katerimi sledijo Gangaro in Kotula, plujemo proti severni strani otoka in Paπmanskem kanalu. Ob severni obali Paπmana je plitko, po kanalu pa je raztresenih

toËno trinajst otoËkov in πe kakπen podmorski greben, pa je zato potrebno previdno pluti, no, je pa zato naπe jadranje bolj zanimivo. Æivahnosti je dovolj z vseh strani - πtevilne barke, s katerimi se odhaja na kopanje, ladje, ki plujejo iz biogradske in sukoπanske marine… Najprej bomo πli do Tkona, do katerega sta od najbolj juæne toËke otoka toËno dve milji. Tukaj se da najti privez ob pomolu mestnega pristaniπËa, iziti na plan, sprehoditi ali obiskati dva samostana v bliæini - benediktinskega iz XII. stoletja z gotsko cerkvijo na hribu »okovac in franËiπkanskega, ki stoji ob morju v vasi Kraj in je oddaljen skoraj tri kilometre. Od tam se æe dobro vidijo hiπe glavnega otoπkega srediπËa, Paπmana. »e pa plujemo do njegovega pristaniπËa, moramo biti previdni in pluti severno od malega otoπkega niza, ki ga sestavljajo Veliki in Mali Duæac ter Muntar. Samo tako bomo pod kobilico imeli dovolj morja. Od Paπmana pa vse do Ædrelca se razprostira niz malih mest: Barotul, Mrljane, Neviane, Dobropoljana, Banj in Ædrelac. V vsakem od njih se da najti kakπen privez in uæivati v osamljenosti in intimi, ki jo nudijo takπna mesteca.

Zadar Od Ædrelca do Zadra je toËno πest milj. V tej plovbi ne bomo πli obiskat severnejπe PetrËane, Zaton, Privlako in okoli Vira do Ninskega in LjubaËkega zaliva ter do najbolj juænega dela Velebitskega kanala, πe enkrat v kraljestvo burje. Od tam bi s pristankom v malih pristaniπËih Raæanaca in Vinjerca skozi Novigradsko ærelo lahko vpluli v Novigradsko in Karinsko morje, zaprte morske bazene, se usidrali izpred Posedarij in kupili neke izmed vrhunskih prπutov, ki se delajo tam, ali pa vpluli med poznane ribiËe malega novigradskega pristaniπËa. To bomo pustili za neko drugo priloænost. Sedaj bomo vpluli v marino Tankerkomerc, ki se nahaja v centru starodavnega mesta Zadra. Prav tako bi se lahko privezali v marini Borik na zahodni mestni obali, v sosedstvu malega pristaniπËa, najbolj poznanega jadralnega kluba v tem kraju, Uskoka. Ti

34

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 34

11/13/08 4:49:16 PM


dve marini sta, poleg veËjih in manjπih pristaniπË, srediπËe tukajπnjega navtiËnega æivljenja. Zadar je zadnjih nekaj let postal veliko navtiËno srediπËe. V njegovem akvatoriju se odvijajo mnoge regate, tu pa pristajajo tudi veliËastne jahte. Zadar je tudi sedeæ πtevilnih Ëarterskih druæb, tu pa so tudi tri ladjedelnice, ki izdelujejo jahte in jadrnice. V Zadru lahko ostanete veË dani in nikoli vam ne bo dolgËas. To je mesto bogate zgodovine, poruπen in osvojen, je prehajal iz roke v roko in od vsakega obdobja je nekaj ohranil: ostanke foruma rimske Jadere, cerkev svetega Donata, romansko katedralo… Zadar je Kalelarga, Foπa, njegove betule (gostilnice) in kavarne, veËni pogovori o koπarki in morju, saj to je tisto, za kar tukajπnji ljudje æivijo. Od tu plujemo v marino Dalmacija, najveËjo na vzhodni obali Jadrana, toËno na pol poti med Bibinjami in Sukoπanom.

Nastala je na nekdaj neuglednem delu plitke obale, danes pa je navtiËna baza, iz katere se hitro pride do najlepπih otokov srednjega Jadrana. Od starega hrvaπkega kraljevskega mesta Biograda loËi to marino le devet navtiËnih milj proti jugu. Tudi Biograd je pomembno navtiËno srediπËe. Tu sta marini Kornati in ©angulin, kjer je privezanih skoraj tisoË plovil. Prav lepo se je v Biogradu potepati po njegovih ulicah, sesti v konobe in se sprehajati po mestni obali. Vedno lahko sreËate znanca in æe bo krenil pogovor o Visu, Hvaru, Kornatih ali o jeseni v Biogradu, ko se odvijajo πtevilne regate in simpatiËen biogradski navtiËni sejem. Ozek obalni pas med Vranskim jezerom in kopnim, otoka Vrgada in Murvenjak ter dva otoËka, Velika in Mala Arta prav tako pripadajo zadarskemu akvatoriju, ki se nahaja juæno od Biograda. »eprav se iz Biograda navadno pluje v 35

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 35

11/13/08 4:49:20 PM


smeri Paπmana in Vrgade, je lepo pluti tudi ob nizki obali do Pakoπtan ali pa se umakniti v zaliva Vela in Mala Luka. Kamorkoli æe pridemo, kot na dlani nam je Vransko jezero, naravni park in tudi najveËje naravno jezero na Hrvaπkem. Raztegnilo se je vzporedno z morsko obalo. V njem se nahaja pomemben ornitoloπki rezervat. Mi pa se bomo napotili proti Vrgadi, malemu otoku s prisrËnim naseljem Luka, z zalivom Luka in sidriπËem na prehodu med otoËkoma Arta in Vrgada, kjer vræemo sidro na zadnjem kopanju tekom plovbe po zadarskem akvatoriju. Naprej plujemo ob πibenski obali in otokih.

36

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 36

11/13/08 4:49:22 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 37

11/13/08 4:49:28 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 38

11/13/08 4:49:35 PM


Dalmacija

©ibenski akvatorij

©ibenska obala in otoki se razlikujejo od tistih na podroËju Zadra, po katerem smo pravkar pluli. In πe naprej je to nizka obala, toda mnogo bolj razËlenjena in s πtevilnimi pristaniπËi in zalivi, ki so se vrezali v kopno. Tu so tudi πtevilne moderne marine. Najbliæji otoki so povezani s kopnim ali pa se skoraj stikajo z njim ter imajo velika naselja, na tistih oddaljenih od obale pa je v glavnem samo nekaj hiπ z obËasnimi stanovalci ali kakπno malo ribiπko pristaniπËe in vasi na polju. ©ibenskemu akvatoriju pripadajo tudi Kornati, arhipelag sam za sebe, zaradi katerega bi sem, tudi Ëe ne bi bilo niËesar drugega, mnogi pripluli.

Murter Murter, prvi otok na katerega bomo naleteli, imenujejo tudi prestolnica Kornatov. Prebivalci Murtera so lastniki najveËjega dela tamkajπnjih hiπ in zemlje. Poleti se za nekaj mesecev preselijo v svoje kornatske rezidence, tam odhajajo na ribolov ali pozno jeseni nabirajo olive. Gajete, s katerimi odhajajo tja, so za njih najbolj pomembna stvar na svetu. Redkokje jih boste naπli toliko, tako lepe in dobro vzdræevane. Privezane so v veË desetih, za njih zgrajenih, malih pristaniπËih. NekoË se je v Kornate plulo z vesli in jadri in ta tradicija πe ni umrla. Priloænosti za jadranje pa ni samo v Kornatih, ampak tudi v pravem malem arhipelagu izpred Murterja. Med otoËki Radelj, Æminjak, Veliki in Mali Vinik plujemo previdno, kajti plitvin je mnogo, ko pa smo mimo njih, imamo varen privez v veliki murterski marini Hramini in lahko se okrepimo z dobrim 39

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 39

11/13/08 4:49:38 PM


zalogajem v eni izmed πtevilnih restavracij. Ko priplujemo semkaj lahko izberemo tudi nek drug varen privez, tistega v sosednji Betini, starem ladjedelniπkem mestu, v katerem se je tako kot v Murterju ohranila obrt gradnje lesenih ladij. Iz Betine se po dolgem, povsem zaπËitenem zalivu napotimo v smeri Tisna, mesta, od koder je otok z mostom povezan s kopnim. Od tam se da iti tudi do Pirovca, ki se nahaja na koncu malo bolj severnega PirovaËkega zaliva, toda mi æelimo obpluti otok. Zato moramo zapluti izpod mosta v Tisnem, ki se dviga dvakrat dnevno. Od Tisna, v katerem se lahko priveæemo na mestni obali, so ostala samo miljo oddaljena Jezera, varno pristaniπËe, v katerem se nahaja πe tretja marina na otoku. Ko izplujemo iz Jezer in smo po milji in pol plovbe mimo rta Rat, lahko nadaljujemo s plovbo ob juæni obali Murterja, na kateri nas Ëakajo zalivi Sv. Nikola,

Kosirina, VuËigrae in Slanica ali pa se napotimo dalje. Izberemo naravno pot. Gremo v Narodni park Kornati.

Kornati Obpluti Kornate, so sanje vsakega navtika. Vpijati prelepe panorame v plovbah po Kornatskem ali Æutskem kanalu, manevrirati proti vetru med Raπipom in Piπkero, Gustacem in Lavso, umakniti se s plovilom v zaliv, ki je dovolj velik le za jadrnico in kakπno kornatsko barko, druæiti se z ljudmi, ki æivijo v hiπicah iznad malega pristaniπËa z levtom v njem, v rosnem jutru pa se vzpeti na Toreto in dati pogledu Ëas za razgled Kornatskega kanala ali potep po Tarcu, mogoËe pa celo iti z nekim ribiËem dvignit mreæe... - v Kornatih je Ëlovek resniËno zdruæen z naravo, toda ti niso izrazita divjina, kakor bi se na hitro lahko pomislilo.

40

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 40

11/13/08 4:49:42 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 41

11/13/08 4:49:47 PM


Kornatski otoki so povsem razliËni v primerjavi z drugimi jadranskimi otoki. Sem ne prihajamo v primorska mesteca, ki ne glede na to, koliko majhna ali zapuπËena so, zraËijo urbanizem in poleti utripajo v radostnem razpoloæenju, ampak prihajamo v prostor, v katerem se je Ëlovek skril v zaπËitene zalivËke in v kakπno kolibo na polju, tako da je vse ostalo pustil na razpolago soncu, ovci, ki skaËe po obmorskih skalah, oslom v senci i nam, ki smo pravkar prispeli. Po Kornatih bi se dalo pluti brez premora. Plujemo lahko skozi prehode Male ali Velike Proverse in se priveæemo na Katini ali pa vplujemo v Kornatski kanal tako, da na desni za sabo pustimo svetilnik z Vele Sestrice. Tu bomo naπli neπteta mesta za pristanek in sidranje ali pa se bomo privezali pred kornatskimi hiπami, kot na primer v zalivu ©ipnate ali paË v zalivu Lojena na otoËku Levrnaka, ki ima kar nekoliko hiπ in eno izmed najlepπih plaæ na Jadranu in malo ribiπko pristaniπËe LuËica... Lepo se je ustaviti pod cerkvijo “Gospe od Tarca”, kjer se

pristaniπËi in malimi pomoli pred njimi ter jadrnicami na sidru. Malo dlje, tako da pazimo na plitvine in “kalahatine”, grebene, na katerih ni nasedla le ena ladja, bomo pripluli tudi do Ravnega Æakna, nekdanje odkupne postojanke, do katerih so ribiËi vozili ulov, danes pa se k pomolu pred restavracijo privezujejo navtiki. »e se vrnemo na smer Kornatov, nam ostane πe zaliv Opat, ki se nahaja izpod kamnitega brega “z opatovo kapo” na slemenu, poznan po svojih betulah (gostilnicah) prav tako kot tisti na Smokvici Veli. V zmoti ste, Ëe mislite, da smo videli vse. Ostala nam je πe severna stran Kornatov z zalivi Statival, LupeπÊina in Stiniva, lahko pa bomo odpluli tudi do sosednjega Æuta in do marine v Æutski luki ali do enega izmed sidriπË tega otoka. Tam smo, pa Ëeprav ne veË v narodnem parku, πe vedno v pravi kornatski atmosferi. Tudi marina puπËa vtis, kot da je tu od nekdaj. Na Æutu je πe kar nekaj lepih mest: Bizikovica, zahodno od Æuta, prava mala laguna Sabuni in Pristaniπte v drugem æutskem

za njen praznik v zaËetku julija zberejo vsi Kornatarji, in vzpeti se do tvrdnjave Turete, od koder so se æe v VI. stoletju videli obrisi plovb po okoliπkem morju. Tu je tudi zaliv Striænja, kjer nas bodo izpred svojih hiπ spet doËakali ribiËi ali pa se bomo usidrali pod otoËkom Striænjakom. Sledi prestolnica tega arhipelaga, Vrulje, kjer obstajajo celo tri uliËice ter toliko hiπ in ljudi, da poleti vse vre od æivljenja. Naprej plujemo do zaliva Gujka, iznad katerega so pastirske kolibe z æivino, katera se pase zunaj na redki in suhi travi ter je omejena s suhimi zidovi, kateri se raztezajo “od morja do morja”, tako da zemljo delijo poËez. Prav tako mamljiv je zunanji otoπki niz. Pluti ob Kornatih, ne da bi videli njihovo juæno stran, kjer peËine Mane in Raπipa strmoglavljajo v morje, bi nam pustilo obËutek prikrajπanosti za doæivetje trka moËi morja in obstojnosti kamenja. Ko po tiπini zaplujemo dalje, se lahko priveæemo v marini Piπkera, edini v tem narodnem parku ali vplujemo v zaliv sredi otoËka Lavse s pribliæno desetimi hiπami, tipiËno kornatsko idilo z malimi

pristaniπËu HiljaËi. DrugaËe je pluti tudi ob juæni obali Æuta, po skoraj pusti, s komaj kakπno hiπo in dvema do trema zalivoma. Skoraj vsakdo, ki zapuπËa Æut in Kornatski arhipelag pomisli: “Kdaj se bomo spet vrnili?”

Æirje, Kakan, Kaprije in Tijat Vzhodno od Kornatov in vse do obale pred ©ibenikom je raztresenih osem veËjih in skoraj πtirideset manjπih otokov in otoËkov. Na njih ni veËjih naselij razen na tistih, najbliæjih kopnemu, torej na PrviÊu, Zlarinu in Krapnju. Tako je tudi na Æirju, od kopna najbolj oddaljenem otoku tega dela πibenskega arhipelaga. Kadar se pripluje sem s Kornatov, se najveËkrat prispe z juæne strani le-teh. Nato se mimo globoke ter za sidranje prikladne Tratinske uvale odpluje do njegovih skrajnih juænih zalivov Vele in Male Stupice s pogledom, usmerjenim na odprto morje k trem miljam oddaljenemu svetilniku Blitvenici. Najbolj pogosto se sidra v Veli Stupici, kjer je veliko bolj varno in

42

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 42

11/13/08 4:49:52 PM


prijetno za kopanje in poËitek. Na severni strani so tri naselja: v zalivu Koromaπna, kjer se da usidrati, v malem zalivu Mikavica na severozahodni obali in v Muni, glavnem pristaniπËu, v katerem pristaja ladja, ki otok povezuje s ©ibenikom. Kdor se tu priveæe, se lahko sprehodi tudi do Æirja, vasi, ki se je umaknila v malo kotlino na sredini otoka, katera πe danes, do neke mere zapuπËena, æivi s starim ritmom. Od tu ni daleË do Kakana in Kaprij, dveh otokov, ki sta se drug drugemu pribliæala na pol milje oddaljenosti. Kakanski kanal je bolj podoben malemu zaprtemu morju, saj ga πËiti tako Veliki kot tudi Mali Borovnjak, zato je tu vedno tudi veliko zasidranih jaht. »e pa si æelite biti v mestu, morate odpluti samo dve milji daleË v pristaniπËe Kaprije, ki se je vrezal globoko v otok. Kaprije so malo mesto, do katerega prihaja ladja iz ©ibenika in zato je poleti v njem precej æivo in polno turistov. Sosednji Zmajan, nekoliko bliæji kopnemu, je popolnoma nenaseljen, toda na njem ni dobrih sidriπË, tu so le zalivi Bok in ZakloπÊica

na severni in Smetnji Veli na juæni obali otoka, je pa zato bolj veselo na malem Obonjanu, kjer v poletnih mesecih obratuje kamp. Nenaseljen je tudi kopnemu πe bolj bliæji Tijat z zalivom TijaπÊico, ki je veliko sidriπËe in priljubljena izletniπka toËka bark iz vseh okoliπkih mest.

