Podlistek o razbojniku Guzaju v Novem tedniku (1995)

RAZBOJNIf( GUZfJ -

SLOVfNSKI ROBIN HOOD

• •,

:' l~' ;,""

. ," '

ik~.zalofdabihrk6Ii i1a~~I .

. Pogl~Elmuje b~gal med

spomeniki, krlzi, med stra­

vo porastlimi grobovi. Pra­

vegClI Guz~jeve~a,nju.g,le­

· ~al. · Napo$ledtud+nLrnog~t:

'. pusto scavje,zanikmo 'in

sullo,od vrO.cineapaljerb,

. jeprekrivalokraj, kamorso

zagrebli nesreenega·. pusto­

lovca, hudodelca,zloeirt­

ca, razbojnika,gnido in pa­

razita, kotse je zareklopo­ znejsim rodovom; .. .

'SHsallila je moza vrtnici', ki>o;lcvetiv po~l~dnj'i .. sp~min . Guzej~vi . st~Vi.l? roz.n'\ ar i:nu,ki~a . ga jezasaajl ~~. a r?J~a.' "raz'PQyrlii~ovo· dekl.e!l. Okrizu, kiga.je . tudi na Kozjanskem. Poleg ze znanih plavzev, ki so goltalizelezno rudo, tudi po~tavi Ikdo ve... .' .' " . . . izped Bohorja, so rudo topili tudi v kra­ Popotnik takrat nieesar ad tega ni vi­ ' ..... ' del. · ' . . prepredenostiin " itnaj(Ujivosti,po~e- jill, ~jer si je dosti kasneje kalil slavo nas K()t dc'l so cas in Ijudje V spOdnjem, . sane s PQst~nj~m)nJjub~znije •. do, junak: na Planini (pri Sevnici, op. p.), Po­ . neuglednem del,u prevorskega"britofa" z.~mljel yoILcey,)j'~dl;clo .vsega,Harsese . horju,Mislinji...

IzbrisaHtolovaja, razbojnika Guzejaz d0danda~$,~r:;jega nisPte. m~niiia, }~tli,Kljub vsemu tako zelezarstvo pa tudi . . .' . vcasm . mQ~'A¢j~> .v.Ga~Hn . ~~gorLkQt rudarstvo .nista imela posebnega pome­ oblIc]a lehllje.

Danesje greb urejen.Ploscosomu lucice • .~i . ~aFalo, ·datLi"i!iL~Qt :l<res,eeinna vse do revolu.c ije leta 1848, ko je bilo kojecas: ..': " . , . . . .'

Guzeju borih devetlet. Za ta cas velja postavilid'o briljudje. , .

Guzej.Raibojnik, morilec, predr­ omeniti tudi nekaj steklarn,"glazut", od znez, tolovaj,hudodelec,prekocuh,Jo­ komavh, , rokovnjac, vagaburid, ne~ , ." ">" "" ·· valepravvsecne.stvari.

5re'i:nez,.ZOfD rnikob Iastern, mascevaJe:c , 12. Iist~B'~,ci·~,.,' {;&~:Q.·' i,~t~j~>·~ar~lov~ N\imogrede;nekoliko let nazaj,kajpak pustolovec, nebodigatreba,uporriik, roo. par,zlik()vec,clovek zeljan IJubezni, ra- ~naiz~riI:flOZapriSentJurJu: objuzni . se.p,red C;uzejevirn rojstvom, se je koz­ janski uporniski duhizkazoval tudi v wmevanja, topline. . '. '. . zeleznicl spravilanasv~tFi'.ancka. " Kajvse mu hiso prerekli.; ko jes~ z4vel, Vttsti'h~ letih .sej.eza9~I 'o .na ,K\ranjskeh1 upJranju Napoleonovimvojskam: bram­ in kaj, koga je prekri la prevorska rusa? . i.n Stajerske'mnovo zivfj:e,nje, industriJa , bovci,kiso se tahat postavili po robu o vS.ern tern je popotni moz pod jez(l,celaspremi.nJati ,Zitjeinbitje"pri- prodiranju mogocnega Korzicana, so vrocimkozJanskim s()ncem, davnood , .'. .. ... , ... ". : svoj,eenote, hila je v letu 1809, organizi­ tega, tavajoc po p 'revorskern libritof~" ". ...".... "J.•'." Najn1oc~ej.sa ·. je ralitudi v MarLboru, Ptuju, Celjll in - na takoosahlljeriern in bednem, Ie slutil:V Dr()ii. vo,dhiazeleza,'to · ~opoznali . Pilstanju (dr. Josip Mal, Zgodovina 510­ megleni podobi, praspo- ' c-'--~-~' -~-~";'-""""'-:-"""";T"""""""---.~-:-7'TC-:­ venskega naroda). Zago­ tovo je to vedel tudi mal i minu Ijudske.ga izrocila Francek, ce ne drugace, je vstal v njegovi pred­ . pa izpripovedi dedka in stavi clovek v casu,ki ga babice. In koncno: Na­ je izobHkovaL Clovek poleonovo gOSp05tvO je kat odsevdobe in raz­ , nekaj pozneje pognalo v mer. KozJanski revez, ki . gozdove pray taksne so gazgnetlisiromastvo prekuclIhe, kot je bil v in mascevalnost, izkori­ zreli moski dobi Guzej . scanje inpodlost,gara­ sam . sko zivlJenje med . koz­ .' Industrialci ti5tega ea­ jaFlskimiglobacami in sa so 5e ukvarjali 5 pre­ strmi nami. . delavo mil,bombaznimf Kljub slabemu, kar je predilnicami (Zgodovi­ toJovaj Guzejstori Ilju­ naSlovencev, Cz 1979), . dem pod Bohorjem in .. ·· suknarnami, platnarst­ Bocem inkarje nakanil yom, zimarstvom pa 5 dobrega - je v njem Yen, steklarskimi manllfaktu­ darle vdobrimeri estal rami. Tako je denimo v duh kozjanskegaclove­ letu Guzejevega rojstva ka: se ve" dobrsna mera darji u!:'trelHi pri ZU5mu, kjer je po­ duhovitosti in'trme (kaj­ zandarji "prislonili" mrtvt'!l!il" rta~:bt)irHI~a, da z neje u5pesno in nadvse paktist~ hajzlahtnejse!), ove.kovecil.

i;~'~,~~~.;

44

. ~k~~i~nj~~~~d~i~~ ~:~~s~j:ic~:e~~~~:~

70 - 25, JANUAR 1995

RAZfJOJNIK GUZEJ -

SlOVIENSKI ROBIN HOOD

. niMmer boljsi od prejsnjihizkorisceval­ cev, vecalo sE'ije stevilo kajzarjev in dav­ kP¥., . vse ve2je breme je bilo pod­ Iq~tt11;stvp, v seglasnejsikliei pb odpravi . z:~m,ITi'sl<e odv€ze, fevdiJ.1 nega sistema, .. nara~italbjenezadovOljstv0 ... . ' Peter MaJeen je v nekako petdeseti h leHh devetnajstega stoletja zapisalljud­ sko pe5em Kmet pred eksekueijo, leta pa je pozneje nasla s svojimi druzicami vreo pot v znano Strekljevo zbirko 510 ­ vel")skihnarodnihpesm i.