PrviÊ, Zlarin in Krapanj Trije, obali najbliæji, otoki so bolj naseljeni in izredno zanimivi. Na PrviÊu, ki je miljo oddaljen od kopna, sta celo dve slikoviti naselji, ©epurine in PrviÊ Luka. »eprav so se ©epurine, mesto lepih kamnitih hiπ, ki izgledajo, kot da se dvigajo iz morja, razπirile preko ozke otoπke oæine in imajo dve mali pristaniπËi, je za malo veËje plovilo dosti te��je najti prostor za privez. Nekaj ga je ob pomolu juæno od mesta, toda na njem nekajkrat dnevno pristaja ladja iz ©ibenika. Zato boste prostor veliko laæje naπli v PrviÊ Luci, kjer se motorne jahte in jadrnice veæejo izza lukobrana, kateri πËiti zaliv pred jugom.

43

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 43

11/13/08 4:49:53 PM


Otok Zlarin, samo miljo oddaljen od kopna je ohranil atmosfero nekdanjega Ëasa. V obdobju Avstro-Ogrske je bil vaæno pristaniπËe, v katerem so pristajale tudi najveËje bojne ladje. V tem Ëasu je bil zgrajen tudi sto πtirideset metrov dolg kamniti pomol, na katerem je vedno dovolj prostora tudi za linijo iz ©ibenika in za izletniπke ladje ter za πtevilne ploveËe navtike. Nekateri manjπi zalivi se nahajajo na severovzhodni obali otoka, katero nadgrajuje πest otoËkov, od katerih je naseljen samo kopnemu najbliæji Krapanj. Ne glede na to, kako majhen je po svoji povrπini, ki ima manj kot pol kvadratnih kilometrov, velika je njegova slava. Slavo so mu prinesli krapanjski potapljaËi, poznani po svoji spretnosti nabiranja, predelave in oblikovanja gob in koral. NekoË je to bil edini poklic na otoku, danes pa na njega spominja mali muzej v samostanu sv. Kriæa.

Tribunj in Vodice S tem, ko smo pristali na Krapnju, smo obpluli vse πibenske otoke in se tako preko ©ibenskega kanala vraËamo h kopnemu, v osem milj oddaljeni Tribunj. To je πe eno slikovito mesto, v katerem most povezuje stari otoπki del s kopnim. Odkar je tu zgrajena moderna marina, je le-to postalo veliko navtiËno srediπËe. Tribunjska marina je odliËno urejena in organizira πtevilna dogajanja, od regat pa do malega navtiËnega sejma vsake jeseni. ©e veË æivljenja je v sosednjih Vodicah, v katerih je velika ACI marina, dovolj mest za privez pa je tudi v mestnem pristaniπËu. »eprav so Vodice turistiËno srediπËe s πtevilnimi hoteli, mu prav marina, v kateri so privezane tudi πtevilne Ëarterske ladjice, daje navtiËne znaËilnosti.

44

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 44

11/13/08 4:49:56 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 45

11/13/08 4:50:02 PM


©ibenik Tudi ©ibenik, starodavno hrvaπko mesto na obali zaπËitenega zaliva, postaja vse bolj takπen. Kadarkoli se pluje po veË kot miljo dolgem in ozkem Kanalu sv. Ante, istoimenska trdnjava in πtevilne druge nekdanje vojne utrdbe v kanalu in nad mestom, spominjajo na to, da je to mesto æe od nekdaj imelo velik strateπki pomen. Danes namesto vojnih ladij v πibensko luko plujejo navtiki. Eno izmed lepπih mest za privez je na sami πibenski mestni obali, izpod katedrale sv. Jakova, renesanËne mojstrovine mojstra Jurja Dalmatinca in Nikole Firentinca. V ©ibeniku je bila pred nekaj leti urejena tudi marina Mandalina, v bliæini remontne ladjedelnice. ©ibenik je mesto pesmi, veselja, Festivala otroka, dobre hrane, ki prihaja iz morja, a tudi s πibenskega polja pa dokler ste tu izkoristite vse to. ©ibenik je tudi edino mesto na hrvaπki obali, od koder se da vpluti globoko v kopno, vse do Skradina v spodnjemu toku reke Krke. Na obalah tri milje dolgega ©ibenskega zaliva, v bistvu potopljenega ustja reke Krke, so πtevilna gojiπËa πkoljk, pred koncem pa mestece Zaton. Visoko nad nami se dviga eleganten most, toda mi zavijamo v miljo in pol dolgo Prokljansko oæino s strmimi peËinami z obeh strani in plujemo do Prokljanskega jezera. Do marine v Skradinu je potrebno pluti πe dve milji po reki Krki. Nad nami se bo ponovno pojavil most, po katerem pelje avtocesta od Zagreba proti jugu Dalmacije, mi pa bomo vpluli v pravi reËni ambient. Naokoli trsje, πaπ in kristalna voda. Tudi Skradin je staro mesto, njegova zgodovina seæe v obdobje Liburnov, bil pa je tudi pomembna luka in to æe v XIII. stoletju. Lahko se priveæemo v marini ali usidramo na obali, veËerjamo skradinsko riæoto, naslednji dan pa z izletniπko ladjo (ker se dlje ne pluje) odidemo do slapov Krke in franËiπkanskega samostana na Visovcu v Narodnem parku Krka.

Primoπten in Rogoznica S tem, ko smo prispeli globoko v kopno, se vraËamo nazaj k morju in plujemo iz Kanala sv. Ante ob obali proti Primoπtenu.

46

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 46

11/13/08 4:50:09 PM


Ponovno plujemo mimo Zlarina in juæno leæeËih otoËkov. Severno za nami ostajata globoka zaliva Grebaπtica in Tmara, pred nami pa se nahaja Primoπten, mestece, ki leæi na dveh polotokih. Na severnem, nam bliæjem, se v gostem borovem gozdu nahajajo hoteli, na juænem delu pa cerkev in hiπe starega dela naselja. Primoπten ima dva pristana: prvi, ki leæi pod samim polotokom, kjer sta mestna obala in dolgi lukobran, je poleti poln privezanih jaht, drugi pa je v zalivu Porat in v njem so privezane izletniπke in ribiπke ladje. Med navtiki je Primoπten na daleË poznan po marini Kremik v pristaniπËu Peleπ, ki se nahaja miljo bolj juæno. Velika in dobro opremljena marina je zavzela celoten severni krak tega pristaniπËa. Povsod naokoli, tudi okoli marine in iznad Primoπtena, raste v kamniti Ëipki trta, iz katere se dobiva slavno vino BabiÊ. Ko priplujete, ga vsekakor poizkusite. Od tu in do pristaniπËa Rogoznice, ki ima dva kraka globoko vrezana v kopno, so nepolne tri milje. Rogoznica je od nekdaj dobro in pomembno sidriπËe ter pristaniπËe, katero so poznali tudi navtiki, ki so po naπi obali pluli æe takrat, ko πe ni bilo πtevilnih marin. Gost borov gozd na Koparu in stare kamnite hiπe na njegovi obali, pod katerimi so pogosto privezani ribiπke ladje, dajejo staremu delu Rogoznice kolorit ribiπkega mesteca. Pred pribliæno desetimi leti je na zahodni obali rogozniπkega zaliva Soline pod jezerom Zmajevo oko bila zgrajena marina Frapa, ena izmed najbolj opremljenih in polna vsebin, kar navtikom omogoËa prijetnejπe bivanje in laæje vzdræevanje plovil. Ko izplujemo iz Rogoznice in smo mimo otoËka Smokvica in zaliva Movar ter StivanËice, bomo prispeli do rta PloËa, bolj poznanega po imenu Punta Planka, razvodja Jadrana, od koder se zaËne splitsko podroËje dalmatinskega akvatorija.

47

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 47

11/13/08 4:50:11 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 48

11/13/08 4:50:14 PM


Dalmacija

Splitski akvatorij

Obalo in otoke, ki obkroæajo Split, mnogi πtejejo med najlepπe na Jadranu. Ne glede na to ali se strinjamo z njimi ali ne - kajti tudi drugi deli naπega primorja so resniËno prepolni lepot - otoki ©olta, BraË, Hvar, Vis in πtevilni manjπi ter obala od rta PloËa in vse do ustja Neretve nudijo navtiku πtevilne izzive v plovbi, pred njimi pa so tudi mnoga zanimiva mesteca, πe iz antiËnega obdobja. Plovba ob tem delu obale, sploh v poletnih mesecih, je zelo prijetna. Na tem delu Jadrana je kar nekaj velikih in kvalitetnih marin, veËinoma v Splitu in okolici, ter veËje πtevilo dobrih pristaniπË. Oddaljenost od otokov ni velika. Do tistih najbliæjih, Drvenika, ©olte in BraËa, je od obale malo manj kot pet navtiËnih milj. »e do Hvara plujemo iz Splita, je dvajset milj, od Splita do Visa pa trideset. Kanali med otoki in obalo imajo vzdolæno lego in so prijetno podroËje za plovbo, posebej jadranje v Ëasu stabilnih poletnih vetrov. Vremenske razmere na tem delu Jadrana v obdobju najbolj pogostih plovb, v Ëasu od maja do oktobra, so preteæno ugodne, odlikujejo pa se tudi po stabilnosti v spremembah. V prvem delu navtiËne sezone, najbolj pogosto aprila, prevladujejo juæni vetrovi, potem nastopi vreme stabilnih vetrov severozahodne smeri, ob koncu poletja pa ustaljena septembrska umiritev. Pozornost je potrebno posvetiti burji, ki je najmoËnejπa izpod planinskih masivov ob obali, poletnim kratkotrajnim nevihtam, ki so tukaj manj pogoste kot na severnem delu Jadrana, in seveda ciklonskim prehodom.

Na teh dalmatinskih otokih so πtiri marine, toda navtike privlaËijo tudi mestne obale in globoki ter varni zalivi. Obale Visa, Ëigar korenine seæejo 2400 let nazaj, ribiπke Komiæe, s soncem obsijanega in opevanega Hvara in Starega Grada z imenom, ki nam govori o njegovih antiËnih koreninah, v dno globokega zaliva umaknjene Vrboske ali Milne na BraËu in pa PuËiπÊa, mesto najveËjih mojstrov kamna, so le del tistih, kjer se od zgodnje spomladi do pozne jeseni gnetejo navtiki. Samo kakπno miljo dlje od njih, pa se je lepo usidrati v zalivih, kateri so ohranili izgled in vonj Ëasa, ko je le malokatera jahta plula tod. StonËica in laguna Budihovca na Visu, zalivi Paklinskih otokov ali pristaniπËa Starega Gradu s Hvara, BoboviπÊa, Povalja ali LuËica na BraËu, NeËujma na ©olti spadajo med najlepπe v Sredozemlju. A naπteli smo samo del tistega, kar ta obala nudi. Tu je vredno omeniti notranjost otoka z naselji, katera so se v dobi gusarjev razvijala proË od obale in v katerih se πe vedno zrcali kmeËki naËin æivljenja. ©krip, Dol, LoæiπÊa in NereæiπÊa na BraËu, Brusje, Velo in Malo Grablje ali Gdinj na Hvaru, Grohote na ©olti… so samo neka od mest, do katerih je vredno pretegniti noge in obËutiti njihov duh. Na drugi strani pa so skoraj nenaseljeni otoËki, kot na primer Biπevo, ©Êedro, Svetac ali mitiËna Palagruæa, osamljena v srediπËu Jadrana s svojim svetilnikom, ki se za sto metrov dviga nad odprtim morjem. Na Biπevu in ©Êedru so πtevilni zalivi, v katerih se πe vedno da usidrati na popolni samoti ali 49

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 49

11/13/08 4:50:17 PM


v bliæini kakπne ribiπke hiπice, medtem ko Svetac in Palagruæa nudita moænost pristanka samo v zavetrju in v Ëasu mirnih obdobji. Kakπni so πele to izzivi za navtika!

Split in okolica Ko si zaæelite oddih tekom plovbe med otoki, so tu Split, Trogir, Makarska ali πtevilna manjπa mesta, kot na primer Omiπ ali Brela na obali, nad katerimi se dvigajo masivi Kozjaka, Mosorja in Biokova, borov gozd in nasadi oljk pa se stikajo z morjem. Split, mesto cesarja Dioklecijana, Ëigar palaËa je πe danes srce mesta, je mesto izjemne pomorske, navtiËne in jadralne tradicije. Plovba v njegova mala pristaniπËa in marine ali sidranje v pristaniπËu s pogledom na Dioklecijanovo palaËo, razgledovanje njegovih ozkih ulic ali s soncem obsijano mestno obalo, je del programa plovbe, ki bi moral biti vpisan v vsako navtiËno ruto vezano za ta akvatorij. Navtik bo navadno izbral veliko ACI marino v sami splitski luki, toda v tem mestu jih je πe nekaj, ki pripadajo πportnim druπtvom, v katerih pa se prav tako lahko najde privez. Split je namreË najveËje jadralno srediπËe na Hrvaπkem in sedeæ poznanih hrvaπkih jadralnih klubov: Labud, Mornar, Zenta, Split…, ki so “rastlinjaki” izvrstnih jadralcev. Split je prizoriπËe najveËje jadranske regate potovalnih jadrnic, izpred katerega se odvijajo evropska in svetovna prvenstva v olimpijskih razredih. Split je tudi najveËji center hrvaπke navtiËne industrije. Severozahodno od Splita so tri pomembna navtiËna mesta - Kaπtel Gomilica, Trogir in Marina. Kaπtel Gomilica, eno izmed sedmih naselij, ki se raztezajo v nizu vzdolæ obale Kaπtelanskega zaliva, je pred nekaj leti dobilo veliko in odliËno urejeno marino, opremljeno tudi za privez megajaht. Trogir je navtikom poznan od nekdaj. V to mestece, ki je spomenik pod zaπËito UNESCA, se da privezati na mestni obali pod renesanËnimi palaËami in katedralo sv. Lovrinca, najbolj pomembnega romanskega spomenika v Dalmaciji,

ali pa v ACI marini na otoku »iovu, ki se naslanja na mesto. Ne glede, kje se boste privezali, boste obËutili atmosfero tega mesteca, æivahnost njegovih ozkih ulic in s soncem obsijano mestno obalo, ko pa si posadka zaæeli malo miru, ni potrebno narediti niË drugega kot odpluti okoli »iova in usidrati se pod otoËkom Sv. Fumija, na enem izmed najlepπih sidriπË v teh krajih. Tudi v Marini, mestecu, ki se je zasidralo na dnu globoko vrezanega zaliva, marina æe od nekdaj obstaja, toda kdor ima raje sidranje, mu je na razpolago globoki zaliv ViniπÊa, ki je samo kakπno miljo bolj zahodno, ali neki izmed zalivov na poti do rta PloËa. »e zaplujemo ob obali juæno od Splita, bodo nad nami ves Ëas bedeli planinski masivi Mosorja in Biokova. Takoj ko smo mimo ustja reke Ærnovnice in marine Hotela Lav, se bo najprej zaËel dvigovati nekoliko niæji Mosor, potem pa strmo visoko Biokovo. Pod njima so se na obali ugnezdila πtevilna mesteca, vsako s svojimi znaËilnostmi. V Krilu Jesenice se nahaja najveËja flota turistiËnih trabakul na Jadranu. Svoja plovila so preuredili v ploveËe hotele in z njimi od zgodnje pomladi do pozne jeseni razgledujejo Jadran. Omiπ, mestece na ustju reke Cetine, je bil nekoË eno izmed jadranskih gusarskih sedeæev. To je bilo obdobje ukan nad moËno beneπko floto s prizadevanjem tukajπnjih prebivalcev, da ostanejo neodvisni. Toda gusarski obiËaji so se pred petimi stoletji opustili in danes vas bodo Omiπani ljubeznivo priËakali, Ëe se boste privezali ob njihovem pomolu.