H0cem yam zapeti, Ka« je zdaj na sveti: C/avajepri piski, No pete ria kviski.

2

Gospodar se tozi: Nemtem biti v koti, Sp/oh mam mosnjo v roki, Lahkbsem tek sloki.

3 V jutro rihtarpride, ' ZhMepred ne ide, Pravi: placaj daco Alpa gres vkobaco!

4

, Konje mi prestejte, Kravam pa se smeje, K svinjamse mu vnoza, K' jih je kost in koia.

5

Te se mi pomiga: stibrena knjiga?

Ze tri {eta nesi V gradJe dal iz vesi!

I\.K.J• e .

6

stiti ·dr:'obne dobicek... .. . . . Izrazito delavskih sred)se ne del avskezavestiin Dove' zanOS'J·I,; lavci so. v glavnem zi kosckom zemJje, in se dkosti, kakor sovedeH 50 se uve IJavtjaliriOvi nasi, vendar je V""".·HH . flFl.r ,0

dovalo 5tarom'ltri;~ thaHTO·.' ri

' DaljsikaneCjed.~ote,g'lll veneev, ukvarjeajocses .. . maca bUrZoazija, ki sere pa dam , prelevUa iz kmeta vt . '.'.. . .• joe se nemsKemuduhu ...... . ............ .,..' rriina. tij i.Skoraj najstevi1ttej Se ·• .ho.vsko mescanstvo . .

7D - 25 . JANUAR 1995

·V.grad se telko placa, Splohje velksa daca.

V krcmo raj se skrijem, · Terri zahojko pijern.

7 ,.Vkrcmohodim gosto · O'Statjaspa v hosto.

Naj.5e les podire, OagoItne da mira.

'8 Kmetje res v nadlogi, Tud gospod je vbogi.

Vsismo v kaSi. Vendar smo si naSi.

9 strah zaverimo, ,v roki derimo, , Sajsirmaka v duhi · ' Bog derti pri kwhi.

10

Se mo menje meli,

Kdamov cerni zemlji:

~ misli zdaj to pustmo,

skusmol 45

(2)

RAZBOjNIK GUZEJ -

SlOYfNSKI ROBIN HOOD

o je Guzej trgal svqje hlaee po okoliskih bregovih rojst­ ne vas ice, je bilo njegovo sosedstvo, . ljudstvonaspoh, neuko.MeniJr sO (gospo€ia . namree),da biumnost;kj ' veje iz'kr;jig, utegnilavubo­ gi raji zbuditi. upor zoper veTo, dortl,cesarja. In so ve­ leli: Le plug in motika.

Leto 1848 je stvari posta­ vilo na glavo, v .-t:!'lffieIjTh zrahlj,alo 'Yse, kar jebllo;90 takrat"gospodi 'inBogu po voJ-ji"'lYIettE)rC niF hova veli c ina je hi la c;ez no eznlsei:l'ir; . nastajoajQGe·delavstvo..je dvignilo glavo, me~cani so zagnali preplah: .. ; hitro so ustanovili narodno strazo ...

Znova je .z vso ihto zazarelo izpod pe~ pela kmecko vprasanje. S kmetiCisopo­ tegnili tudi izobrazenci. Naposled so slovenski kmetje vendarl.edoseglikrne­ tiJskoodveio. . ' . '. . .'

V:renje paje razpl<!mte:lo tudi ,narod­ nostile probleme.M~~i!jaMaja:r je v Ce" lovcu sev istemTetu, letu revolucije,za­ pisal,da se "zdaj pac mora zaceti sreca slovenskega naroda".

Naposledi10 seslovenski kulturniin politicnivelmozje prikopali do ,zna~e- . '. . nitegapro;gramaleclj;nj,ene Slovenije!i ~,i . ",' jettJdi,pozne}eburildi.Jhove.;. ' .

OPZE1'I~VI;f1PETNAJSJ ' POMIADI '

, Monarhija jeskripal~, vrocekase,ni bilo moe pojesti, Guzejevi prednikipa so se prezgodaj veseli!i obetov i ki jih)e ' ponU'jaJa vseodresuJoea zemljiska od\!~­ za. Stvarnaffir~c nibila takopre,pros~<l,' kotje bilo videtina prvipogled:del, pr~­ vic, ki so pripadale kmetolTl, je bilonari:\~

osem le.t(!). stem ni imel smrkavo I!Jjrc~niJrlJetil1 razmerah vendarle .k{je posta,Jo podlaga ·,etJtt;)izlfiA!e(:1 IlfIl'Cll~e vih del.

G;juZ:jei.~a;hrat

' ... , .. ..,

', '

"

.e·',

\l:~~o;a:ll<e, ,

"Z~bog~ se icgati daj in klati:

raj.yplatiloda ti cerkev mati,

poznose kakdohtar bo util,

kdaj, bko, zakaj si kriprelil.

ki j ih Daf se v bojih klati za cesarja,

zacele vsak dan da dvojaco ti denarja,

ince bos za vekomaj zaspal,

vs.faFtii te bo pokopatidal.

: "ij,~ezaprostost, zadomovino, .. ' pf(~eI nebo5 v raJ, ne groba tmino, 'nestal,M letal, ne sedel, malo nad zemljo bosdom imel. /I

Konec p.e tdesetih let se je lomi Iabsolu­ tizem v A\istriji. 1861. leta je bil sprejet februarski patent. Monarhijo je . pred­ . stavljal drZavni zbor, ki sta ga sestavljali d~ezbornici. V gospodarskozbornico je im,e noval elane cesar, vposlansko pa d'e'i ern i zbori. Znova so skozi reseto pad­ l'ikrhetje, ki jih je bilo okoliosemdestod­ .. ' . imeli so najmanj glasov. se je tistikrat slovenstvo Ie ne­ otopHlo. ~aceli so ustanavljati Celju, Zalcu, naVranskem, v ,L askem. Konec sestdesetih let se; i .e . ~:a.Geloza dobro slovenske stvarita­ gibanj.e. Volitve v dezelne zbore 1867 so prinesle slovenskemu na­ rod.use veejo odjugo. Prvie so nastopili organizirano i,n izpovedali slovensko narodno zaves( hotenja stoletij, vse vroc;ezelje ... v~es;etletFh po revoluciji se je zacel haSJovenskem moean gospodarski raz­ vClj;';l?ait~jale so nove tovarne, krepi lose , jerri;eseanstvo, nekoc cvetoea in obeta­ joea obrt pa je naglo propadala. " 1850. leta so zaeeli v Storah graditi pudlarno in valjarno. Kakor je naraseal vpliv tujega kapitala, tako so domaci podjetniki pocasi, toda vztrajno, v 6brambo pred nemskim kapitalom,

.' :v

44

7D - 1. FEBRUAR 1995

zacelina pobudodr. Jo,sipa.v.(Jsllj~;IiCl#S- ' tanavljati hrani Inice. inpoSO.jiJn:i.qEl,rri leta ' po Guzejevi sm~ti · so , Mr.~njl;hFc¢ zdruz.i Ii . v:z;vez;o . sl. ovenskihhrilniJmic. ~':: . . . ' ;' sedezem V ,Ce 11.u., ' .'

Razvojindustrije jehoces: noiSesz ' zemlje pregnitlkmeta, ker ' dolo. govni mogel obdrzati. kiso ga pTaN tilko .....• .· i. ris.ealikotpreJv vtqgi · km~til. dela.1 po dvanajsrdostirinajtur tu di pJacanj(i!bilhE!q n(), ta~~~'AP' ri'a ' c;t 21h¢Y~l:. T tudir:tjegovez . je bil'Qdrinfen.

Kot wejtu<:li sedaj nikakor .ni ""r·•r..ni}p'.I"1 , zlesti na z;eJerjo vejo. ~p:e{ doL~evali najyeckrat Wi. hi h! f> rod:ajalzemUo, ." (a .' Je priSl~ v roke. V:ilskih .dn em je .po vaseh' pelbbben ." · Nr(~·~(:!.IJ~i~ ·<.

Ijudskih pesr\:li cpaje () teh. j'n t·a:l<.c;:t1lt'h ·!.~· , bobnih . Spetso sekot gobe ·lJc, ·'d.,eibi:u ' mnozilikajZarji, h]apcevin deKell 'Sl Cl'~):" bii, kolikor si hoteli nkjerkoU: :Za!ee'll !b;'i$~• ·,·dJl;aiaii'V 'j.e sezonskode+o. LjudJe so Q v tujino, vneirlske rudnike, karnor si je zel.eltudi . '.

Le redke jesesploh gru.da. Vse to,rnlademu .

Ciu.zeju, ni .bjlol1eznano.ln ni bi I"upornik brez razloga U, .

Dabi hila .se vee ' je ,,'ric.I.,,···,,!'A razdora tudi politiki,rned . venCi. V bojseJe z vso uma incudi vrgEiI tudi ostrograjaLin k,azal .f')a slo ' zem in ga ozna,~iJza'" .,o.t r;"'."''''PT-I oportunistienega,zJasti pa .

Boril se jezopernemski .prestevilne napake 51,,' ·'l "'r,~i(. I ·n .~ldtiitj!k:Q'!i Najveckratse je rec . mlinil)a veter, vpravo '0rmtGclw:, ·oonKI .. ·.r:..

hotstvo, kiga jekor1cnot 7D - 1. FEBRUAR 1995

bliznjega trga, skladatelji (,pavei. Prime­ •rov ,ko si vslavi umnost in temne si Ie po­ dajajo roke, pac ni malo. $pozha!i smocas in razmere, v katerih j'e zivel nas junak, druzbenoekonomske , poJiticne, socialne in kulturne silnice, ki so .razgibavale skromria leta, ki sobila dodeljena sentjurskemu korenjaku.

Razbojnik Guzej v literaturi ni izjema: s podohnimi zvitezi in rokomavhi raz­ licnih kalibrov imajo opraviti domala vsi ,eyropski, patudi drugi narodi. Odvec je tqrEl.J misliti, da podohnih mozkarjev tr..c!liA1pesti, hitrega in bistrega presoja­ rtj~,. vrnastein ponosne glave, kot jo je na svoJih. plecih nosil Guzej, ni bilo tudi · drugod in kdaj prej v zgodovini . Ce bi misJili tako, bi se krepko zmotili.

Korenine Guzeja in njegovih - ni bilo namrec redko, da je drezal vosir skupaj 5 p<i.j'dasi - segajo pravzpravze v obdobje ~m'eci:huporov na Siovenskem. Z Guze­ jEllT)sOFmeli skupno Ie to, da so se mascevali za krivice, se tolkl iza stare pravdo, s silo vzeli tistim, ki so imeli, in pridrzali zase in za druge - ki niso imeli nic. ;, Velika socialna vre nja so v vseh ob­ dobji.h naplavljala na povrsje posame­ · Z'pike; . neuklonljive,trmaste . in po­ kortcne Ijudi, karseveda se ne pomeni, qCl. . oI ,za vsako ceno hoteH posaditi · ,n,a~.~~u. junaku na glavo venec slave in gatla.citi v model, ki mu ne pritice. .Nc::ka,j' podobnega so\ bili tudi kozaki ,TCi( as'cflBufjbe, ki jihje radii pray tako od­ · J~()rpirQtinenehnemu zati ranju in brez­ JteyiJnt hl krivicam v petnajstem stoletju .

Hipe:~~i;8oces so si morali p\avico poiska­ ti~c1:rrlt;v tem iskanju pa se je skristalizir­ r'ir. y~*\ domiselnost preprostega kmeta, · p¥etkitna zduhovitostjo, pa tudi z gren­ J<?9o,ki jim joJe vsiljeval polohj. _ . •"..... ~. . . · 'f E}ulJ\n", pise GogolL "je bi I strasno · tnna.st: Bil je znacaj, kakrsne je moglo J:\orajati same tezko XV. stoletje v tem pe>li:.jijyjem koncu Evrope, ko je bila vsa juzn~; prvotna Rusija zapuscena od svo­ Jih .kri;~zov in razdejana, pozgana od do­ tistih.in'aI se ne\lkroeenih naletov monp·I~I'sjkLh roparjev', ko je eloveku, potem '<ici.tr,!;')}'" ,'bl'lkc\ " it dom in streho, ostajal samo >1 P9gum , koseje vprieo strasnih so.se;<!k·I,.·';: .ilveCnenevarosti naseljeval na pql,gQYF~':C>i·· h.·.•in s€ucH vsemu temu gledati V, lDC'I<'tO 4g,~bljal zavest, da je na sv etu sp,l!dbr:.s'e kaksna b9}azen, ko se je staro­ F.•.,." i"bc.;,.nd·hlirr;ost slovanskega duha zavi la v h""i'p,Iit", pl.am~ne in je nastalo kozastvo­ zdan razmah ruske nature ­ vsa ~oreeja, vsi prevozi, vsa ... ~.1~.rn~.;:Hm polozna mesta na bregovih voda ~ ·_' lr, ·_''' I_ · Skozaki ..."

45

prep; e · e n!

• .

. . ., . . .. . '1' ..,... .". ' <0" . . ..

RAZBOjNIK GUZEJ ­ SL,OVfNSKI ROBIN HOOD '._ :-,

• .0: \

.... ~«

riesr~cn~~ev~gOi.,· , gqlsPt()Sll,'j : ~L~() se, neda

.pi-j ·/(.ftflii':'n

j

rn'' '',7,I>.::l:i'i .hi ·od.~

najvecji · H:i~fl(:eslld ; ,)eshik>X\v.; stO-I¢}~ kate~

·.r.n,Hbogatim in daJaJ rey.; nim", Je pazirl1esljivo i;1il DEL .

•sHe o'uporni~k.jin:.prk\lrat-:niskiduhin.pomnenlulit.~ rawegil.zgo;dovinCirj<l, .~(I~_ . . ..... .. · ., :tava. :l:~ns()~\l~ R~~nuhi, p.ija,;nec, .k\t'arto,plr~t,za.p~lJiyecjfl:iiSkle~-' njk,slepa;.~ :tat/v;fomHeell, (Fl'an'~ol;Syji~ . lon, Veliki h~5tament,prev:Janez Me~

~;~~,jan~~~~v;:~v::~:fot;.~t~;;l:nJ~:

lon·a/kot: iq. 'T~l':aSilB1JI:i~9in:k~~~ke 11 pornik,e , l?asliiv,ask.-ega;,;j.npii~a;:puSk.k·

. '. . : .•

iEu~:~~~~~~~~.?t:vQ ,.