Makarska »eprav nima velikih zalivov, razen makarskega pristaniπËa, obala makarske riviere od Brel in vse do Zaostra nudi mnogo. Zadnjih dvajset let je tu ob starih grajenih obalah zgrajeno tudi nekoliko modernih pristaniπË in marin. »e krenemo z zahoda, bomo najprej priπli do marine v Brelih, mesta z najlepπimi plaæami v tem kraju, in do tiste v Baπki Vodi, nato pa do marine v Krvavici. V Makarski se da privezati v pristaniπËu poznane

50

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 50

11/13/08 4:50:20 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 51

11/13/08 4:50:25 PM


turistiËne destinacije, na gradnjo marine pa se πe vedno Ëaka. Naprej proti jugu se bomo v TuËepih ali Podgori, poznanem ribiπkem mestu, privezali pod spomenikom Galebova krila, ki oznaËuje, da je v Ëasu 2. svetovne vojne tu osnovana partizanska mornarica. Tudi dalje vse do Gradca bomo ob pomolih podbiokovskih mest lahko naπli kakπen privez. ©e ena pomembna stvar preden odplujemo od tod: plaæe, ki jih nanaπajo biokovski potoki ter jih kronajo borove sence, segajo v nedogled, in so po mnenju mnogih najlepπe na celem Jadranu! Toda vrnimo se na naπ privez v Splitu in odplujmo najprej na nekoliko daljπi vikend v smeri Drvenika in ©olte, do otokov, katera sta z zahodne strani najbliæja Splitu.

Drveniki in ©olta Iz splitskega pristaniπËa do Drvenika je toËno dvanajst milj. Pluje se ob juæni obali »iova, navadno pa je cilj laguna na

jugovzhodni obali Drvenika Velog, katero πËitita otoËka Veliki in Mali Krknjaπ. To je izrazito lepo in fotogeniËno mesto. Najlepπe pa izgleda od zgoraj, iz zraka. Takrat do izraza pride bistrost morja in vsa lepota plitke lagune. To je razlog, zakaj se podnevi tu zbere vsa moË plovil s kopalci, najveË iz Trogirja, ki uæivajo v kopanju in dobrem obedu. ZveËer laguna utihne. VeËina plovil odpluje v okoliπke marine, na sidru pa ostane samo del njih. Z druge strani otoka, na zahodni obali, se nahaja edino otoπko mesto, ki nosi isto ime kot otok. Namestilo se je na dnu milje umaknjenega pristaniπËa, v njem pa je lukobran, mestna obala in kratek pomol, na katerem se je moæno privezati. Na otoku je πe nekaj zalivov, neke so zavzele ribogojnice, v ostalih pa se je moæno usidrati. Sosednji Mali Drvenik, Ëeprav brez velikih zalivov in pristaniπËa, bi znal biti privlaËen tistim, ki plujejo z manjπimi plovili. Prostor lahko najdejo v malem pristaniπËu Borak, sidrajo pa v zalivu Vela Rina.

52

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 52

11/13/08 4:50:31 PM


©olta nam nudi mnogo zaklonov, pa zaplujmo proti njeni zahodni obali, pred katero je πest otoËkov in usidrajmo se med njimi. Stipanska, Balkun, Saskinja, Polebrnjak, Grmej in Radula so idealni za celodnevno kopanje, namreË ne glede na to, kateri veter piha, vedno nam bo omogoËen zaklon. ZveËer lahko izbiramo med sidranjem v ©eπuli ali privezom v Maslenici. »e izberemo dolg in ozek zaliv ©eπulo, bomo v njegovem najveËjem delu naπli osamo. Maslinica je ribiπko pristaniπËe, slavna po izvrstnih panulaπih (ribiËih), s privezom na mestni obali, z dve do tri gostilnice. Vse to oddaja vonj otoka, in ko izplujemo, nas kliËe, da se ponovno vrnemo. Toda mi bomo pluli ob severni obali ©olte, na kateri so glavna naselja v smeri πoltskega pristaniπËa RogaË, v katerem pristaja trajekt, ki otok povezuje s Splitom. RogaË je v preteklosti bil pristaniπËe Grohota, mesta v notranjosti otoka, toda prostrani zaliv ima tri krake pa

navadno zadostni za jadrnice in jahte, ki priplujejo semkaj. Do skrajnega vzhodnega rta ©olte je πe eno naselje, Gornja Kruπica, za tiste, ki bi hoteli veË samote in tudi veË surove narave, bomo zapluli ob juæni obali otoka. Tudi ta stran, odprta proti jugu, ima kar nekaj lepih in globokih zalivov, veËinoma nenaseljenih. Prvi, na katerega bomo naleteli je Livka. V njej je dovolj prostora za sidranje, pogosto v druæbi ribiπkih ladij. Usidrati se da tudi v StraËinski, tretjem zalivu v nizu. Ta je podoben globokem fjordu in ima kar nekaj hiπ ob obali. Naslednjih nekaj zalivov je nenaseljenih, njihove peËine se spuπËajo strmo v morje, sledi civilizacije pa bomo ponovno naπli v Tatinji, najveËjem in najbolj obiskanem zalivu juæne strani ©olte. Najbolj udomaËena je vendarle Poganica. Preden se ponovno vrnemo v Split, je Poganica je zadnji zaliv na naπi poti okrog otoka, Maslinice in okrog njenega malega arhipelaga.

nam tako ostajata dva, kamor lahko pobegnemo od vrveæa trajektnega pristana. Podobno je tudi v sosednjem pristaniπËu NeËujmu, najveËjem na otoku ©olta. Njegovi zalivi Piπkera, Maslinica in Podkamenica spadajo æe celih sedemnajst stoletij med priljubljena sidriπËa SplitËanov. Na tem mestu je imel cesar Dioklecijan ribnik, v katerem so za cesarsko mizo hranili najboljπe ribe, pa so verjetno tako tudi njegovi ribiËi tu znali preæiveti noË. ObiËaj so ohranili tudi danaπnji prebivalci osem milj oddaljene dalmatinske metropole. V NeËujmu se je zadnjih nekaj let veliko izgradilo. Vikend hiπe so zasedle Podkamenico in prodrle tudi v Maslenico, atmosfero naravnega pa je z dvema hiπkama ohranila samo Piπkera. Na severni strani otoka je πe eno mesto, Stomorska, in Ëe se v vsakem od navedenih mest zadræimo samo en dan, lahko na Drvenikih in ©olti uæivamo skoraj cel teden. Stomorska je verjetno najlepπe πoltsko mesto. Stara kamnita obala, prav takπne hiπe ob njej in okoli trideset mest za navtike so

BraË BraË deluje, kot da ima tri povsem razliËne obale. Zahodna stran z dobro zaπËitenimi zalivi privlaËi stotine jadrnic, motornih bark in jaht, ki plujejo skozi Splitska vrata, mesto z najgostejπim navtiËnim prometom na Jadranu. Na severno stran, kjer so skoraj vsa braπka mesteca, se napoti le malokateri navtik, razen tistih, ki priveæejo plovila v Omiπu in Makarskem primorju. DrugaËe se od Splita do BraËa da z jadrnico ali klasiËno motorno barko priti v manj kot eni uri, z gliserjem pa πe hitreje. Njegova juæna stran je redko naseljena, toda tukaj se nahajajo neka od navtikom najbolj privlaËna mesta, vkljuËujoË edino veËje naselje Bol. Ko se proti BraËu napotimo iz splitske ACI marine, je to lahko samo vikend plovba ali pa prva etapa velike poletne “ite”. Takoj ko se ujame rt Gomilica, se æe zaËuti utrip otoka. Lepo se je tam ustaviti na kopanju v zalivih Stipan in Stiniva, toda ponavadi sta cilj BoboviπÊa, mestece braπkega pesnika Vladimirja Nazorja in pristaniπËe kmeËkega naselja LoæiπÊa, 53

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 53

11/13/08 4:50:33 PM


ki se s svojo ljudsko arhitekturo in elegantnim zvonikom nahaja kakπen kilometer iznad morja. Vezanje na mestni obali ali sidranje in sprehod po mestu ter vzpon do vasi iznad njega, potep v notranjost otoka so obiËaj, ki se ponavlja skoraj povsod na BraËu. NamreË na otoku je mest v notranjosti prav toliko, kolikor jih je na obali. »e ne zaplujete v BoboviπÊa ali se ne usidrate v njihovem zalivu ViÊa, potem je prvo braπko pristaniπËe za vas lahko Milna. To nekdanje glavno otoπko pristaniπËe, katerega so uporabljali prebivalci NereæiπÊ in puπËave Blaca, je danes navtiËno srediπËe otoka. Celo dve marini, mestna obala in obala izpred tovarne sardin so dovolj za sprejem flote, ki ob petkih in sobotah izpluje iz splitskih in okoliπkih marin. Pred Milno je tudi otoËek Mrduja z velikostjo povsem nasprotno obiËajni slavi. Slavo dolguje najveËji hrvaπki regati, ki se vozi okoli njega, toda tudi zidovju starega gradu in tudi folklorni pripovedi o prepiru med ©oltani in BraËani glede tega, kateremu otoku pripada. Ko se prepluje prehod med BraËem in ©olto imenovan Splitska vrata, se zaËne niz zalivov, ki se bodo daljnih πest milj nizali vse do Farske. Osibova, LuËice, Maslinova, Smrka, KruπÊica, zaliv Blaca in Farska so samo najveËji in najlepπi. Neke izmed njih, kot na primer Maslinovo, je zaËasno zavzelo gojiπËe rib, toda veËina njih je navtikom dostopna. Najbolj poznana sta LuËice, zaliv s petimi prostranimi kraki in zaliv Blaca, od koder se po ozkem kanjonu okoli πtirideset minut peπaËi do najbolj poznane braπke puπËave,tiste v Blacah, ki predstavlja samozadostni mikrokozmos, v katerem so redovniki naπli sklad dela, modrosti in kulture. Ko po mistiËni izkuπnji z morja opazujemo osamljene peπËene plaæe pod vinogradi slavnega braπkega Plavca, je plovba proti Bolu prava sprememba svetov. VeË deset bark usidranih

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 54

okoli plaæe Zlatnega rata, ki je hkrati naravna in mondena, deskarji, ki z vso hitrostjo deskajo po morju, privezi na obali, veËerni in jutranji vrveæ, kavarne ob malem pristaniπËu, πtevilne restavracije in hoteli - vse to so razlogi, zaradi katerih je Bol privlaËna turistiËna destinacija. »e jadrate, je to pravo mesto za vas. V lijaku Hvarskega kanala so vetrovi vsaj za beaufort moËnejπi, pa ne bi bilo dobro, da zamudite priloænost glisiranja s spinakerjem ali jadranja v orco. Od Bola in vse do Sumartina, vzhodnega vstopa na otok, kjer pristajajo trajekti iz Makarske, ne bomo naleteli na naselja. Sumartin, mesto ribiËev in ladjedelcev, je nekoË bilo oporiπËe jeznih hajdukov, ki so se od tu preko kanala zaganjali na turπko kopno. »e se priveæete na nekem izmed privezov na obali v tem mestu, ne zamudite sprehod v dva kilometra oddaljeno mesto Selca, ki so ga bili zgradili braπki kamnoseki in ga tudi veËinoma naseljujejo. Na severni obali je zraven Povalj πe en veËji zaliv s kamnito obalo, Rasotica. Ta je ravno dovolj velik, da v njem sidriπËe in privez najde nekaj srednje velikih jaht. Tekom plovbe ob tem delu braπke obale je potrebno biti previden, saj burja, ki se strmoglavo spuπËa z Biokova, tudi tukaj moËno piha. Na sreËo jo bo napovedal ples belih oblaËkov, ki se trgajo in letijo po nebu. Tako bomo lahko πe pravoËasno poiskali zaklon, katerega je dovolj v prostranem Povaljskem zalivu. Najdemo ga lahko na obali tega mesteca, ki ga je nekoË davno neki Paulus izbral za svojo vilo in mu tako dal ime, in kjer je kasneje v VI. stoletju bila zgrajena veliËastna starokrπËanska bazilika, ali pa ga najdemo v zalivu Luka. Varni privezi, dobra riba, domaËa jagnjetina, πkoljke, lastno vrhunsko olivno olje, zelenjava iz vrta so pravi izbor. PuËiπÊa, naslednje mesto, na katerega bomo naleteli, je eno izmed bolj impresivnih jadranskih ambientov. Skrita na dnu

11/13/08 4:50:34 PM


zaliva, katerega bomo prepoznali po najveËjem braπkem kamnolomu Veselje, ki vzhodnemu rtu trga telo z namenom, da se po celem svetu raznese v delih bleπËeËih belih zgradb, so PuËiπÊa neupraviËeno navtiËno zanemarjena; lep in varen zaliv, πtevilna mesta na obali, bele kamnite hiπe in trdnjave! Kaj pa πele kamnoseπka πola, iz katere izhajajo najboljπi mojstri, z delavnico, odprto tudi poleti, ki je sploh prava zanimivost in se jo ne sme zamuditi. Ostala so nam πe πtiri obalna braπka mesteca, da bi lahko zaprli krog okoli otoka. Skoraj vsaki izmed njih ima tudi antipod v notranjosti, do katerega se enostavno mora iti. »e se boste privezali v prisrËni Splitski, od koder so rimski gradbeniki vozili kamen za gradnjo Dioklecijanove palaËe v Splitu, morate iti do ©kripa, najstarejπega mesta na otoku. Tu boste naleteli na kiklopske ilirske zidove, antiËni mavzolej, predromansko cerkvico, trdnjavo RadojkoviÊev, v kateri je danes “BraËki muzej” in palaËo Cerineo. Vredno je truda. Svojega kopenskega dvojnika ima tudi mesto Postira, poznano po ribiËih in predelavi ribe. To je Dol, ki je izmed vseh naselij v notranjosti najbliæji morju, s hiπami vkopanimi v skale hribov in z jamami, v katerih so æiveli predzgodovinski ljudje ter tudi s tremi konobami, v katerih se odliËno je, pije in poje. Supetru, najveËjemu mestu na otoku, glavnemu trajektnemu pristaniπËu, turistiËnemu naselju in centru vsega na BraËu, kjer se lahko priveæete v starem pristaniπËu ali v novozgrajenem trajektnem pristaniπËu, v primeru, da vas ne moti hrup in naglica otoπke veze s kopnim, naravno ustreza naselje NereæiπÊa, ki je najveËje v notranjosti otoka in nekoË najveËje naselje na otoku ter njegovo upravno srediπËe. Iz mesta vodijo poti k Vidovi gori, najviπjemu vrhu jadranskih otokov in k Selcam ter Bolu. Vredno je priti tudi semkaj. Proti temu koncu otoka edino Sutivan, bajen v svoji lepoti, stoji nekako osamljen. Nekoliko teæje se bomo privezali v njegovem pristaniπËu, toda Ëe boste naπli kaj prostora se le ustavite. Njegov vitki zvonik z rdeËim vrhom v obliki Ëebulice, ki se dviga takoj iznad vaπega priveza, prekrasna

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 55

11/13/08 4:50:42 PM


letoviπka hiπa druæine IliÊ in baroËna letoviπka hiπa pesnika Jerolima Kavanjina so samo del lepote, ki vas bo opila. ©e malo in obpluli smo BraË. ©e enkrat gremo skozi Splitska vrata, v smeri Hvara.

Hvar Hvar je otok s soncem obsijane obale, ki jo z jugozahoda krasi arhipelag Paklinskih otokov, pod visokim hribom Hum pa osamljeno ©Êedro. Dræimo kurz proti rtu Pelegrin in poËasi plujemo v Pakleni kanal. Ko se pluje okoli Hvara, vzdolæ osemdesetih navtiËnih milj dolge hvarske obale, se spreminjajo slike in pejsaæi. Radostno in vznemirljivo mesto Hvar s svojimi Paklinskim otoki je poletno srediπËe sveta. Tu vse vre od æivljenja, po dve milji πirokem kanalu pa pluje stotine bark. Obalo mesta Hvar so zasedle velike jahte. Tiste, malo manjπe, se gnetejo na sidriπËih sredi pristaniπËa. Vsi iπËejo poletno hvarsko magiËnost, vrveæ na njegovih trænicah in ulicah, mistiËno ozraËje njegovih cerkva in samostanov, razkoπne pojedine in opojno vino iz grozdja z juænih poboËij otoka. Podnevi se hvarske barke in jahte preselijo v zalive otoËka, ki se nahaja preko. Ædrilca, Stipanska, Vloka, TarπÊe, VinogradiπÊe so samo neki od njih, ki povezujejo kristalno morje in betule (gostilnice), kjer se uæiva v ribi in vinu. ZapuπËamo arhipelag in ob otoËku Pokonji dol plujemo v smeri vzhoda. Plujemo mimo nenaseljene obale, razklane s peπËenimi obalami in izboËenimi rti ter priplujemo do s soncem obsijanih zalivov Milne in Dubovice z belimi deviπkimi peπËenimi obalami, ki mamijo na kopanje. PloveË dalje proti SuÊurju, mestu na vzhodnem rtu otoka, je obala negostoljubna. Navtiku ne bo omogoËila zaklona, toda pogled mu bodo zaËarala strma poboËja Svete Nedije, Ivan-Dolca in Zavale, kjer vinogradi izgledajo, kot da stojijo navpiËno in teæijo k nebu. Zaklon se da najti na bliænjem ©Êedru. S pristaniπËem LoviπÊe in zalivom Mostir na severni obali ter z zalivoma Borovo in »arnjenim na juæni je bilo ©Êedro, kot edino zatoËiπËe pred moËnim jugom, pomembna

toËka na ruti antiËnih plovb. Tu je bilo tudi prizoriπËe bitke med Pompejem in Cezarjem leta 49 pred Kristusom. V XVI. stoletju so dominikanci na ©Êedru zgradili samostan. Na otoku ni veË prebivalcev. Pridejo πele poleti, ko mu vse zalive zavzamejo jadrnice, motorne jahte in male ribiπke ladjice. Plujemo naprej ob prisrËnih zalivih Srhov Dolac, Torac, Smarska…, v katerih se je ugnezdilo kar nekaj hiπ. Hvarske gore izginjajo in se spuπËajo k SuÊurju, ki izgleda, kot da se je napotilo h kopnemu in ustju Neretve. To je æivahno in pomembno otoπko pristaniπËe, v katerega trajekti vozijo vse tiste, ki na otok prihajajo z juga ali vzhoda. Vendar tu lahko tudi navtiki najdejo svoj prostor na pred malo zgrajenih pontonih. Iz SuÊurja plujemo ob severni obali otoka. Vse do Jelse smo v povsem drugi sferi. Tu niti veliko plovil ni. Namesto odprtega morja nam tukaj pogled zastira masiv Biokovo. »e z njega zapihajo severovzhodni vetrovi, bomo teæko naπli zaklon pred dvaindvajset milj oddaljeno Jelso. Na poti med osamljenimi zalivi Bristova, Pokrivenik in Stiniva so prebivalci bolj usmerjeni k zemlji in poljem kot pa k morju, pa tudi prostora za privez in sidranje ni ravno veliko. To lahko storite πele v Pokriveniku. Spet povsem druga slika okoli Jelse in Vrboske. Tudi Jelsa s svojim pristaniπËem in Vrboska z edinstvenim, skoraj miljo in pol vrezanim zalivom, mamita, da vplujemo vanju. Obe mesti nudita varen privez na grajenih obalah in v ACI marini v Vrboski. V Vrboski, otoπkih Benetkah, je cerkev sv. Marije, ki je poleg duhovne vloge imela tudi obrambno moË trdnjave in zato je bila opremljena tudi s topovi. Prav tako se mora prepeπaËiti tudi tiste tri mostove, ki povezujejo Malo z Velo bando in obiskati “Ribarski muzej”, mesto, ki obuja trud in muko otoπkih ribiËev, ki so æiveli æivljenje brez sond, elektriËnih vitlov in fishfinderja, z mreæo, luËmi in ostmi. Plovba do Starega Grada je dolga polnih petnajst milj, mimogrede pa bomo pluli vzdolæ πtiridesetih zalivov. Med njimi je tudi zaliv Æukova, do katerega deskarji z Zlatnega rata na BraËu v Ëasu moËnih poletnih maestralov prideskajo s hitrostjo

56

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 56

11/13/08 4:50:50 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 57

11/13/08 4:50:53 PM


strele. Razvejanost, ki oblikuje ene izmed najlepπih jadranskih panoram, dopolnjuje tudi otoËek ZeËevo, pol milje severno od izhoda iz pristaniπËa Vrboska. Starogradski zaliv, skoraj pet milj vrezan v kopno, zbuja obËutek, kot da smo prispeli v kakπen severnjaπki fjord. Ko se priveæete na njegovi obali, vas bodo πele njegovi πtevilni zalivi, vegetacija in mesto pri samem dnu zaliva vrnili v stvarnost Sredozemlja, ampak tudi v daljno preteklost, ko je pred skoraj 2400 leti bilo utemeljeno to mestece. Teæko je reËi, kaj je tukaj bolj privlaËno: Starogradsko polje, v katerem se πe vedno vidi antiËna parcelacija zemlje, kamnite mestne ulice, HektoroviÊev Tvrdalj ali veËerna glasba, ki se v Ëasu poletnih koncertov πiri po mestu. Naprej proti rtu Pelegrin so ponovno bele peπËene obale in mala naselja na morju. »akajo nas GraËiπÊe, LuËiπÊe in Stiniva. Pogled proti vrhom hribov vam bo odkril, da gre samo za pristaniπËi nekdanjih velikih naselij, Grablje in Brusje. Malo proti zahodu je tudi staro trajektno pristaniπËe Vira, danes dobrodoπlo kot privez ribiËem. Sledi rt Pelegrin in vrnitev v mesto Hvar. Krog je zaprt. Obpluli smo otok.

Vis Vis je od zmeraj bil magiËen in odaljen otok. Bil je pomembno antiËno pristaniπËe, renesanËno pokrajinsko posestvo hvarskih plemiËev, pomembno trgovsko srediπËe in prizoriπËe najbolj pomembnih pomorskih bitk XIX. stoletja, ki so odloËale, kdo bo vladal na Jadranu. Ves ta Ëas je bil Vis tudi dom ribiËev s Komiæe, vedno pripravljenih braniti svoje morje in ribolovno pravico, in kmetov, ki so pogosto, kljub naravi, obdelovali svoje vinograde. Od kopna ga je delil in mu moË dajal Viπki kanal, po katerem je bilo v obdobju poletnih tramontan s starimi trabakulami in parniki vËasih teæko pluti, a kaj πele po zimskih burjah in levantih. Potem pa se je vse spremenilo. Priπli so navtiki v novih, vse veËjih, hitrejπih in boljπih plovilih. Viπki kanal, kljub temu da

58

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 58

11/13/08 4:50:57 PM


πe zmeraj zna zavreti, je prenehal predstavljati strah. Poleti ga vsakodnevno prepluje stotine plovil. Ko priplujete do njega, mu posvetite zasluæeni Ëas - vsaj okoli deset dni. ©ele tedaj boste otok doæiveli v njegovi polni lepoti in vpluli v neke izmed πtiriinpetdesetih zalivov, kolikor jih je okoli Visa. Ko ste pustili plovilo na varnem v pristaniπËu Sv. Jurja, se prepustite uæivanju v Visu, mestecu redke ambientnosti, potepanju po ulicah Kuta in sprehodu po obali v Luki, obiπËite pokopaliπËe na polotoku Prirovu, kjer se sredi velikega zaliva spajata smrt in æivljenje, mir cipres in hrup s plaæe ter kopaliπË, razglejte si ostanke stare Isse in antiËnih term, angleπke in avstroogrske utrdbe, sprehodite se po muzejih ter zaidite v konobe in tam poizkusite “bugavo” in “plovac” in uæivajte v slasteh morda najveËje koncentracije vrhunske gastronomske ponudbe. Juæna stran otoka je edinstvena v svoji neponarejeni lepoti. Nizajo se zalivi StonËica s svetilnikom na rtu izpred nje, Smokova, Milna, Zaglav, ribiπko naselje Rukavac in Srebrena, pred njimi pa otoËki Greben, Paræanj Veliki in Mali, pa Ëeri Pupak, Æuberka in PloËica, Budihovac (Budikovac) Veli in Mali ter Ravnik, ki jih zapirajo in πËitijo ter hkrati hranijo njihove ribiËe s πe vedno obilnimi ulovi rib. Budihovac, otoËek z eno izmed najlepπih lagun na Jadranu, in Ravnik s svojo Zeleno πpiljo, v katero svetloba prodira skozi odprtino na vrhu in se lomi v morju, sta zgodbi za sebe. Nizajo se zalivi, vsaka s svojo zgodovino in ljudmi iz sedanjosti - Ruda, Velika in Mala Travna, se izmenjujejo z nizi kamnitih ploπË, katere izgledajo, kot da jih je kakπen orjaπki gradbenik postavil eno na drugo. Tu je tudi Stiniva. Visoki polotoki se z obeh strani lijakasto pribliæujejo, ko pa se pride h koncu, se kakor dva megalita vzdigujejo visoke peËine in se skorajda stikajo, saj puπËajo samo nekoliko metrov πirok vhod. Znotraj se prostor πiri tako, da tvori mali svet za sebe. Kot da smo se spustili na dno jame brez oboka. V njej peπËena obala, πtiri hiπice in obËutek popolne zaπËitenosti. ©e naprej, vse

59

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 59

11/13/08 4:50:59 PM


do Komiæe, pa se med skalami nizajo bele peπËene obale s kakπno hiπico na pusti kamniti obali. Na vrhovih skal, ki so jih spodjedli valovi, je kraljestvo najveËjih jadranskih galebov. Komiæa, znamenito dalmatinsko ribiπko naselje, se je stisnila v severovzhodnem kotu zaliva, pod cerkvijo Muster in visokim hribom Humom. Skalnata obala se strmo spuπËa v morje tako, da skriva deviπke peπËene obale, ki kliËejo, da s pomoænim Ëolnom, glede na to, da ste se privezali v Komiæi, priplujete do njih in si za ta dan zajamËite plaæo le za sebe. Komiπki ribiËi so tudi danes znani po svojem ribolovnem znanju, pogumu in ulovih. Njihova flota je usidrana v pristaniπËu, na slavno obdobje pa spominjata edinstveni ribiπki muzej v trdnjavi in replika gajete falkuπe, ki se ziblje v pristaniπËu. »e vas privede pot semkaj v pozni jeseni, za praznik sv. Miklavæa, boste prisostvovali starodavnemu obiËaju ærtvenega seæiga stare barke, ki tistim, ki plujejo in ribarijo prinaπa varnost in mir ter jamËi naklonjenost in zaπËito cenjenega πkofa iz Mire. S komiπke obale se vidi Biπevo, ko pa se izpluje iz zaliva, se prek vulkanskega otoËka Brusnika vidi Sveti Andrija, ali kakor ga Komiæani imenujejo - Svetac. Oba otoka popkovina veæe s Komiæo. Slabo naseljena Biπevo in Svetac, katerega je zadnja prebivalka zapustila pred kakπnim letom, poleti vendarle zaæivita. V biπevske zalive Porat, Salbunaru in Mezoprat se sidrajo πtevilne jahte, pred znamenito Modro πpiljo, v kateri igra svetlobe, ki se prebija skozi podvodno odprtino, izvaja Ëudeæni light show, pa prispe veË deset turistiËnih bark in navtikov, ki ne bi zamudili priloænost kopanja v njeni srebrnkasti modrini. Severna stran otoka je v veËjem delu groba, tepena od burje in nevarna, kadar zapiha. Vendar ima tudi ona skrivnosti in lepe strani, zalive, peπËene obale in naselja. Tukaj boste naleteli na OkljuËno, v kateri se ustavi samo kakπen turist avanturist, ki iπËe mir v popolni tiπini oziroma v prostoru brez civilizacijskih udobnosti. Ob prisrËnih malih zalivih Tiha, Slatine in Gradac bomo poËasi prispeli do otoËka Hosta, pred pristaniπËe Sv. Juraj, ki se imenuje po zmagovitem angleπkem kapitanu z imenom Hoste, ki je v bitki pod Visom leta 1811 premagal francosko-italijansko eskadro.

60

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 60

11/13/08 4:51:02 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 61

11/13/08 4:51:06 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 62

11/13/08 4:51:11 PM


Dalmacija

Dubrovniπki akvatorij

Dubrovniπkemu morju pripada obala, ki leæi bolj juæno od ustja Neretve in polotoka Peljeπca ter vsa obala do polotoka Prevlake, vkljuËujoË zahodno stran vhoda v Boko Kotorsko, zatem pa πtevilni, toda za vsakega navtika otoki izziva, KorËula, Lastovo, Suπac in Mljet ter kopnemu in Dubrovniku bliæji Elafitski arhipelag, ki ga sestavlja Jakljan, ©ipan, Lopud, KoloËep, Daksa, Sveti Andrija in Lokrum. DaleË v morju, toda skoraj vzporedno z obalo, se razteza po velikosti drugi jadranski polotok Peljeπac, na obali pa Dubrovnik- mesto, ki je bilo srce Dubrovniπke republike, ki je dolga stoletja zadræala samostojnost in svobodo med Otomanskim cesarstvom in Benetkami. Dubrovnik je tudi mesto, v katerem so zahvaljujoË pomorstvu in trgovini, cveteli znanost in umetnost. To je podroËje, v katerem prevladujejo juæni vetrovi. Odprto je k Otrantskim vratom, v navtiËni sezoni pa je primerno za plovbo. Krenili bomo od PloË in ustja Neretve, πe ene reke, ki nosi kristalno vodo v naπe morje. Tu se sreËujejo veËinoma manjπe domaËe barke, ki se znajo zavleËi tudi v rokave te velike reke, in plujejo po njih od PloË do MetkoviÊa, pridejo do Opuzena in Komina ter se priveæejo v Blacah, Duboki in Kleku. Ob morski obali se poleg Neuma, bosansko-hercegovskega izhoda na morje, in zaliva Bistrina pluje v smeri Malega Stona in prispe med najveËja gojiπËa πkoljk na Jadranu. Tja se lahko pripluje z motorno barko ali jadrnico z manjπim gazom in se za trenutek priveæe na mestni obali Malega Stona, kjer je prostora in globine le za dva ali tri veËja plovila.

Peljeπac Mali Ston so izgradili DubrovËani v XIV. stoletju in ga obdali z visokim obrambnim zidom skupaj s trdnjavo. V svojem Ëasu je bil Mali Ston pomembno pristaniπËe z ladjedelnico in skladiπËem soli. Mestece je ohranilo nekdanji izgled, danes pa je poznano po restavracijah, v katerih se je odliËna riba in sveæe πkoljke, ostrige in dagnje (klapavice). Z njihovimi gojiπËi, vrtovi, je prekrit cel zaliv Malega Stona, njihov okus pa je med bolj poznanimi v svetu. Iz Stona nadaljujemo s plovbo do Malega morja, katero je πe naprej kraljestvo gojiπËa πkoljk, in okoli desetih otoËkov raztresenih med Brijesto na vzhodni in Sreserom na zahodni obali. To je prava priloænost za sidranje in kopanje v zavetrju nekega izmed otoËkov. ZveËer se je najbolje usidrati v Brijesti, pred tem pa kupiti πkoljke v kakπnem izmed gojiπË, zjutraj pa izpluti proti Trpnju in se ustaviti na kopanju v Luki, v njegovem vzhodnem zalivu. Trpanj je bil nekoË eno izmed srediπË slavnega peljeπkega pomorstva in ribiπtva, danes pa æivi veËinoma od turizma. Tu se da privezati v dobro zaπËitenem pristaniπËu. Okoli tega dela Peljeπca je mnogo dobrih ribolovnih podroËij, pa se zato da pogosto pojesti dobra, sveæa in poceni riba. »eprav je v mestu tudi πe ena lepa plaæa, bomo po dnevu preæivetem ob obali pluli naprej vzdolæ Peljeπca in se kopali dve milji bolj zahodno, usidrani pred eno izmed najlepπih plaæ na Jadranu, v zalivu Divna. NoË bi lahko preæiveli v Dubi, prekrasnem mestecu izpod najveËjega peljeπkega vrha Svetega Ilije, toda mi odidemo 63

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 63

11/13/08 4:51:19 PM


do zaliva Loviπte, enega izmed najboljπih in najbolj obiskanih sidriπË v tem akvatoriju. Usidramo se v severozahodnem koncu pristaniπËa, v zalivu Runce. »eprav se tukaj ustavi tudi okoli πtirideset plovil, drug drugega ne motijo. Za veËerni izhod je priporoËljivo z gumijastim Ëolnom oditi v pol milje oddaljeno mesto. V tistem delu zaliva, katerega morate prepluti, ostane πe môra zaradi maestrala in zato pridete do tam pogosto mokri, toda to je mala ærtev glede na uæitek, ki ga nudi poizkuπanje ciplja bataπa, ribe, ki se lovi pred koncem poletja in je specialiteta tega kraja. Od tu zaplujemo v Peljeπki kanal. To je navadno dobra priloænost za jadranje, saj ne glede kaj piha, maestral, tramontana ali jugo, veter v kanalu poveËuje moË, zato pa imajo to podroËje radi tudi deskarji in dokler jadramo proti OrebiÊu ob Vignju in KuËiπÊu, veË deset deskarjev hiti okrog nas. V OrebiÊu se priveæemo v marini in odidemo na sprehod ob morju. Tu vse kaæe na to, da je mestece do konca XIX. stoletja bilo eno izmed najbolj pomembnih kapitanskih srediπË: stare kapitanske hiπe z vrtovi eksotiËnih rastlin, ki so jih prinaπali s potovanja, pomorski muzej in franËiπkanski samostan s pokopaliπËem iznad mesta, od koder se kot na dlani vidi celoten kanal. Stari kapitani so tudi glede smrti ostali dosledni. Za svoje poËivaliπËe so izbrali mesto s pogledom, kakrπen je z ladijskega komandnega mosta.