IzobcencaLocksleyja,ki seveda ni nihce drug kot Robin Hood.

Kaj je pravzaprav pomenil tjudstvu simpaticni Robin, nicko!ikokrat upo­ dobljen na filmskem platnu in dozivet na gledaliskihdeskah?

Znova bomo zapisa!i: podobno kot Guzej - protiutez za junake oblasti, go­ s{Jodq,izkoriscevalce,fevdalce,oderu­ he,karieriste In brezdusneze." Rade 50 ga videle zenske, znal je ubrano zapeti, se uglajeno zasukati v "visjih" krogih, ce

t:~~~:~ek~a;a~~l.!~ odlocen in ne ci ncav

.,

. Ustavimo se za hip pri odlomku iz zna­ ' ~q:pb,oc)sti menitega dela 0 Robi nu Hoodu. noveg~[)~~roy!!k~g<1:,jt;rlijanskega ~hi~. lllJtJ.n.a ­ . . ·Gevasbom voam" je zakrical Robin. nad.iTa~ca :;fi'Z>Xly.stoletta)~f~koVfl:-' apiSil'no flTedaj meposlusajte, fantje kajti ce vas jac~,Krarrleeyega~~r~:~osfr~(Hn ,~~e: ~gii(iripra.- . bomjazvodil, ne bom dovo'IiI, da bi po­ viirH:! driige, ' rriednjimi ,seveda;tlldi' vicnega 10k, . ,. , . a ,· oonazago_staHpodobni razbojnikom, pred kateri­ nasegaGlJZ¢ja;p,iivsemJasno,daji.h. je tovovtovrstniHteratpr'ilJajboljzoima, mi niso varni posteni Ijudje. Prvic, nadle­ na rob.drtizhe, ·v tisto kalno mocvaro, ' Kat GuzE:!Jafe tUl1fi Rohhla "ni:u,edHolI govali ne boste ne zensk ne moskih, ki kjerj.ekom~j mqgo,:~ se di.hatiinse pre- .·'judstvo. ' Ii i'stih . ';iz .bodo v njihovi druzbi, v imenu Marije, mikati, poti!;nilata druzhasama. Brez zeJp matere boije: Orugie, ropaH ali nadlego­ predsodkoV;il{btez~slat}eves.ti. . . je vali neboste nobenega reveza ali poste­ . In-kerse.l~~eR~Quz~jzn,a~elv~ejpi"nega .svohodnika, ki si sluzi svoj kruh, sai\li, mnozki~¥r~~kjhllteral'l'\iA/. ven...:·, kakor smo si. ga bili vi in jaz, in tudi ne rev­ dar:ra'~bojnis~i~, nugj:e.dn'ezeV~;Jakt~nih . . nega, blodecega viteza in tudi ne otrok. Z je n~kdaj po lirniEvropfkar.mrgolelo, bogafimitrgovci pa baroni In debeluhasti­ vlecimo nitpripovedi.n;apr;ej. ' ·. , .. .. '. mi duhovniki, ki teptajo slabotne in grabi­ jorevnoposest slabotnega Ijudstva v svoje lakomne weiSe, lahkCntorite, kar vas je volja.Tako in samo tako bom vas vodja.

Mozjezelenegagozda, ali sprejmete moje pogoje?"(Rosemary Sutcliff, Robin Hood , pn~vedlaAna Padovan, Mladinska knjiga 1974,ljubljana), JANOSIK JE PONOSNO OOSH NA MORISCE

Nk:d stevilnimi Junaki, na katere bi .radiopozorili iri ki zavzemajo v tovrstni literaturipomembno mesto, je slovaski Janosik, Gospodje so se tepli,· tepeno je bi 10 !juostvo, taksni so bili casi, v katerih je ~iv~1 Janosik, ponosni slova~ki junak, razd{)bje sedemnaJstega in osemnajste­ . ga st?!etja. OJanosi.ku-, legendarnem ju­ 44

7D - 7. FEBRUAR 1995

RAZBO}NIK GUZfJ ­ SLOVENSKI ROBIN HOOD tujestroske in niso loeili, kaj je moje in kaj je tvoje. .

Med temi je bila slovita zlasti po Go­ renjsk~m, pa tudipo vsem drugem Kranj­ skem in vlstri razsirjena tatinska ropar­ skaskrivna zadruga rokovnjaeev,kateri so bili odnekdaj grozna siba kmetu in gospodu ...

Rokovnjaci so imeli svojo staro, dobro organizac:ijo, opirajoeose na strogodis­ ciplino invrazno vero ... imeli so celo svoj j.ezik.

ImerokovrijaCi- ValentinVodnik je siisalin zapisaltudinlanj navadno ime­ novanje rokovniki, a pri Presernu se bere tudio fokomavhih -je stare in se opi ra na narodno vrazo ... po celisrednji Evropi razsirjena, namrec, dilse z roko neroje­ . nega deteta morecarati ...

Ko so Francozje zasedli Ilirijo... zaceli so bili najprej rokovnjace na Notranj­ skem in vlstri trebiti .. ," (Josip Jurcic, Ro­ kovnjaci,lzbrana mladinska beseda, Mladinska knjiga, Ljubljana 1980).

"Operativno obmocje" Guzejain njegovih j~ s~glovse ~o '. bSotli '( invcasih se d l j e ) P - o s n e t k a : .IG:OR NAPAST naku, se ni ohranilo kaj pridado·sti. Ve se mestose ni vecvrnil.Dolgoje hodilpo Ie - in to natancno- da je bilusmrcenleta gozdovib, predense jeodloeil, da se bo 1713, kajti tadatum nosijo soqnispisi, masceval .z asebe,zastarse in zavsesiro­ . zasJisilnja, obt.oznica, izpovedi itd .. lz make, ki jim gospoda reiejerme~e s . teh . aktov je tudi moe razbrati, da je hrbtov. . Janosika v njegovem razbojniskernposl.u 'In tudi ce bi bit duhovnik, kakor je na siroko podp.i ralo Ijudstvo, ki gaje sku" zelela mojapoboina mati,' si je rekel paj z njegovimi piljdasi tudi skrivalo in Janosik,'biprav tak.o moral posl usati g()­ GUZEJ NI HOTEl hrani 10. Tudi ob svojem bridkernkoncu spodo,.jazpatega nocem in nemorem.

SPREOBRACATI N IKOGAR · ostilneJanosik taksen, kakrsen Te bi I za Hocemiiveti kako.rsvopoden elqvek, zivljenja:ponosno;v sve'sti popolne za­ hocem pomagati zatiranimingospodoOb Jurcicevih Rokovnjacih prihajamo vesti, dilj.e ravnalprav, odhaja ,na kaznovati:,zaki"ivJce" ki jihdela uboge- . pravzaprav ' do najznacilnejsepodob­ mu .ljudstvu' .Zato -jeodsel ,v goremed , hosti z Guzejem, nekaksne "zlatesredi­ morisee.Ve, daje zati~anim pokazalpta­ vo pot, sepodvislicamimu je jasno, da . gorce .. , PremislJalje,kako je krivicnQ, ne" resnicnegastanja, ki brzcas kaze ne­ se je boril za pravicno stvar in da bode dasita, kisejer()dil v gradu, prisvaja koliko natanenejso podobo nasega juna­ zdaj tisti,ki bodoprisli za njim, stvarpri~ pravico :,zatirationega,ki se. jerodilvsi­ ka.Resda so Guzeju menda naredili kri­ peljali do konqlali kot je sam veckrat romasnibajti/ ' (Mi.I,an Maly, Janosik, vleo, ko so ga po nedolinem obsodili.