KorËula ZapuπËamo miren in otoæen OrebiÊ ter polotok Peljeπac, h kateremu se bomo kmalu spet vrnili, in plujemo v smeri KorËule, ki je oddaljena dve milji. Kanali, ki jokajo za njo, Peljeπki in KorËulski s severa ter Lastovski z juga, so prijetni za plovbo in jadranje. Eni bodo rekli, da je najlepπa njena vzhodna obala, kjer se izpred mesta KorËula nahaja pravi mali arhipelag. Drugi bodo paË rekli, da je enako lep tudi zaliv Vele Luke z otokoma Proizdom in Oπjakom. Tisti, ki radi jadrajo, bodo izbrali Peljeπki kanal, samotarjem pa priporoËamo juæno obalo, vse od zaliva Tri luke do Brne... KorËula je tudi

otok zanimive notranjosti. Ærnovo, Pupnat, »aro, Smokvico in Blato, najveËje notranje naselje naπih otokov, je vredno obiskati in iti mimo znamenitih korËulskih vinogradov. V mestu KorËula se da najti privez v zahodnem pristaniπËu, v ACI marini ali v zalivu Luka. Najbolj varen je seveda tisti v marini, zatem sidriπËe v zalivu Luka, privez v zahodnem pristaniπËu pa je dober izbor takrat, ko se ne pripravlja na nevihte ali severozahodne vetrove. Ne glede na to, kje v KorËuli pristanete, uæivali boste v tem mestu skladne arhitekture, Ëigar je staro mestno jedro na polotoku obdano z obzidjem, ulice v njem pa se z rastrom ribje kosti raztezajo od morja do morja. KorËulani, nekoË izvrstni obdelovalci kamna in ladjedelci, so tudi svoje novejπe gradnje gradili z obËutkom prave mere pa tako tudi celo mestece zraËi sklad in lepoto. Tu je katedrala z zvonikom mojstra Marka AndrijiÊa, potem rojstna hiπa svetovnega popotnika Marka Pola, palaËa Arneri, Moreπka - viteπki ples, ki se izvaja in vzdræuje zaradi globljega pomena, ki ga ima za KorËulane. V KorËuli se jedo dobre ribe in pijejo znamenita korËulanska vina, slastni Grk, moËen kot med, sveæ in bister Poπip, Rukatac, Cetinka in Plavka. Tako se popoldne in veËer preæivlja v KorËuli, toda ne glede, koliko dni imamo na razpolago, toliko je otoËkov pred njo, da se vedno znova da najti svojo peπËeno obalo in podmorski greben. Omenili bomo le dva, Badijo, znano po franËiπkanskem samostanu in Vrnik, ki je izmed devetnajstih otoËkov leæeËih izpred vzhodne obale drugi najveËji otok (za Badijo), med katerimi so πtevilni prehodi, a tudi plitvine in Ëeri. Na tej strani otoka se nahaja tudi veliki zaliv Bufalo. Ko izplujemo od tam v smeri juga, se izpred nas pojavi Lumbarda, poznana po kiparjih in vinogradih s peπËenih polj. Tu je tudi marina z najdaljπim pomolom namenjenim navtikom. Mnogi ostanejo tu kakπen dan. Podnevi se kopajo na lepih peπËenih obalah pod rtom RaænjiÊ ali v zalivu Præina na juæni strani otoka, zveËer pa obiskujejo dobre lumbardske konobe, kjer hkrati preverjajo rek, ki pravi, da riba plava trikrat - v morju, olju in vinu.

64

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 64

11/13/08 4:51:24 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 65

11/13/08 4:51:26 PM


Siti se ponovno vraËamo na severno stran otoka in plujemo skozi Peljeπki kanal do RaËiπÊa. Mimogrede plujemo ob Ærnovski banji in Vrbovici, mimo dveh dobro zaπËitenih zalivov in sidriπË, ter ob otoËkih Veliki in Mali Kneæak, v zaklonu katerih je v mali peπËeni laguni odliËno sidriπËe v obdobju poletnih maestralov. Tako smo prispeli do RaËiπÊa, starega pristaniπËa za trabakule, v kateri se je nekoË privezovalo tudi okoli πtirideset plovil v lasti RaËiπÊanov. Na to obdobje nas spominja πestdeset metrov dolg pomol z lukobranom in lepo kamnito obalo, ki se razteza vzdolæ najveËjega pristaniπkega dela. Trabakul sicer ni veË, je pa ostala tradicija. RaËiπÊani so poznani pomorπËaki, plujejo po vseh morjih. Naπ naslednji cilj je Prigradica, pristaniπËe mesta Blata, od koder se je izvaæalo vino in olje, ki so ga proizvajali kmetje iz Blata. Do nje plujemo vzdolæ kamnite obale prepredene s peπËenimi obalami. Danes vanjo, Ëe ne upoπtevamo navtike poleti in obËasne ribiπke barke, redko vpluje kakπno plovilo, Ëeprav je kar precej prostora v njej. Zahodni del otoka, do katerega bomo pripluli vzdolæ pribliæno desetih manjπih, slabo naseljenih zalivov, se konËuje z velikim zalivom, po starem imenovanem Vela Luka, od koder tudi ime mestu in zalivu. Obale zaliva so razËlenjene, trije toponimi imajo za tistega, ki vpluje vanj, poseben pomen. Proizd je otoËek na severozahodnem koncu zaliva. Tja VeloluËani odhajajo na kopanje in uæivajo na njegovih peπËenih obalah in kamnitih ploπËah. »udovito je pluti skozi peπËeni prehod Vraca med Proizdom in kopnim. Globina v njem je 3 metre, toda prozornosti morja vzbuja obËutek, kot da je veliko bolj plitek. V Veloluπkem zalivu se da usidrati v zalivu Gradina. Oπjak, opevani otok tega zaliva, z gostim borovim gozdom, ki se spuπËa vse do morja, je mesto, na katerem se ljudje ustavljajo zaradi kopanja. Vela Luka se je razπirila okrog dveh krakov vzhodne obale zaliva. To naselje je poznano po zdravilnem blatu, ladjedelnici in dobri pesmi. V mestu je tudi galerija z umetninami velikih kiparjev XX. stoletja, vkljuËujoË Henryja Moora. Glede na velikost

66

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 66

11/13/08 4:51:30 PM


pristaniπËa, za nas navtike ni ravno veliko prostora, samo okoli dvajset privezov na grajeni obali in zato se je pogosto potrebno usidrati v severovzhodnem kraku. Na barke se celo jutro vkrcujejo tisti, ki gredo na kopanje na Proizd in Oπjak. Vozniki bark poleti vozijo tudi na drugo stran zaliva, razen nas pa bodo semkaj vplule tudi ribiπke ladje, ki se zjutraj vraËajo z ribolova. Ko smo izpluli iz Vele Luke proti juæni obali otoka, do katere prispemo, ko obplujemo rt Velo Dance, bomo pluli mimo πe nekaterih zalivov. Ko po miljo dolgi plovbi pridemo do otoËka Trstenik, ki skupaj s Parænjakom Velim in Malim ter Lukovcem πËiti vhod v Tri luke, smo prispeli do najlepπega dela juæne obale otoka. Vse do Brne, sedem milj bolj vzhodno, se vzporedno z obalo razprostira niz otoËkov, ki nam omogoËajo zaklon v skoraj vsakem vremenu in πËitijo manjπa naselja na obali. Brno, najveËje pristaniπËe na vsej juæni strani otoka, tvorita dva zaliva, Istruga, popolnoma zaπËiten pred vsemi vetrovi, toda

brez pravega pristana, in Brna, z mnogo veËjimi moænostmi za privez in sidranje. Brna je pristaniπËe Smokvice, poznanega vinogradniπkega mesta, pa boste ob koncu poletja na obali tega mesta pogosto videli sode, ki se pripravljajo na starinski naËin za trgatve. Od tu pa vse do vzhodnega konca otoka se nizajo πtevilni zalivi, naselje Zavalatica, pristaniπËe krasnega mesta »ara, znanega po vinu, ter Pupnatska luka, okoli petsto metrov v kopno vrezan najlepπi zaliv na tem delu otoka. Naslednjih sedem milj bomo pluli vzdolæ kamnite obale s precejπnim πtevilom zalivov in malih naselij. Smolva, BaËvica, Orlanduπa, Pavja luka, Rasohatica… v vsako izmed njih se da vpluti, toda ko pridemo do Præine pomeni, da smo obpluli tudi ta otok pa dræimo kurz v smeri Lastova.

Lastovo Dan, ko se napotimo iz KorËule proti Lastovu, otoku utopljenem v modrino jadranskega odprtega morja, je razdeljen v dve

67

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 67

11/13/08 4:51:33 PM


etapi. Zjutraj je najbolje potegniti dvaindvajset milj daleË izpod otoËka MrËara, potem pa sledi celodnevno sidranje in uæivanje v prehodu med MrËaro in Preæbo. Najlepπe je ustaviti se pod otoËki Rutvenjaki, kjer se z obeh strani prehoda vse do morja spuπËa visok in gost borov gozd. Od tu do Veljeg laga na Lastovu sta samo dve milji, tam so na izbiro tri moænosti. »e potrebujete vodo in elektriko in se æelite vreËi v lastovsko “æivljenje”, se priveæite na priveze pod hotelom. »e se æelite usidrati in biti popolnoma varni, pa izberite Jurjevo luko, zaliv, v katerem je nekoË bila vojaπka baza. Morda je vseeno najlepπe prenoËiti v zalivu Kremena, vreËi sidro in zavezati dve zanki s krme na koncu pod stoletnimi bori in uæivati, kot da je cel zalivËek vaπ. Z gumijastim Ëolnom je do hotelske obale samo kakπna minuta, od tam do naselja Ubli pa vodi cesta vzdolæ zahodne obale Veljeg laga. Varno sidranje je moæno tudi v Malem lagu, ki ga z ene strani zapira Lastovo, z druge pa otok Preæba, ki je z Lastovom povezan preko mostiËa, kateri hkrati deli Velji lag od Malega. Iz Veljeg laga se da zapluti v smeri Kopiπta, otoËka zahodno od Lastova, ali ob manj razËlenjeni juæni obali otoka, na kateri prevladuje prostrana in relativno varna Skrivena luka z ozkim vhodom, prepoznavnem po svetilniku Struga. Kaj boste naredili, izberite sami - kopati se, zabavati s trnkom, usesti v gostilnico v zalivu ali paË najti nek prevoz in oditi do Lastova, slikovitega mesta, ki se z vrha vzpetine spuπËa k svojem polju. Iz Skrivene luke je vredno odpluti do Lastovnjaka, skupine okoli desetih

otokov, ki tvorijo prekrasne lagune in zakloniπËa. Na izraziti samoti sredi morja pod otokoma »eπvinico in ©tomorinom ali v laguni otoËka Sapluna je preæiveti dan, vËasih pa tudi noË, doæivetje, ki se ne pozablja. Na severnem delu otoka v usidranem plovilu nudi mirno spanje Zaklopatica. »e pa je vreme lepo in si æelite biti Ëim bliæje glavnemu otoπkemu mestu Lastovu, se priveæite na pomol malega pristaniπËa Sv. Mihovil in se sprehodite. Ko se vraËate, se ustavite v sosednjem zalivu LuËica, slikoviti ribiπki vasi. V Zaklopatici, glavnem otoπkem naselju na severni obali, se da privezati pod otoËkom, ki jo πËiti, na obali tega naselja ali izpred ene izmed treh dobrih restavracij. Na jedilnikih lastovskega gostinstva, Ëe je sploh potrebno poudarjati, kraljuje sveæe ulovljena riba in jastogi. Od tu do Malega laga nista niti dve milji, nekje na pol poti pa je zaliv KruËica. OdhajajoË, sebi πe enkrat potrdimo, da je Lastovo eden izmed otokov, ki napaja oËi in hrani duπo. V njem je neka Ëarovnija, skrita v πepetanju ladij z morjem, potopljena v oæine med otoËki... tam v senci visokih oljk kipi æivljenje πe od pradavnine.

Mljet OkrepËani z morskimi plodovi in polni sonca zaplujemo proti sedemnajst milj oddaljeni Pomeni, proti velikemu in prostranemu pristaniπËu v zahodnih vratih Mljeta. Zelen in mistiËen otok Mljet je eden izmed veËjih juænodalmatinskih otokov, Narodni park pa obsega njegovo zahodno tretjino. V

68

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 68

11/13/08 4:51:35 PM


Pomeno je potrebno previdno vpluti, saj je pred njo polno Ëeri in grebenov, potem pa lahko izberete privez na lepo urejeni obali ali ostanete na sidru pod otokom PomeπÊakom ali v zalivu Lokev. Ne glede na to ali ste se privezali ali usidrali, tukaj vam ne bo dolgËas. Obisk Velikega in Malega jezera in otoËka Sv. Marije v Narodnem parku je obvezen del bivanja. Gost gozd se spuπËa vse do obale, kamnito dno pa je prekrito z modrikastim peskom. Vse miruje, samo ËriËke se sliπi. Na juæni strani Velikega jezera je otoËek in na njem benediktinski samostan. Ne zamudite ladjico, ki vozi tjakaj. Vrnitev v Pomeno se navadno konËa v eni izmed dobrih restavracij, pred katerimi so privezi. »e k temu dodamo πe kopanje, pa kje boste naπli πe kaj veË. Iz Pomene ni potrebno daleË odpluti, do pristaniπËa PolaËe so nepolne πtiri milje. Tekom plovbe tja, plujemo zraven otoËka Glavata in plitvin izpred istoimenskega rta, Ëe pa æelimo, se lahko ustavimo tudi v dobro zaπËitenem zalivu Maslinovcu. PristaniπËe PolaËe z istoimenskim mestom na jugozahodni obali je najbolj varen mljetski zaliv in najbolj poznano juænodalmatinsko sidriπËe, zaliv RogaË na njegovem zahodnem koncu pa je prav tako varno sidriπËe. Glede na to, da je zaliv povsem varen, Ëe ste se seveda pravilno usidrali, lahko po kopanju odidete z gumijastim Ëolnom do mesta na razgled rimske palaËe in bazilike ali do ene izmed πtevilnih poletnih restavracij. »e imate Ëas in voljo, lahko najamete kolo ali paË peπ odidete do mljetskih jezer, ki so oddaljena tri kilometre. Premor voænje je lahko kopanje v Solinah, kjer se Veliko jezero stika z morjem. »e se vam posreËi biti brez moËnega vetra, obvezno preæivite eno noË na sidru v zalivu, imenovanem Tatinica, pod otoËkom Kobrava. Potem pa plujte naprej ob severni obali otoka do Proæure. Mimogrede boste πli tudi mimo Kozarice, prisrËnega malega pristaniπËa z dvajsetimi hiπami, in mimo Sobre, glavnega trajektnega pristana. Proæura je ribiπko pristaniπËe, zaπËiteno z otoËki Planjak, Borovac in Senjevac ter Ëermi GoliÊ. Tukaj se enostavno morate usidrati in vzpeti kakπna dva kilometra do stare vasi Proæura in videti, kako se je na

Mljetu æivelo nekoË. »eprav v njem stalno æivi le redkokateri prebivalec, je vas ohranila svoj izgled, iz hlevov pa bo πe vedno pokukal osel, v preteklosti poleg mezge in mule glavno prevozno sredstvo na jadranskih otoËkih. Pred vzhodnim rtom Mljeta moramo vpluti πe v Okuklje, zaπËiteno pristaniπËe, kjer se bomo privezali na njegovi obali ali usidrali sredi zaliva. Okuklje je postalo tarËa navtikov pa je tako v njem vedno polno plovil, domaËini pa so se spomnili odpreti nekaj restavracij, da bi jim bili na razpolago. Ko obplujemo rta Debeli in Gruj in pridemo pod juæno obalo otoka, je pred nami πe en idiliËen prizor, zaliv Blaca. PeπËena plaæa popolno zaπËitena z grebeni, izpred katerih se usidramo, izgleda kot pejsaæ juænih morij. Blaca predstavlja edinstveni peπËeni biotop na vsej hrvaπki obali in otokih. Verjame se, da glavata æelva (Carreta carreta) - ena izmed najbolj ogroæenih æivalskih vrst na svetu - obËasno gnezdi na peπËenih plaæah otoka Mljeta, Jadransko morje pa je za to vrsto vaæno prehranjevalno podroËje in prezimovaliπËe. Zdaj, ko smo prispeli do tu, sledi neizbeæni del rituala noËitev v zalivu na jugovzhodni obali Mljeta, v Saplunari. Tudi Saplunara je peπËen zaliv, pa je za tiste, ki so navajeni na znaËilne jadranske prodnike, kopanje na drobnem pesku malo nenavadno doæivetje. Na tem pesku tudi sidro dobro dræi, zaliv pa je odliËno zaπËiten pred burjo in jugom. Od tu pa do Pomene, kamor smo pripluli do otoka, je mljetska obala skoraj nepristopna, morje pa je globoko takoj nedaleË stran od obale in zato se da usidrati πele ob bonaci, in πe to samo ponekod in z veliko previdnostjo. »e se za to odloËite, ko je sonce v zenitu, storite to pod Babinim Poljem izpred Odisejeve πpilje, v kateri æarki, ki prodirajo skozi odprtino na stropu, tvorijo razigrane svetlobne efekte. Do pristaniπËa Gonoturske, torej do zaliva izpred Solin in stiËiπËa z jezeri, kjer se da varno usidrati ali zapluti v dolg zaliv Blaca, nam je ostalo πe osem milj. Mimogrede bomo pluli πe mimo nekaterih zalivov in ribiπkih naselij na juæni obali: Sutmiholjska, Ropa, Grabova… Potem pa spet plujemo ob nepristopni obali do Pomene. 69

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 69

11/13/08 4:51:37 PM


Juæna peljeπka obala in Ston Iz Pomene bomo ponovno krenili v smeri Peljeπca. Saj se spomnite, ostala nam je πe njegova juæna obala. Seveda ne bomo pluli ob skoraj nepristopni obali okoli deset milj vzhodno od OrebiÊa, kjer se nad morjem dvigajo vinogradi Postupa in DingaËa, najboljπe sorte malega plavca, temveË dræimo kurz naravnost za Trstenik. Tu na zahodni obali Æuljanskega zatona se priveæemo na grajeni obali ob lukobranu. V Trsteniku obvezno poizkusite Poπip in Plavac mali. Æuljanski zaton tvori neprekinjen niz osamljenih plaæ, do mnogih izmed njih pa se da priti samo s plovilom. Ob sonËnem zahodu bi se lahko privezali na lukobranu v Æuljani, v mestu na vzhodnem koncu zaliva, toda mi bomo odpluli vzdolæ otoËka Lirica in strme obale proti jugu. Vzdolæ nje je le nekaj zalivov in samo ob dobri previdnosti se lahko nekje zaustavimo, pa tako plujmo do Stonskega kanala.

Na juæni obali Stonskega kanala je Kobaπ, mala popularna navtiËna destinacija, kjer se na pomolih izpred dveh restavracij zna privezati veË deset bark, ki iπËejo mir in dobro hrano. Naπ cilj je obala Stona, do katere pridemo skozi ozek oznaËen prehod na koncu kanala. Ta stonska mestna obala je samo malo veË kot kilometer oddaljena od tiste malostonske, od koder smo zaËeli plovbo okoli Peljeπca. Kakor Mali Ston, tako je tudi Ston obdan z visokim, πtiri in pol metra dolgim zidom. Zgradila ga je Dubrovniπka republika v XIV. stoletju, ko so ti kraji postali del njenega posestva. V Stonu πe danes obratujejo soline s tradicijo iz obdobja Otomanskega Cesarstva.

Elafiti Iz Stona plujemo proti Elafitom. Mamljivost tega najbolj juænega jadranskega arhipelaga je v mistiËni modrini, v kateri odsevajo kroπnje gostih gozdov iznad skalnatih obal. Elafiti so otoki izjemnega ambienta, ki prevzame vsakogar,

70

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 70

11/13/08 4:51:39 PM


ki pluje vzdolæ njih. Ko ploveË z zahoda proti Dubrovniku ob enoliËnih pokrajinah nenaseljenega juænega dela Peljeπca priplujemo do Malega in Velikega vratnika, se naenkrat znajdemo v okolju, ki se mnogim navtikom zdi najlepπi del Jadrana. Zdi se nam, kot da spet plujemo po nekem velikem jezeru, Ëigar z gostim gozdom obraπËene juæne obale mamijo, da se ustavimo pod njimi. V Elafite spadejo otoki, ki se zaËnejo tik ob Peljeπcu, na zahodu z Olipo in vse do Lokruma pod Dubrovnikom. Vse skupaj jih je πtirinajst. Ime, ki je zapisano æe v I. stoletju, so dobili po grπki besedi elaphos, ki pomeni jelen. »eprav niti na enem otoku ni vidnih ostankov grπkih ali rimskih zgradb, πtevilna imena odkrivajo njihovo nekdanjo prisotnost. Je pa na otokih mnogo veË hrvaπkih sledi, sploh malih predromanskih cerkvic iz IX., X. in XI. stoletja. Na ©ipanu, Lopudu in KoloËepu jih je vse skupaj petnajst. NameπËene so zraven plodnih polj in nasadov oljk ali na hribih, sprehod do njih po nedotaknjeni pokrajini pa bo spomnil na Ëase, ko je na teh otokih cvetelo æivljenje. Boca falsa in juæna stran Olipe s svojimi golimi Ëermi kaæeta na to, da je to eno izmed juænim valovom najbolj izpostavljenih mest na Jadranu. Toda na severozahodni stani Olipe je lep zaliv, ki se imenuje Lupeπka. Takoj zraven Olipe leæi Jakljan, dolg in ozek otok, obrasel z gostim borovim gozdom, ki se na severni strani spuπËa do morja. Njegova juæna obala je skalnata in strma. Ob severni obali je kar nekaj malih in prisrËnih zalivov, ki nas mamijo, da se usidramo. Par sto metrov bolj severno od Jakljana je Tajan. Na podroËju med njim in otoËkom Crkvine je bilo sidriπËe, na katerem so galije Ëakale boljπi veter za nadaljevanje plovbe proti zahodu. Danes navtiki ta predel izbirajo za sidranje in noËitev. NajveËji zaliv na Jakljanu se imenuje Veli Jakljan in v njem so nekoË bivali benediktinci. Jakljan je zdaj nenaseljen, tisto malo oljk, ki jih uspeva v njegovi notranjosti, pa obdelujejo prebivalci ©ipana. Otoka Jakljan in ©ipan deli prehod Harpoti, ki ima na vzhodni strani velik zaliv in mesto ©ipanska Luka. To je prostor s pokrajinskimi hiπami dubrovniπkega plemstva

in kneæjim dvorom, s prebivaliπËem πipanskega kneza, z varnim sidriπËem in mesti, kjer se dobro je. V πipanskih restavracijah in gostilnicah se zahvaljujoË domaËim ribiËem vedno najde sveæa riba. ©ipanske πkrpine in trilje (barbuni) so izrazitega okusa in velikosti. ©ipan nima zalivov primernih za daljπe bivanje niti na severni niti na juæni strani. Da se ustaviti na kopanju v zalivih Tiha in Pakljena. Suura na vzhodu je v Ëasu Dubrovniπke republike bil glavno πipansko pristaniπËe. Vzdolæ juæne obale so vidni πe veliki kamniti stebri, ki so bili namenjeni privezovanju galeonov. V mestu je dobro ohranjen dvorec pomorske druæine SkoËibuha iz XVI. stoletja z dvema obrambnima utrdbama in cerkvijo- trdnjavo. Suura in ©ipansko Luko povezuje prava zelena oaza dolga celih pet kilometrov pa bi bilo πkoda izpustiti sprehod po polju, ob katerem se med nasadi oljk in vinogradi nahajajo letoviπke hiπe, ki Ëakajo na obnovo, in se izmenjujejo s poljskimi hiπicami. Tudi bliænji Lopud, sploh njegov istoimenski, ne ravno zaπËiten zaliv, da æe na prvi pogled vedeti, da gre za mesto, kateremu je izgled dala Dubrovniπka republika. Mnoge od kamnitih palaË, ki se raztezajo vzdolæ mesta, so pripadale najbolj poznanim dubrovniπkim druæinam, tu pa je tudi tista od Mihe Pracata, velikega lastnika ladij in trgovca iz XVI. stoletja. V mestu je iznad pristaniπËa tudi franËiπkanski samostan z zvonikom. PeπËeni zaliv ©unj, na vzhodni strani Lopuda, je najbolj priljubljeno kopaliπËe na Elafitskih otokih. Prepolna plaæa, male restavracije pod strehami narejenimi iz palmovih listov, v katerih se nudijo enostavne ribje jedi, pred plaæo pa je usidranih veË deset bark, s katerimi so DubrovËani pobegnili iz mestne vroËine. Kot v zalivu Lopud se tudi tu slika povsem spremeni zveËer, ko veËina bark in jaht odide in na otoku nastopi mir, tisti navtik, ki pa se odloËi ostati, bo priËa povsem drugaËni atmosferi. Na naπi ruti do Dubrovnika nam je ostal πe KoloËep, ali kakor ga DubrovËani imenujejo, Kalamota. KoloËep ima dve pristaniπËi z naseljema Gornje in Donje »elo. Pogoji

71

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 71

11/13/08 4:51:41 PM


privezovanja so v obeh pristaniπË omejeni in navtiki, ki so sem priπli na kopanje ali na kosilo, se najpogosteje tu lahko samo usidrajo. V davnini je KoloËep bil sidriπËe jadrnic, njegovi prebivalci so jih v XV. stoletju imeli petinπestdeset. Bili so tudi poznani nabiralci koral. VeËina hiπ na obali Donjega »ela je iz tega obdobja. V smeri juga se miljo in pol oddaljen od Lopuda nahaja otoËek Sv. Andrija. Iz daljine izgleda kot velika ladja. Na vrhu otoka zraven svetilnika, zgrajenega leta 1870, so πe vedno vidni zidovi nekdanjega samostana benediktincev iz XII. stoletja. Obrambna utrdba kot tudi deli cerkve in samostana so obstajali vse do izgradnje svetilnika v letu 1870. Morje okoli otoka je bogato z ribami in koralami. Z nabiranjem koral so se ukvarjali πe redovniki, danes pa jih nabirajo potapljaËi na juænih poboËjih, ki se navpiËno pogrezajo 100 metrov v globino. Tik pred vhodom v pristaniπËe Gruæ in Rijeko dubrovaËko, je otoËek Daksa. Prekrit je z gostim borovim gozdom in samo 500

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 72

metrov oddaljen od polotoka Lapada, medtem ko so malo bolj proti jugu Grebeni, impresivni niz Ëeri, ki se od dubrovniπkega rta Petke niza proti zahodu v dolæini 1200 metrov. Edini Elafitski otok, ki leæi juæno od Dubrovnika, je Lokrum. Ta πËiti sidriπËe izpred Gradske luke, na katerem se poleg velikih potniπkih ladij, ki se ustavljajo tu podnevi, zadnjih nekaj let sidra vse veË navtikov. Tistim, ki prenoËijo pred Gradsko luko, je za jutranje kopanje najboljπi izbor Lokrum. NajveËkrat se ustavi v zalivu PortoË, kjer se sidra na peπËenem dnu v druæbi πtevilnih dubrovniπkih bark. Sprehod skozi tiπino drevoreda in nasada oljk, obisk nekdanjega benediktinskega samostana, katerega moti le oglaπanje pavov, je priloænost za obujanje spominov na legende in skrivnosti tega otoka.

Dubrovnik Ko se pripluje do Dubrovnika, se mesto za privez poiπËe v pristaniπËu Gruæ ali v ACI marini Miha Pracat v Komolcu. Gruæ,

11/13/08 4:51:42 PM


kateri je tudi glavno dubrovniπko potniπko pristaniπËe, bodo izbrali tisti, ki æelijo biti Ëim bliæje staremu mestu. V Gruæu je tudi malo pristaniπËe jadralnega kluba Orsana. Do marine v Komolcu pa je potrebno odpluti izpod novega mosta z elegantno konstrukcijo, ki se dviguje nad zaËetkom dveh milj globokega zaliva Rijeke dubrovaËke. Gruæ in Rijeka dubrovaËka sta bili mesti posestev dubrovniπkega plemstva, pa so tako ob njunima obalama πe vedno πtevilne letoviπke hiπe. Letoviπka hiπa SorkoËeviÊ, morda najlepπa, stoji neposredno zraven marine, ki je tudi sama ena izmed najlepπih na Jadranu in je nameπËena na prostoru, kjer se reka Ombla steka v morje, in Ëe se sprehodite do Komolca lahko doæivite tudi pravi reπko ozraËje. Ne glede na to, koliko dolgo bivate v marini, vam Dubrovnika ne bo nikoli dovolj. V njegovi edinstvenosti, skladu, celoti, ki je sama po sebi umetniπko delo in v njegovih Poletnih igrah, se da brezkrajno uæivati. Iz marine plujemo proti Elafitom, katere smo æe obπli, in vzdolæ severne in juæne obale slavne Dubrovniπke republike. »e plujemo proti severovzhodu bomo imeli priloænost za sidranje ali privez v dveh velikih in varnih zalivih, Zatonu in Slanem. Tudi v prvem, sploh njegovem vzhodnem delu imenovanem Mali zaton, bomo naleteli na hiπe dubrovniπkega

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 73

plemstva, vrhunske restavracije in mnogo domaËega sveta. Na poti proti Slanemu bomo pluli πe mimo malega pristana hotelskega naselja Vrtovi sunca (Vrtovi sonca), potem pa izpod Trstenega, poznanega po znamenitem parku in arboretumu, ter ob zalivu BrseËine. Æal se bomo teæko ustavili, saj Ëeprav je v vsakem tem mestu pomol z lukobranom, je vseeno malo prostora. Zato pa v Slanem nimamo veË te skrbi. Razen sidranja v tem celem velikem zalivu je za privez jaht urejena tudi mestna obala. Slano je v sezoni æivahno turistiËno mesto, v katerem je vsekakor vredno obiskati franËiπkanski samostan. Do Malega Stona, v katerem smo æe bili, nam je ostalo πe malo pristaniπËe mesta Doli in zaliv Janska, mi pa se vraËamo v marino, od koder smo tudi krenili na ta kratek izlet, in plujmo proti jugu. Obplujmo najprej obzidje slavnega mesta Dubrovnika. Ko krenemo iz marine Miho Pracat v Komolcu ali iz pristaniπËa Gruæ in zaobidemo oznaËeno plitvino med Grebenom in hotelom Palace, se bomo znaπli pod strmimi peËinami Male in Velike Petke. Sedaj se tudi æe dobro vidi obzidje Grada (starega mestnega jedra) z utrdbami. PahljaËast zaliv DanËe je ime dobil po predelu, na katerem je æenski samostan. “Gospo od DanËa” pomorπËaki od davnine Ëastijo kot svojo

11/13/08 4:51:51 PM


zaπËitnico in jo v prehodu pozdravljajo, redovnice pa jim odgovarjajo z zvonjenjem zvona. Sedaj smo æe pred trdnjavo Lovrijenac, ki je vzdignjena na kamniti skali in se navpiËno dviga iz morja. Tako smo priËeli s plovbo pod dubrovniπkim obzidjem, edinstvenim obrambnim sistemom. Plujemo ob Bokru, dveh Buæah, kopaliπËem izpod obzidja in priplovemo do trdnjave Sv. Ivan. Ko obidemo valobran Porporelo, se pred nami odpira vhod v Gradsko luko. Njo πËiti valobran Kaπe. V luki je malo prostora in ni privezov za mimoidoËe barke. Morda se kakπen vztrajen ali dovolj spreten navtik le uspe zveËer privezati, ostali pa bodo sidrali pred pristaniπËem v zavetrju otoka Lokruma.