Mladinskak:njiga) . .

Res jetudi, da se jehotel maseevati, a to po.u darjal: .... . . je bilo naposledtudi vse. Vso njegovo "Krivica pri gospodu - pravica pri raz­ razbojniskoiivljenje pa tudi vse njegove TATIN,S'KARQPARSKA bojniku!"

SKRIVNA ZADRUGA malostevi Inesku pine,jebi 10 prep leleno V vsem temje moc in neurnrljiyost ,R(i)K()V~fAC~V in izpol~jeno z- ropanjem in .Ie redko z , Janosik6vega Uka; ki gaje v dobrsni meri . <:. ,. dajanjern pomoci revnim kmetom. , rodlloljudstvo,)2: kclterega je izse.l, mu ,.pokazalo pOlk sV,obodiIn je za te ideale Iskanje poddbi1OStiz GuzeJem v nasih Pomoc jebilav bistvu vsekaj drugega­ ;z rtvoval tudi zIvlj~nje. ·... literarnib ' delavnIcahse ,zacne pri usluga za uslugo. V eeloti se je razboj­ ' 1~ko je JanosikeyidelMilan Maiy; slo­ lurcicevi:hRo,kovnjacih"ki so dalee naj­ nisko zivljenje odvijalo ob njem in za njega, za njegovo korist in za golo vaskipisate!j :C cJogajanje se odvijana bolj znaciJnJ. ".'. . ' . . . . ... . gradu, potem ko so birici prislipo:oceta ' "Ali, orozJejepil() medljudi prisl()/,' preiivetje, brez kakrsne vidnejse ideje .i nsina,ki .staseob sinovivrnitvi sstq.diji;l· pise ]ureic 'v drugemp.ogl~vjusvojih Ro, aU morda celo program a skupine, ki bi ,Z:a:duhovnika .na poeitriicepo.govajj,ala kQvnjacey. "Tis~i;' Ris.o se Imelizaradi pornagala zatirani raji na poti dosrece. 'ob umiraj.oei materi in zeni. Birieiniso upora novihJraocoskrhgpspodarjev Nacin,kakrsnega je ubral, v tistih casih nitiocetl) niti sinuprivoSCiIi neka] bor­ bati,bezali ' s()vgoidQVI;! ingori,!in od naysezadnje tudi nibil najprimernejsi, nihuric,dabipilaskupajobumirajoCi­ tam nertli,r~ de1aJi. Kasneje,k() : ~o ' cetudLbi ~oglasali, da je zaradi storjenih rnoh sta se uprla.

Frcrneotjetasv()Jovojsko nQ'{inc~V:,n.a­ kriyic hotel spremeniti druzbo, kot so uGospod je ukazal hasteti vsakemu sto bi rali, bezaH soti tu,di radivg()zdei n boljali ma.nj poceli vsi dosedanji opisani udarcev ..Janosik je vzdrzal., za starega pomnozilis~evjloljudi! 'kiso 'mgral'i '~ive­ literami ' junaki. Guzej ni hotel spre­ pa jebilato smrtQC1-kazen;Janosik je od­ ti od .sile inropa.Tako' s.o bJI:ece~t.~ po obraeati nikogar, nikogar spreminjati, neseloceta v.senen iplahtid.omov. ·pee Kranj skem. ~ne~.a'r~e. 'ilasti :mnogoJran­ mislU.jelenasein na svoje kompanjone. jespotomaizdihniL Ko je za toizvedela ', cb~kih uradnikpv-J;(~fjiJ6 ,Qr6panibi'9::,ubi" .

Tako je ,ra.v nal do .svoJega tragicnega bolnamati, ji jeod hlosti PQ~ilo sl'ee. JU" lih/; .a tudidomatimdrhal hiprizancicsala. konca, ko.je skupaj z .dekletomnamera­ val oditiv Amedko, kjer bi zacel iiveti tra sirotani vecclQeakala, .•. '. ' . ' . Vlad~:pavsel)1uterrlll,ni'bilakos; ·. . . na npvo, priMmerga niniti najmahj mo­ 'Po grascakovihudobiji je Jurecez nOt ' Qb~ine' sQPoteg, yseb tebnovFhKla­ postal sirota. Tiho 'jepokopalsvoje rodi- .' tezevlmel~~v9jeVelikekrizetudisstari- . tilo dejstvo, da: puseadoma "ponihne in telje,samJima je iZlipove'galesa iztesal mi,oa r'lekdaj 'neiztretJljenirni¢etami razialjene".

(Dalje) kriz in nato izginil iz Tarhov~. H knjigi v . zlihljudi, kisoprez ,deJa hoteliziveti na 7D -7, FEBRUAR 1995

45

Ira·· se'eza

RAZBO}NIK CUZfJ­ SLOVfNSKI ROBIN HOOD

NaposletJ.nam(}sta!ne Ie Ie en junak, ki ga je zanamce.pit:ot.bogatt[arzapustilo pisateljsko ,p.erll..·. MI$ka Kran.'1c.i1, .c.e se. se.,ved.a Izagn. emo Jun~stvom. Stenka Razlna In se koga, Iii so mu vburnlzgodovininadeli ime razbojnik,

udiPeter Kostrca, vnuk sta~ rih dveh Kostrcevih, "kiso .liveli marda pred davnim, morda pred nedavnim v tiP:ise:MllENKb STRASEK tem, kako junastva niso vedno tisto, kar stem cuaovitem krajupri Mu~i, kjerje tolikomocvirse zdijo na prvi pogled; osnovna linija nih jarkov kakornikjer na "bande";karpodajale HJuke vratsamot- romana Sla.leni Franc Rihtaric je pravza­ svetu",.jebil razbojriik,takonih bajtin kmetiJ domalapovsodpo Slo~ pray dekonstrukcija mitao razbojniku in razbojnistvu sploh, sajjeRihtaric prika­ so rekli .Ijudje, kinisopo- Veriskem. znali podrobneje njegovihPritem je bodisislo za skupineali zankot gobezdljiva in bahava oseba, skrivnostnih opravi I. Letega sameznike bodisiza povsem .organlzira- polna strahu in negotovosti, kot nekdo, niso vedeli, kaksen razboj- ne strujeostankovnekdanjihkvizlingov. ki nenehno isce lastno identiteto, nato niksploh je, tale Kostrca. Je Nastopali SO, najveckrat z grobim nasi- krpa luknje v lastnI eksistenci z dras­ koga ubil? Je kradel? Kaj je sploh pocel?