Juæno od Dubrovnika Malo je navtikov, ki se odloËijo kreniti na kriæarjenje bolj juæno od Dubrovnika proti Cavtatu in naprej proti Prevlaki.

NamreË obala bolj juæno od Dubrovnika, razen Æupskega zaliva, Cavtata in jugovzhodnega Molunta, je zelo strma in za navtika povsem nepristopna. Æupski zaliv bomo opazovali s plovila, saj v njem razen malih pristanov v Kuparih, Srebrenom in Mlinih ni mesta za privez. Morda nam bodo bolj zanimivi trije nenaseljeni otoËki v bliæini Cavtata. Najmanjπi izmed njih je nizek otok severozahodno od Cavtata, Supetar. To je popularno kopaliπËe do katerega poleti plujejo barke iz okoliπkih mest in tako tudi iz Dubrovnika. Mrkan je dolg nenaseljen otok na zunanji strani Cavtata, navtiËno miljo oddaljen od obale. Ima bogato podmorje in zanimivo podroËje za ribiËe in potapljaËe. Petsto metrov bolj zahodno od Mrkana se nahajajo tudi grebeni RaænjiÊ, Hljeb, Trava in najveËji izmed njih Bobara, ki skupaj z Mrkanom nosijo skupni naziv Cavtatski grebeni. Ko smo vpluli v Cavtat in se je pred nami odprl zaliv obrasel z gostim gozdom in s πtevilnimi vilama, bomo zagotovo zagledali kar nekaj megajaht privezanih na mestni obali ali usidranih pred zalivom Tiha, drugim cavtatskim pristaniπËem. Cavtat je slikovito mestece, z lepo mestno obalo, kopaliπËi, kavarnami in vrhunskimi restavracijami. V Cavtatu obvezno obiπËite pokopaliπËe, eno izmed lepπih na hrvaπki obali. Z njega seæe pogled proti Mljetu. Od tu morate oditi do Konavel, pobegniti od poletnega vrveæa, okusiti tamkajπnjo hrano in πe enkrat s pogledom zapluti po tem akvatoriju z viπine. Naprej do Molunta je podroËje strme obale, primerno za podvodni ribolov. Izza nepristopnih skal in strmin nad vami, ki dosegajo tudi preko sto metrov, sploh na predelu imenovanem Konavoske stijene, se skrivajo vasi z juæne strani Konavoskega polja. Vsako je v navpiËni skali utrlo poti, po katerih se spuπËajo do morja zaradi kopanja ali ribarjenja. Ko smo mimo Konavoskih sten, æe dobro vidimo rt Lokvico in vhod v skoraj miljo globok zaliv Donjega Molunta, ki nudi popolno zaπËito pred juænimi in vzhodnimi vetrovi, ampak je tudi nevaren zaradi neviht z zahoda. Zaradi tega navtiki raje vplujejo v bolj juæni Gornji Molunat, katerega do neke mere πËitita otoËka Veliki πkolj in SupetriÊ. Bolj juæno, pet navtiËnih milj proti rtu Oπtro, se po lepem vremenu da usidrati v zalivu Prevlaka, najbolj juæni toËki hrvaπke obale.

74

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 74

11/13/08 4:51:57 PM


HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 75

11/13/08 4:51:59 PM


Pomembne informacije o plovbi v Republiki Hrvaπki

Vsaka ladjica ali jahta pod tujo zastavo, ki pluje v Hrvaπki, mora pridobiti vinjeto, s katero se dokazuje prijava prihoda in izpolnjevanje pogojev za plovbo po notranjem in teritorialnem morju Republike Hrvaπke in s katero se potrjuje plaËilo potrebnih nadomestil. Ladjice so plovila, ki merijo veË kot 3 metre in imajo motor, katerega moË presega 5 KW, jahte pa so plovila za πport in razvedrilo, ki se lahko uporabljajo v osebne ali gospodarske namene, ki merijo veË kot 12 metrov in ki poleg posadke lahko prevaæajo najveË 12 potnikov.

Postopek pri prihodu v Hrvaπko Ladjice in jahte pod tujo zastavo morajo po vstopu v hrvaπke teritorialne vode po najkrajπi poti vpluti v najbliæje pristaniπËe, ki je odprto za mednarodni promet, kjer se bodo opravile kontrola osebnih dokumentov in carinske formalnosti, v uradih luπkih kapitanij ali izpostav pa je treba pridobiti vinjeto, ki velja leto dni od dneva izdaje. Stalni mejni morski prehodi so: Umag, PoreË, Rovinj, Pulj, Raπa-Brπica, Reka, Mali Loπinj, Zadar, ©ibenik, Split, PloËe, Vela Luka, KorËula, Ubli na Lastovu in Dubrovnik - Gruæ. Med poletjem so odprti tudi sezonski prehodi: ACI marina Umag, Novigrad, Sali, Ugljan, Boæava (Dugi Otok), (Primoπten), Hvar in Stari Grad na Hvaru, Vis in Komiæa na Visu ter Cavtat. V navedenih pristaniπËih se morate oglasiti tudi pred odhodom iz Hrvaπke ter po najkrajπi poti zapustiti hrvaπke teritorialne vode. Pri prijavi prihoda in bivanja plovila v Republiki Hrvaπki se luπki kapitaniji ali izpostavi mora predati tudi popis posadke in potnikov, ali popis oseb, ki je predhodno overjen s strani mejne policije. Overjeni popis posadke (crew list) ali popis oseb, ki je overjen s strani luπke kapitanije ali izpostave, se mora nahajati na plovilu, ko se le to uporablja. V primeru nezgode je iz popisa razvidno, kdo se nahaja na plovilu. Sprememba popisa posadke (crew list) se overi samo v kapitaniji (izpostavi). Plovilo, ki je pripeljano po kopenski poti, mora pred zaËetkom plovbe pridobiti vinjeto v luπki kapitaniji

ali izpostavi. Isto velja tudi za plovilo pod tujo zastavo, ki je na stalnem privezu v Hrvaπki. Pri prijavi prihoda mora lastnik predloæiti: ustrezen dokument ali potrdilo, s katerim dokazuje, da je plovilo vpisano v vpisnik plovil matiËne dræave, dokaz o lastniπtvu ali pravici do uporabe plovila, veljavne dokumente o usposobljenosti poveljnika plovila, imena Ëlanov posadke in potnikov na ladji ter dokazilo o zavarovanju odgovornosti za πkodo proti tretji osebi, Ëe je moË motorja veËja kot 15 KW. Pomorski zakonik in drugi predpisi R Hrvaπke doloËajo πtevilo oseb, ki se brez doplaËila lahko vkrcajo na plovilo oziroma izkrcajo s plovila v Ëasu veljavnosti vinjete. To je dvakrat toliko oseb, kot je najveËje dovoljeno πtevilo, vpisano v dokument o registraciji plovila, poveËano za 30%. V maksimalno πtevilo oseb se ne πtejejo otroci do 12 leta. »lani posadke, vpisani v popis oseb, se v Ëasu veljavnosti vinjete lahko neomejeno zamenjujejo. Osebe v tranzitu se ne vpisujejo v popis oseb. »arter dejavnost v marinah in pristaniπËih Hrvaπke se lahko opravlja izkljuËno z ladjami pod hrvaπko zastavo. Tuja Ëarter plovila lahko z veljavno vinjeto svobodno plujejo po naπem morju pod pogojem, da ne spreminjajo posadke med hrvaπkimi pristaniπËi. Pri registraciji plovila v luπki kapitaniji se mora opraviti plaËilo doloËenih nadomestil: plaËilo nadomestila za varnost plovbe in nadomestila za uporabo objektov varnosti plovbe ter plaËilo upravne pristojbine.

Najem plovil »e najemate plovilo, ste dolæni preveriti, ali je najemodajalec registriran za opravljanje Ëarter dejavnosti, ali se na ladji poleg veljavnega dovoljenja za plovbo nahaja tudi kopija koncesijskega dovoljenja ter ali so Ëlani posadke vpisani v popisu posadke. VeËina Ëarter podjetij ima moænost prijaviti popis posadke po Internetu. Posedovanje teh dokumentov je nujno potrebno pri kakrπni koli kontroli s strani pooblaπËenih oseb.

76

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 76

11/13/08 4:52:03 PM


»e v Republiki Hrvaπki æelite najeti plovilo, na katerem boste Vi skiper, morate imeti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z ladjo, izdano v skladu s predpisi o plovbi v matiËni dræavi, ali dovoljenje Republike Hrvaπke (A,B,C). Brez ustreznega dovoljenja upravljanje s plovilom v Hrvaπki ni dovoljeno. »e se na ladji nahaja pomorska UKV-RTF postaja (VHF), mora nekdo izmed Ëlanov posadke imeti tudi ustrezno dovoljenje za delo z radijsko postajo. Preverjanje Vaπih dokumentov se bo opravilo v Ëarter podjetju, ki vam oddaja v najem ladjo, rutinsko kontrolo pa obËasno opravljajo pooblaπËeni delavci kapitanije in policije. Tuji dræavljani lahko pri luπkih kapitanijah opravljajo izpit za voditelja ladje, ki vkljuËuje tudi dovoljenje za delo s pomorsko radijsko postajo. V luπkih kapitanijah so na voljo razporedi terminov za opravljanje izpita. Dovoljenje o usposobljenosti za voditelja ladje omogoËa upravljanje s plovili do 30 GT, kot tudi uporabo UKV-RTF radijske postaje na plovilu. PravoËasne in popolne informacije o predpisih za plovbo v Republiki Hrvaπki, kot tudi eventualne spremembe, do katerih lahko pride, lahko najdete na spletni strani Ministrstva morja na naslovu www.mmpi.hr, na katerem je treba izbrati angleπki jezik, potem pa meni sea ter v njemu podmeni nautics.

Varnost plovbe Na Hrvaπkem obstaja sluæba iskanja in reπevanja na morju, ki vam bo pomagala v primeru havarije, okvare ali v drugih primerih. V takπnih situacijah se v iskanje in akcijo reπevanja vkljuËujejo ladje obalne straæe (kapitanija, policija, mornarica), plovila za posebne namene ter letala in helikopterji. Sluæbo iskanja in reπevanja vodi glavni nacionalni center za iskanje in reπevanje (Maritime Rescue Cordination Centre) na Reki, ki je deæuren 24 ur. V primeru potrebe se akcije reπevanja izvajajo v koordinaciji s sluæbami obmejnih dræav. Poleg nacionalnega Centra imajo neprekinjeno deæurstvo tudi osem luπkih kapitanij, njihove izpostave, obalne radijske postaje, varovani svetilniki ter

enota iskanja in reπevanja. Stalno deæurstvo je vzpostavljeno na VHF kanalih 10 in 16, pri nacionalnem centru za iskanje in reπevanje pa je v funkciji telefonska πtevilka 9155 za vse potrebe na morju (za klice iz tujine +385 51 9155). Telefonski operater odgovarja na klice tudi v sistemu GMDSS. Na Hrvaπkem obstaja tudi enotna telefonska πtevilka za klice v sili 112 in se v primeru potrebe lahko pomoË poiπËe tudi na tej πtevilki. V primeru, Ëe Vaπe ali tuje plovilo potrebuje pomoË, se mora Ëim prej obvestiti ena od navedenih sluæb, ki so zadolæene za varnost na morju. Poleg deæurne πtevilke 9155, radijskih frekvenc in sistema GMDSS, je dobro vedeti tudi telefonsko πtevilko luπkih kapitanij. To so: Pulj 052 222 037 Reka 051 214 031 Senj 053 881 301 Zadar 023 433 778 ©ibenik 022 217 214 Split 021 362 436 PloËe 020 679 008 Dubrovnik 020 418 989 Te telefonske πtevilke pokliËite, Ëe potrebujete pomoË v sili ali pa Ëe æelite informacije o vremenski napovedi.

Informacije o vremenu V danaπnjem Ëasu se vsi navtiki odpravijo na morje πele takrat, ko so posluπali vremensko napoved. Dræavni meteoroloπki zavod preko obalnih radijskih postaj predvaja napovedi za pomorπËake, ki vsebujejo sploπne informacije o vremenu, vremensko napoved za Jadran in Otrantska vrata, in sicer za 24 ur po obmoËjih (severni, srednji in juæni Jadran). Rijeka radio, Split radio in Dubrovnik radio predvajajo vremensko napoved tri krat dnevno, v hrvaπkem in angleπkem jeziku, ta napoved pa se nanaπa na naslednjih 12 plus 12 ur od trenutka predvajanja. Rijeka radio predvaja 77

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 77

11/13/08 4:52:03 PM


vremensko napoved po UTC (Ëas po Grenwichu) ob 05:35, 14:35, 19:35 na kanalu 24; Split radio predvaja napoved ob 05.45, 12.45 in 19.45 na kanalih 7, 21 in 28; Dubrovnik radio pa predvaja ob 06:25, 13:20 in 21:20 na kanalih 4 in 7. Stalne vremenske napovedi predvajajo vsakih petnajst minut tudi luπke kapitanije, v πtirih jezikih (hrvaπkem, angleπkem, italijanskem in nemπkem jeziku). Luπki kapitaniji Pulj in Dubrovnik predvajata na kanalu 73, Rijeka na kanalu 69, Split pa na kanalu 67. Vremensko napoved predvajajo tudi radijske in televizijske postaje, vremenska napoved pa se lahko pridobi tudi v marinah. Na celotnem Jadranu je dober tudi signal italijanskih obalnih radijskih postaj Trst, Benetke, Ancona, Pescara in Bari. Napoved se lahko pridobi tudi na portalu Dræavnega meteoroloπkega zavoda, na naslovu http://meteo.hr, ali http://prognoza. hr/aladin-prognoza.html

Plovba v pristaniπËih in ob plaæah Iz varnostnih razlogov ni dovoljena plovba v obmoËju vstopa v pristaniπËa, v ozkih obmoËjih plovnih poti, na oddaljenosti, manjπi od 50m od obale oz. od varnostne mreæe kopaliπËa ter na oddaljenosti 200 metrov od naravne plaæe. Gliserji, ladjice na potisni pogon in ladjice na zraËni blazini lahko glisirajo samo na podroËju, kjer je to dovoljeno in na oddaljenosti 300 m od obale. PriporoËamo tudi, da plovilo pri vplutju ali izplutju ne pelje s hitrostjo, s katero se ustvarja val, ki lahko povzroËi πkodo drugim plovilom in napravam v pristaniπËu. V veËini pristaniπË in prehodov je hitrost plovbe omejena ter jasno oznaËena z znakom.

©portni ribolov Ribolov je dovoljen le z dovoljenjem, ki se lahko pridobi v πportno ribiπkih druπtvih ter v luπkih kapitanijah. Vse informacije se lahko pridobijo v Vaπem pristaniπËu vplutja. Ribolovno dovoljenje se lahko kupi za obdobje 1, 3, 7 ali 30 dni ali pa za eno leto. Ribolovna dovoljenja se izdajajo posebej za ribolov s trnkom in posebej za podvodni ribolov s podvodno puπko. ©portni ribolov je moæen na celem Jadranu, razen v nacionalnih parkih Brioni, Kornati, Mljet in Krka ter na nekaterih manjπih lokacijah.

Potapljanje V Republiki Hrvaπki je dovoljeno potapljanje z avtonomno potapljaπko opremo (SCUBA diving) samo ob posedovanju potapljaπke izkaznice, ki jo izdaja Hrvaπka potapljaπka zveza. Izkaznica velja leto dni, izdaja pa se potapljaËem, ki imajo veljaven potapljaπki certifikat (CMAS, PADI, SSI, NAUI, NASDS, YMCA, MDEA, NASE, IDEA, IANDT, NSS-CDS, ANDI, TDI, NACI, PSA, PDIC, SDI, FIAS, ACUC, BSAC, VDST, BARACUDA in podobno). Lahko se pridobi tudi Dovoljenje za individualno potapljanje brez nadzora. Ta dovoljenja izdajajo luπke kapitanije, njihova cena pa je precej viπja. Na Jadranu je potapljanje naËeloma svobodno, vendar so s posebnim pravilnikom posamezni deli akvatorija prepovedani za potapljanje, v nekaterih conah pa je potapljanje moæno samo s posebnim dovoljenjem. Prepovedane cone so pristaniπËa, dostopi do pristaniπË, sidriπËa pristaniπË ter obmoËja, kjer poteka gost promet. Za potapljanje so prav tako prepovedani tudi posebni rezervati v morju, naravni parki in zaπËiteni deli morja in podmorja, kot so Malostonski zaliv, Limski kanal ter Nacionalna parka Brioni in Krka. Poleg tega se potapljati ne sme v krogu 100 m okoli zasidranih vojaπkih ladij in varovanih vojaπkih objektov na obali. Cone potapljanja s posebnim dovoljenjem so Kornati, Mljet ter naravni park TelaπÊica, dovoljenja pa izdajajo uprave teh nacionalnih parkov. Na Brionih je moæno organizirano potapljanje.

78

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 78

11/13/08 4:52:05 PM


Koristne informacije

79

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 79

11/13/08 4:52:06 PM


Potni dokumenti Veljaven potni list ali nekateri drugi dokument, ki je veljaven in priznan z mednarodnim sporazumom; za nekatere dræave tudi osebna izkaznica (dokument, ki dokazuje identiteto in dræavljanstvo osebe). Obvestila: Diplomatske misije in konzularni uradi Republike Hrvaπke v tujini ali Ministrstvo zunanjih zadev in evropskih integracij Republike Hrvaπke (tel.: +385 1 4569 964; e-poπta: stranci@mvpei.hr, www.mvpei.hr).

Ministrstvo za kmetijstvo, ribiπtvo in kmetijski razvoj - Uprava za veterinarstvo (tel: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669; www.mps.hr)

Denar Uradna valuta na Hrvaπkem je kuna (1 kuna = 100 lip). Tuja valuta se lahko zamenja v bankah, menjalnicah, poπtnih uradih ter v veËini turistiËnih agencij, hotelov in kampov.

Poπta in telekomunikacije Carinska doloËila Carinski predpisi Republike Hrvaπke so skorajda v celoti usklajeni s predpisi in standardi dræav Evropske unije, vendar so glede vnaπanja predmetov nekomercialne narave za osebno uporabo prosti plaËevanja carine in DDV-ja predmeti v vrednosti le do zneska 300,00 kun. Vnaπanje mesnih, mleËnih in drugih izdelkov æivalskega izvora, ki presegajo skupno teæo 1kg, je moæno le po veterinarskem pregledu inπpektorja na mejnem prehodu. Vnaπanje vina je omejeno na najveË 5 litrov na potnika. Prosto lahko tujo ali domaËo gotovino in Ëeke vnaπajo in odnaπajo tujci in hrvaπki dræavljani z prebivaliπËem v tujini, vendar morate cariniku obvezno prijaviti vsako prenaπanje gotovine, ki presega vsoto 40.000 kun. Cariniku na mejnem prehodu morate prijaviti tudi bolj drago profesionalno opremo in tehniËne aparate. PovraËilo plaËanega davka na dodano vrednost je za tuje dræavljane moæno v primeru nakupa robe v vrednosti najmanj 500,00 kun, in sicer le na podlagi s strani carinika potrjenega obrazca PDV-P oziroma ”DavËni Ëek” (Tax cheque). Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte Carinsko upravo (www.carina.hr) Pravilnik o pogojih vnosa izdelkov æivalskega porekla v osebni prtljagi potnika. Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate Ministrstvo za kmetijstvo, ribiπtvo in kmetijski razvoj - Uprava za veterinarstvo (tel: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669; www.mps.hr)

DomaËe æivali Nadzor vnosa domaËih æivali do 5 komadov za nekomercialne namene v spremstvu lastnika ali s strani od lastnika pooblaπËene odgovorne osebe, bodo v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom, izvajali zaposleni na Carinski upravi in lastniki bodo lahko s svojimi domaËimi æivalmi vstopali v Republiko Hrvaπko preko vseh mejnih prehodov, na katerih se nahaja carina. V skladu z navedenim pravilnikom, ki je usklajen z Uredbo 998/2003/EZ, morajo biti psi, maËke in domaËi beli dihur (Mustela putorius), ki jih vnaπajo v Republiko Hrvaπko od sedaj oznaËeni z elektronskim sistemom identificiranja (mikroËipom). Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate

Poπtni uradi so ob delavnikih odprti od 7. do 19. ure; v manjπih mestih od 7. do 14. ure, nekateri uradi pa imajo deljeni delovni Ëas. V veËjih mestih in turistiËnih naseljih so deæurne poπte, ki so odprte tudi ob sobotah in nedeljah. V vseh javnih telefonskih govorilnicah (telefonih) se uporabljajo telefonske kartice, ki jih lahko kupite v vseh poπtah ter v Ëasopisnih trafikah. S katerega koli telefona lahko neposredno pokliËete v tujino. www.posta.hr

Delovni Ëas trgovin in javnih sluæb VeËina trgovin je ob delavnikih odprta od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 14. ure; v Ëasu turistiËne sezone pa tudi dlje. Javne sluæbe in poslovni uradi pa so veËinoma odprti od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.

Medicinska sluæba Bolnice in klinike obstajajo v vseh veËjih mestih, ambulante in lekarne pa tudi v manjπih mestih. Turisti iz tujine ne plaËujejo zdravniπkih uslug, Ëe imata Hrvaπka in dræava, iz katere prihajajo, podpisano pogodbo o socialnem zavarovanje, oz. Ëe so v tej pogodbi predvidena potrdila o pravici do zdravniπke oskrbe. Zdravniπka oskrba (ki vkljuËuje tudi prevoz) se uporablja za nujne primere, in sicer na naËin in glede na predpise, ki veljajo za hrvaπke zavarovance, enako velja tudi za stroπke zdravstvene zaπËite (participacija in administrativna taksa). Osebe, ki prihajajo iz dræav, s katerimi Hrvaπka ni podpisala pogodbe, same poravnajo stroπke zdravstvene oskrbe. ElektriËni napor mestne mreæe: 220 V; Frekvenca: 50 Hz. Voda iz pipe je pitna v vseh delih Hrvaπke.

Prazniki in nedelovni dni 1. januar - novo leto, 6. januar - sv. trije kralji velika noË in velikonoËni ponedeljek, 1. maj - praznik dela Telo Kristusovo, 22. junij - Dan antifaπistiËnega boja, 25. junij - Dan dræavnosti, 5. avgust - Dan zmage in domovinske zahvalnosti, 15. avgust - Marijino vnebovzetje,

80

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 80

11/13/08 4:52:08 PM


8. oktober - Dan neodvisnosti, 1. november - vsi sveti, 25. in 26. december - boæiËni prazniki

Bencinske Ërpalke Odprte so od 7. do 19. ali 20. ure vsak dan; v poletni sezoni pa tudi do 22. ure. Deæurne bencinske Ërpalke v veËjih mestih in na veËjih mednarodnih cestah so odprte od 00. do 24. ure. Bencinske Ërpalke prodajajo: Eurosuper 95, Super 95, Super 98, Super plus 98, Euro Diesel, Diesel, v veËjih mestih in na Ërpalkah na avtocestah pa tudi plin. Informacije o cenah goriva in seznam plinskih Ërpalk: www.ina.hr; www.omv.hr; www. tifon.hr; www.hak.hr.

Pomembne telefonske πtevilke Mednarodna klicna πtevilka za Hrvaπko: 385 Prva pomoË: 94 Gasilci: 93 Policija: 92 PomoË na cesti: 987 (»e kliËete iz tujine ali po mobilnem telefonu, pokliËite +385 1 987) Nacionalni center za reπevanje in iskanje na morju: 9155 Enkratna πtevilka za vse nujne primere: 112 Sploπne informacije: 981 Informacije o mestnih in medmestnih telefonskih πtevilkah: 988 Informacije o mednarodnih telefonskih πtevilkah: 902 Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520 Hrvaπki avtoklub (HAK): +385 1 4640 800 Internetni naslov: www.hak.hr E-poπta: info@hak.hr

81

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 81

11/13/08 4:52:08 PM


SEZNAM PREDSTAVNI©TEV HRVA©KE TURISTI»NE SKUPNOSTI

HRVATSKA TURISTI»KA ZAJEDNICA (Hrvaπka turistiËna skupnost) Iblerov trg 10/IV, p.p. 251 10000 ZAGREB HRVA©KA Tel.: +385 1 46 99 333 Telefaks: +385 1 45 57 827 E-poπta: info@htz.hr www.hrvatska.hr Kroatische Zentrale für Tourismus 1010 Wien Am Hof 13 Österreich Tel.: +43 1 585 38 84 Telefaks: +43 1 585 38 84 20 E-poπta: office@kroatien.at Kroatische Zentrale für Tourismus 60311 Frankfurt Kaiserstrasse 23 Deutschland Tel.: +49 69 23 85 350 Telefaks: +49 69 23 85 35 20 E-poπta: info@visitkroatien.de Kroatische Zentrale für Tourismus 80469 München Rumfordstrasse 7 Deutschland Tel.: +49 89 22 33 44 Telefaks: +49 89 22 33 77 E-poπta: kroatien-tourismus@t-online.de Ente Nazionale Croato per il Turismo 20122 Milano Piazzetta Pattari 1/3 Italia Tel.: +39 02 86 45 44 97 Telefaks: +39 02 86 45 45 74 E-poπta: info@enteturismocroato.it Ente Nazionale Croato per il Turismo 00186 Roma Via Dell’oca 48 Italia Tel.: +39 06 32 11 0396 Telefaks: +39 06 32 11 1462 E-poπta: officeroma@enteturismocroato.it Chorvatské Turistické Sdruæení 110 00 Praha 1 Krakovská 25 »eská republika Tel.: +420 2 2221 1812 Telefaks: +420 2 2221 0793 E-poπta: infohtz@iol.cz; info@htz.cz

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 82

Chorvátske Turistické Zdruæenie 821 09 Bratislava TrenËianska 5 Slovakia Tel.: +421 2 55 562 054 Telefaks: +421 2 55 422 619 E-poπta: infohtz@chello.sk Horvát Idegenforgalmi Közösség 1053 Budapest Magyar ut. 36 Magyarország Tel.: +36 1 266 65 05 Telefaks.:+36 1 266 65 33 E-poπta: info@htz.hu Office National Croate de Tourisme 75116 Paris 48, avenue Victor Hugo France Tel.: +33 1 45 00 99 55 Telefaks: +33 1 45 00 99 56 E-poπta: infos.croatie@wanadoo.fr Croatian National Tourist Office London W6 9ER 2 Lanchesters 162-164 Fulham Palace Road United Kingdom Tel.: +44 208 563 79 79 Telefaks: +44 208 563 26 16 E-poπta: info@croatia-london.co.uk Narodowy Os´rodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji IPC Business Center ul. Koszykowa 54 00-675 Warszawa, Polska Tel.: +48 22 828 51 93 Telefaks: +48 22 828 51 90 E-poπta: info@chorwacja.home.pl Oficina de turismo de Croacia 28001 Madrid, Espana Calle Claudio Coello 22, ESC. B, 1°C Tel.: +34 91 781 5514 Telefaks: +34 91 431 8443 E-poπta: info@visitacroacia.es Croatian National Tourist Office New York 10118 350 Fifth Avenue, Suite 4003 U.S.A. Tel.: +1 212 279 8672 Telefaks: + 1 212 279 8683 E-poπta: cntony@earthlink.net

Kroatiska Turistbyrån 11135 Stockholm Kungsgatan 24, Sverige Tel.: +46 853 482 080 Telefaks: +46 820 24 60 E-poπta: croinfo@telia.com Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme 1081 GG Amsterdam Nijenburg 2F, Netherlands Tel.: +31 20 661 64 22 Telefaks: +31 20 661 64 27 E-poπta: kroatie-info@planet.nl Office National Croate du Tourisme 1000 Bruxelles Vieille Halle aux Blés 38, Belgique Tel.: +32 255 018 88 Telefaks: +32 251 381 60 E-poπta: info-croatia@scarlet.be Хорватское туристическое сообщество

123610 Moscow Krasnopresnenskaya nab. 12 office 1502, Russia Tel.: +7 095 258 15 07 Telefaks: +7 095 258 15 08 E-poπta: HTZ@wtt.ru Hrvaπka turistiËna skupnost 1000 Ljubljana Gosposvetska 2, Slovenija Tel.: +386 1 23 07 400 Telefaks: +386 1 230 74 04 E-poπta: hrinfo@siol.net Kroatische Zentrale für Tourismus 8004 Zürich Badenerstrasse 332, Switzerland Tel.: + 41 43 336 20 30 Telefaks: +41 43 336 20 39 E-poπta: info@kroatien-tourismus.ch Danska 3460 Birkerød Aktivnosti obavlja agencija VAGABOND, Bregenrødvej 132; Tel.: +45 70 266 860 Telefaks: + 45 48 131 507 E-poπta: info@altomkroatien.dk

Ark Hills Executive Tower N 613 Akasaka 1-14-5, Minato-ku, Tokyo 107-0052 Tel.: + 81 (0)3 6234 0711 Telefaks: + 81 (0)3 6234 0712 E-poπta: info@visitcroatia.jp

11/13/08 4:52:10 PM


Marine 1. ACI UMAG 2. MARINA NAUTICA NOVIGRAD 3. MARINA »ERVAR PORAT / PORE» 4. MARINA PORE» 5. MARINA PARENTIUM / PORE» 6. MARINA FUNTANA 7. MARINA VRSAR 8. MARINA VALALTA 9. ACI ROVINJ 10. ACI PULA 11. TEHNOMONT MARINA VERUDA / PULA 12. ACI POMER 13. ACI CRES 14. ACI OPATIJA / I»IΔI 15. MARINA ADMIRAL / OPATIJA 16. MARINA PUNAT 17. ACI SUPETARSKA DRAGA

korice_SLO_kraca.indd 2

18. ACI RAB 19. Y/C MARINA MALI LO©INJ 20. ACI ©IMUNI 21. MARINA BORIK /ZADAR 22. TANKERKOMERC MARINA ZADAR 23. MARINA VELI RAT / DUGI OTOK 24. OLIVE ISLAND MARINA / UGLJAN 25. MARINA PREKO 26. MARINA DALMACIJA / BIBINJE-SUKO©AN 27. MARINA VELI IÆ 28. MARINA KORNATI / BIOGRAD 29. MARINA ©ANGULIN /BIOGRAD 30. ACI ÆUT 31. ACI PI©KERA 32. MARINA HRAMINA / MURTER 33. MARINA BETINA 34. ACI JEZERA 35. MARINA TRIBUNJ 36. ACI VODICE 37. ACI SKRADIN 38. MARINA MANDALINA / ©IBENIK 39. YACHT MARINA SOLARIS / ©IBENIK 40. MARINA KREMIK / PRIMO©TEN 41. MARINA FRAPA / ROGOZNICA 42. MARINA AGANA / MARINA 43. ACI TROGIR 44. MARINA KA©TELA 45. ACI SPLIT 46. MARINA LAV 47. MARINA BRELA 48. MARINA BA©KA VODA 49. MARINA TU»EPI 50. ACI MILNA 51. ACI VRBOSKA 52. ACI PALMIÆANA 53. MARINA OREBIΔ 54. ACI KOR»ULA 55. MARINA LUMBARDA 56. ACI DUBROVNIK

Zaloænik HRVA©KA TURISTI»NA SKUPNOST www.hrvatska.hr Za zaloænika mr. sc. NIKO BULIΔ Urednici SLAVIJA JA»AN OBRATOV BRASLAV KARLIΔ PomoËnica urednice IVA PU–AK Tekst BRASLAV KARLIΔ Prevod SPES, Zagreb Dizajn DIZAJN LAB Fotografije IVO PERVAN BRASLAV KARLIΔ DAMIR FABIJANIΔ MILAN BABIΔ JURAJ KOPA» IVAN HRELJANOVIΔ NINO MARCUTTI RENCO KOSINOÆIΔ ZLATKO RAMNI»ER SMILJAN STRIHIΔ MIRO ANDRIΔ SERGIO GOBBO LJUBO GAMULIN MLADEN ©»ERBE Tisk RADIN REPRO I ROTO, Zagreb Zagreb, 2008. Zaloænik ne zagotavlja absolutne toËnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za eventualne netoËnosti ali spremembe informacij.

11/13/08 4:01:16 PM


Jadransko morje

Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna Ërta je dolga 5.951 kilometrov. Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni. Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika. Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati. To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili. Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana (N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat (E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski), oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin (poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom, prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda, treba dobro paziti. Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko plujete z motorno ladjo. Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka, Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo. Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se

korice_SLO_kraca.indd 1

spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu, nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje. Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike. Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja. Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano - Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji, s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov) kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro, kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski, πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.

11/13/08 4:00:59 PM


Nautična Hrvaška