Ije m, iSestokratpc>spremljanim z umoriis ticnimi, tudi kriminalnimi dejanji, ker Misko Kranjec odgovarja v svoji taksnimi alidr'ugacnimi iaeoloskimi mu ta omogocajo jasnejso;predvsem pa precudoviti povestl Povest 0 dobri h Iju- predznaki, ma,njkalo pa kajpak ni tudi po- bolj spostovanja vredno zavest 0 sebi. deh, govori resniwo Petru Kostfd,ki se je · sameznikov, ki .sp siopraviclla za svoja Taksno zavest, ki ga sele dela za nekaj iz­ . bori! za Ijudi obMuri, za svetostvar,a je bil ravnanja pray takopOiskali viqeologiji.rednega, enkratnega,mitskega. Ko­ vseeno - razbojnik. Za nekatere pac!

V sestdesetihletih seje v zavest Ijudi dricev roman torej govori 0 tisti temel jni "Peter Kostrca," pise Kranjec, "je bil vsekakornajbolj vtisniliazbojnik Rihta- negotovosti in obcutku manjvrednosti,ki podoben vsem velikim razbojnikom na ric, katerega."delovno" obmocje je bilo siU IJuai v heroizem, da bi prikrili svojo svetu. Taki razbojniki so v to.la.lbo in meddrugim tudiKQzjansko,saj nibilo nemoc,patudiotem,dasometodeoblasti vzpodbudo maj hnim, v strah in trepet pa redko,da so ga tedanje oblastiiskale po pogosto boljnasi Ine in necloveske kotrav­ velikim in bogatimljudem . Zato mali dolgeni inpocez - inenkrattudiujele. Ce nanje samih razbojnikov.

Ijudje po vaseh in vtistih posameznih je verjeti pripovedovanju Ijudi, seji:m je Velja zapisati, da primerjava "razboj­ kocah ob Murinebodo mogli nikdar ra- pozneje i{:muznil inzllbva nadalJeval niskih postopkovobeh junakov mnogo­ zumeti,zakajjihjeoblasttakovne~oin svojo zlocihskodejavnb.st: wpanje kdaj,sledec Ijudskemu izrociJu, sledi dosledno preganjala~ Saj taki razbojniki podetelskihtrgovinic,kmeckih kasc,zi~ dornala enakemu miselnemutoku. Po, niso niti malo nevarni malimljudem, ki danic in podobno. dobribst posameznih Rihtaricevih 10­ tudinemorejoverjeti , dabibilinapravili Rihtaricevo dejanjeinnehanje je v povscin z Guzejevimi je presenetljiva. kdaJ kaj hudega, saj se.ni skrivil se niko~ · svojemprvencu opisal Zdenko Kodric, Ali gre pri tem za nagonsko igrov boju za mur las na glavi. Zato so prijatelji takirn izdala pa ga jev .letu 1994 tnariborska pre.livetje ali pa mqrda za prekvasitev razbojnikom nezaupljivi dooblasti. Ako . ZalozbaObzorja. . . . . pripovedi s fantazijo ' pripovedovalca, ki pridejo mimo hndarji in hocejo ujeti Pe"Kodric,"pravi V svoji oceni vDelu hoce narediti junaka po ,svoji meri, mu tra Kostrco, kise sprehaja nekje po goz" Mate} Sogataj,"spregovori predvsem 0 natSlknitiuzdo lasthihtravm, razocaranj, do vih a Ii po ~ed apr i Kos- .r-7CC7CC7CC7CC::::c7---::::c77CC";'-"~-;""""--"""'-'-"-~"----'~---~~--,--'~= hote nj, .lei ja ... ? . trcevipeci, tedaj zadrze ka.Sil jeto namrec cas, ko se ev­ forijaosvoboditvese ni pov­ kor koli hndarje, medtem pa posljejoenega od otrok z sem polegla, a so se .le kazala prva nezadovoljstva, razoca­ naroci lom:'Ted inpovej Pe~ tru Kosttci, .da so . ~andarji ranja nad mnogimi neure­ snicenimi obljubami, demotu !'" (Misko Kranjec, Povest o dobrih Ijudeh, Siovenska kracijo, ki je bila sprva celo v naslovu mlade drhve, je cez matica v Ljublj~ni 1940). noc tiho "pobralo". Zatorej je bil mnogim taksenrazbojnik DEKONSTRUK­ zelo n~tanko po njiho­ ukrojen CIJAMITA vi meri: prItaknili so mu vsetis­ o RAZBOjNIKU to, za kar jih je prikrajsala nova RIHTARICU oblast. In v tej tocki se zacne­ Razbojnike vseh vrst in in tudi neha - podobnost z Gu" barv paje napos.ledizplju­ zejem. Gotovo jetorej, da pos­ val tudi prelomni, v mar­ tane snovvtrenutku, ko zapu­ sicem nemirni povojni cas, Vsakoletrii' sejmi,se posebnQ tisti n~jimenitneJsi . (veJja tudiza sti podrocje realnega in se obdobje, ko so si razlicne Podsredo, Podcetrtek, PHstanJ in Plariino)s-ovselej pritegJ,'liliGu­ preseli na podrocje.leljene­ skupine, radi s6 jim rekfi zejain njegovo drusCino · . ga, umisljenega, zamegljena

pOc

.. :.

44

7D - 15. FEBRUAR 1995

in obogatena z novimi elementi, tudi poIiti cnei n sociaJnenarave, in zacrie funk c . ciOnirati kotkritikarazmer. ·V l/ie­ 5 FrancemRihlaricem zapuscamOpri- ' zorisce literature. Odslejse bomo skupaj 1879. z Guzejem potikali med casopisniminovi­ "lzSt.Jurij.an:j, z. 18jqn:;:.Sena.m rise: cami in kronikami,ki so bile -alipa ne­ .. slavnim mozem, kakor jeGuzeJ nedvom­ , no bil, naklonjene.Ze zaradi vznemirlji­

vosti, ki jo je taksen pojav nosi I vsebi. ·

· . ~o~,~i~': ·~~i17 ~r T~:~::;~:f~)i,::,t1YpKoa§r$;j,r.

GUZEJ,M!ED VR.STICAMI CASOPlSNIH KRON IK ~e

~Jf~i";~f~

najvec se je Za casa njegovega ziv­ Su ffi'rtiQenj~, '.d:~j,e , ~a.?!g:a.np".,s~ te.m hol j Ijenja, pretkanega z burnostjoin poseja­ opraYicuJ:~:i .kEtrL~. ba}Eljelkozolecgoreti , nega z nepredvidljivostmi, ki so povsod kjernobedenhe tezL" ' . . prezale nanj (in mu pripisovale tudi tista Do septembr istega Il;1ta se na C u zej a dejanja, ki jih ni zagresil),pisal 0 njem Jurcicev ·S.!ovenski nar.od,

casopis, ki seje ukvarjal s pol itiko

in je nastal kot odpor proti prila­

godljivi in neodlocni politiki staro­

slovencev in njihovem prvastvu.

Ustanovili so ga~tajerski Siovehci

2. aprila 1868 inje prvotno izhaja.1

v Mariboru, se pTedkoncem Guze­

jevega zivljenja,1872. leta, pase je

preseli Iv Ljubljana.Postal je glasi 10 .

mladih slovenskih izobr<!zencev,

knjizevnikov in politikov, ki so z

listom prevzeli Bleiweisu iz ro'k

vodstvo vpoliticni h zadevsc,inah.

Precej manj pozornosti jeGuze~ .

ju in njegovim vragolijam posvetU '

klerikalni casopisSlovenec,ki ga .'

j.e 1873. let<! ust~n'ovil Kinol Klun

in ki je podpiral politikostaroslo­

vencev in pa seveda vse bolj prodi­

rajoci klerikaHzern. Tri leta poGu­

zejevi smrti je postal ob Sioven­

skem narodu nas drug{dnevnik.

~e pred prYo ve~tjo ?Guzejevih

peripetijah,zgoda~Iri nezgodahz'

oblastjo, Siovenski nar;od poraca

ostevilnih ropih;8bo:il,h, prete c

pih, 'tatvinah iri 'p'6d, b~nem in Y

zacetkuaprila 1877., I~tazapi .se:

"s'plbh s(tukaj,(v Senijurju in okolici,

op. : 'p,:~ za~hJi castatVrne tako PPgosto

vrse';'Ha j'e:; ,fodh'o :"Af(le bil . pri t~ni. so" ·.

ud el~~'e n tu'di Gu'zej,; ve sti car ' . .

Pac p'~" nek6irkop:6~n'E~1'~ pomca,

dejo;,:iJa je's'trahin: grata, kakor

ved&tiod \fsehstr.arii il . Bdkone ;"f,:; ,.:,·"ri.:. , sticar 19 . aprila1880. leta, vletu' '-'....,....""..", .

jeve smrti tOrej, z grozo ugotavlja,l '..

ubojstva mnozijo ... " . ,

V pos-ebni rubriki, natisnJeni Z

bnim tiskom, je taksnim izpadoi11'

sveceno precej prostora. In res: li ste c;:l's·e· ,,,/I.·Z

n i bi lomalo prestopkov, tako

majhnih.Kriminalje ocitno ' , .

za lo je, daso oblasti nemocne. Korel.a sci

Guzeji n njegovi-i n nj ini podobn i - fastli.

iz tal domala na vsakem koraku.

Da je bi 10 res tako,kaze jo naslovi V ru~

briki: Ubiti neznanec. Skriven pozar.

a

...

7D - 15, HBRUAR 1995

RAZBOJNIK GUZfJ -'

SLOVENSKi ROBIN HOOD

1

I-ahko pogovarjal z gosposko, "kot da bi bi I eden njlh in ne kdorsibodi", mozno pa se­ veda je/da porocevalec tega ni vedel. . V letiJGuzejeve sm rt'i pa je Siove n sk i narodpostal-se posehno "na:klonjen"ro­ parjevhn vragolijam. Ustavljal se je celo obd6cela nepotnernbnih stvareh, zani­ malo ga jevse, kar se je dogajalo okoli Guzeja, cetudi porocevalec vendarle ponekod sam priznava, . "da njegovi gr.dobni tovarisi mnogo tatvine na nje­ 'gov racun doprinesejo". Obsezne 10­ povscine so ocitno ze vnesle v porocanje nove dimenzije: ni namrec bilo verjetno, da bi vse to zmogel en samclovek.Mit se je zacel krha­ tio ..

20. januarja istega leta Sioven­ ski narod zapise, da je tolovaj Gu­ zej, "znan po Siovenskem Stajer­ skem, oddal na celjskej posti prosnjo za presvitlega cesarja dne VB. nov. m.i.,naj gapomilosti. On pravi in pise, daje res veckrat vlo­ mil in Antona Mastnjaka pri Sv. Jurji na juznej zeleznki ubil, ker se ga drugace ubraniti nij mogel, druga zlocinstva, da 50 pa Ie nje­ govi tovarisi ucinili", Javna varnost po slovenskem StaJerskem je menda hudo ope­ sala.Razbojniki so menda tako nesramni, kot se to lahko Ie v ro­ m<!nih in povestih bere, pise v :zacetku februarja nas znanec iz ca:sopisne kronike.

"Tako seporoca, 'nadaljuje', da

j~ zloglasni razbojnik Guzaj te dni

v iPodcEttrtku dopoludne kat zen­

ikapreoblecen v krcmi pil, zvecer

pa kot gospod opravljen tako

clrzenbil, dgje vkrcmitrem zan­

darjem, kiso najbrz njega lovili,

vincin vecerjoplacal in z njimi pil, a

na v rata 5 kreao napi­ .to, aa si jelS0 gld. na

rH':'c1.l7iVt,,'··ii.linz() Fi:lZ'!J-I-::'dHIHl !" pozneje nas p'o rbqe'v:<!Jlec tako rekoc v eni sapi, yes ' . in doohisti vznemirjen, so brzkone u jeli "glasovitega" . in da' bo poslejkozjanska . mir in dabo "k sreci" lahko la, vendar pase je kaj r cia se ta postevanka ne bo '. l·sSlbvenskim.narodom vred ··nr',;:)'?·,n·Ln rok. Pac pajeomenjen i lalB80.I~taogorcen zapi­ I+h",,:t\l;, ··m jo", in se vprasal,

enD Ie stopi Ina prste ta­

Hr\~l(lm in roparskim tolpam. Strah se je

·.. pcitnozevsem zalezel v kosti.

za

.po.

(Dalje) , 45

(5)

.. ·.·:.·r·•.··.·t· ·· ..

~ , •..•..e ·".·.·.·.,· · •·• m •·, . ...

.'

Reba

, , rljefiov rac:un do,p'rii·i+~~E.i;ip;." Y K6Zjanskern.okraji seveIJkrati:u;i.e, tatovI tU'p'atarrivI6inHiin nesHi in po naitadiJeGuzaj krlv. TiJdiv Ime~jem (lmenu,op. p.)sOvzacetku apriJ:at.L tam~njega trgovcaponocLtaki nepbtrebni gostjeobiSkaH ins sebojnesli 'razne robe,~slanine,kave itd., tudi nekaj '.',deriarja vvrednosti 700goldinarjev..po~ ', tegrimsotako srecno, da· sedolgo .n il · dalonobe'l1ega~ledu ·.najti.Mafljiv&sti,Pn ..

truclu

..........•...•.... . . • ... . . jajebil

....• .... •.... • •.•. . . Guzetapa vse tanimalo:zdaj jebil V resnicnih skri.p dh, iandarjiso rnu bili za petami, kamorkolije stopH in se ozrl. Zadnje de­ janje je bilo Ie se stvar ted nov f dni.

Zgodi/o se je...

RAZBOJN'K . GUZEj · USTRElJEN

pddtetrteskihzand~rjev se Jepre~

tecehi tedenposreci 10 tatiilsko'.gnezdo izt;l.kniti: Dvatata .zukracleno· rolm . obldienilso prignaHv 6etrtekzgodajv jutro; kajti ce!onoc-so iskali ukraaene rec;i, pa jihnis~:nn0glinajti,ne n:adHafli · ne v lilevih, :ne . vkleteh;naz~dnjeso , z:aceH .z ' b?datipo' fistjl iskati;in res·-.: kmalu . zadeneedennJH1m~~kr'il')jo4n - tern trenutkuz~vpii ezenal~dtle'Sa ta~\1: . ,Je~s Marij a'l' ·Sk~ inj~ .Jebjl?Rq{1a nIt . . krildenegablaga.Qne6, -~a.Japo~olu~:, '. ne so juuklenjeria k sodniji -,( kozJe

odgnali,NahrbtujenosH vsaktatmavho .

ukraden~ga btaga', Videti i.ihJ~bilo~ .k~- ·. ·

kof'da .biKocevarjl fige . j·r\Pbnlara1'l~e

· prQdayaH: - ?:asacemi ptica sta. ;~osestl1l-:

kavVirstanji, ki staseaostipr~m()zO'a.

Kradla nijstai.i potrebe, ahlpak-i,z ria~Cl'- .

de. potovoimatase vectovari~~v/" "' "

v.'

.' l3. septembra1880 je Siovenski oarod objavil skromno vesticko. 'i~azboitl.ik GUzejustreljeri Glasoviti. ropar Guzej, tudi Sarkelj imE!oov<.In,je bilsinoci dne 10. t.m. ob ' ure vSliynejskeJ fari od p~trole ustreljen. Pri

,.:lANKA SE JEZACfLA ',

CEDAlJE

..

. .

BOL10VljJ\TIOKOLJ··· GUZEJEYE;GA VR·j&.T·(J.'.

In venUClfle K()Af!Cnl . . seJ~zace zeJeyega.vratu•. N.apE~to~)tllleld~;Qt!l~t'Hl ::'"

Voglajno ' .

jeve~al VSOfflznlerju •. bo'H

krogokolf

znejsi in ' . nicesar vecse ni . '. . • . •. . zac'~1 pripravljati za odhod v Ameri 44

ipl'f~rii.~njl~flajvE!nd;iu-sol1'lilelniaott~rn, kje je ored .~lItlrti!orta. vse kriplje upil'alfranc Guzej, zelo

vrata v klet desno od vhodnih vrat; 7D - 22. FEBRUAR 1995

RAZBO}NIK GUZfJ ­ SLOVENSKI ROBIN HOOD nekoliko posmehlJivern tonu, rad bi, .da bi ,mupero "iaskripalo" kar seda humor­ no! kot dabi hotel povedati vesoljnemu hralstVu, dato pac ni tema, kibi zanima­ la takoresen list, kot Siovenee nedvom­ noje. '''Gotovo ste ze slisali," pise med dru­ gim, "koliko Strahu da po spodnjemSta­ jerskem tolovajGuzajdela. Kdor ga vlo­ vi, dobi 150 gold. zanj! Treba bo menda paeeno sepovisati. Znana sta mi zedva farovZa,v katerih se je dal napovedati.

Prisel sedaj se rnenda ni v nobenega - pa straha Ijudem Ie napravlja. Njegovi vrstniki papridno na njegovo brado kra­ dejo. Pred 143 dnevi so tusem v jeeo pri­ peljaliGuzajevega rojaka, ki je bil pri Novi cerkvi kravo ukradel - pa je prena­ glo joprehrisanemuobcinskemu tajniku !:l.Kosu iz Vojnika vpest pripeljal. Skusal se lezgqvarjati z Guzajemin z drugimi lazmi,pa njegovebesedese nisovJemale.

Desenic na Hrvaskem,skrajnatocka.GuzeJevegCl 'i't pltlvania 'Sedaj bode nekaj easaze prinas kaso pi­ hal! Dabi se vsern tatovom enakagodi lal" Vee besed in . ustrezne pozornosti je zasaebi je ranildva zandarma lahko. pouziti. V petek zveeersQ jih zukrade­

nim mesomobtozene v Ko?:je odgnali."

Siovenee privoseil listu Popotnik, ki je Sodnijske in drug~pr,eiskave b()do rnar­ zacel znovaizhajati v Celju. Listje glasilo sikaj 0 njemspravile na dan, kar boderno ,"

tukajsnjegauciteljskega drustva, pise, "na­ svoj cas objaviH." CASNlI<Sl~¥ENEC ... . .

menjeri neza solo, negotudi ta dom."

Vesticka je trescilakot grQm. Razbur­ J,EGJ.!.ZtEJi'\O,QP.RI\V LJA L "' NAK~ATKO . kala duhove. Ljudski glas Je zaeel bu rno NITI KRSCANSKEGA delovati, pri povedis() sle od ustsloust: POGREBA... rojevati se Je zacel"ljudski" junak, .rojeMedtem .ko. so Kozjansko se vedno vatize takrat, ko je Barbika, zapu~cena . vznemirjali G!-Izej il1njegova t()lovajska Senekdo se jes pisanobesedo spomnil od vseh, ihtela nadkruto usodo,kiji ie 9ruzba,sovLj~bljani priredili"besedo", iztrgala Ijubljenega{ranclja,kiju je.pre" Od PolJcandoRogat<;a sotrasirali novo nasega junaka (tako rekoc po sluzbeni hitelale zakaksen teden, dva, ko bise zeleznicq;,Uodbor· Sokol,a Hillev sVQF dolznosti):. zupnik Matevz Novak, ki je vkrcala v Trstu na barko .in odrilJila ~. . zad:nie.j, seji sk,lenil t;ls,praYiti skupno z obGuzejevi smrtisl·uzbovalna Prevorju. daljni svet...Zazandarje pastvarse ni q,ran,aHenim drustvorn .in seltalnreQv~;­ Novak jevsedoT883.leta pisal zupnij­ bi la opravljena,del() je bi,lotreba opravi- liko ,ak.a.d~rtliJ9 v giedalTseJnakoristpo skokroniko,ko seje preselil v Podsredo nanovo sluzbeno mesto in taiTl kolzup­ ti do konea, sesreeati z Barbiko,"ropar- hudih potresihosKOp9vaniml;+rvatom", nik25. februarja 1885. leta tudiumrl . . jevo nevesto", prodan 0 d uso,in j otudiCe se· jenaspor()c~valec .resyestno t(l,l­ Noyak ni hil skopih besed, pa tudi z kaj povprasati... Zandarji so bil i ve- dil, dabi. bra,lpernkart;lajboljnazorno pri­ kazalGuz¢leve PUS~QJ()vsGIne,. tu intam ogoreenjeiTl niskoparil - se vee: Guzeje­ dozeljni Ijudje.

Zadeva se jesprozila tako rekoekar eel()ysiloraz:burljivem .senzapionalnem va nesrecna smrt rnu je (ne)hote sluzila sama od sebe:nijim bilo treba ..dolgo tonl,l,pa $e .SI9Venput9nj~~efQvrednb: kotopomi n far,lnom, kaj lahkoin cesa ne cakati.,. zanka, kijespravila na oni sv~t \lseskoziJe ·o stajalnaQbrobuc;lggajanja, in kilj lahko prinese taksno zivljenje. "glasovitega roparja",se je zadrgnilaludi · Guzejain nJegovejeodpravlJal na kratko. Taksne vrednostne sodbe je pozneje v Vtorek,14.septemra 1880,je r~snoh­ svoj pod Iistek vS lovenskem gospodarj u okoli Barbikein - pajdasev. Tiso zelo motili sker se vedno ne prevee zado- ni,Vpqlitikozazrt, klerikalni Klunovlist vnesel tudi (prav tako duhovnik) Janus Golec, medtemkose je Ernest Tiran tega voljneZandarje. zapisal: .•......

28. novembra istega leta jeSlovenski"JtSt!ii¢fSke!:lil s.e. ,poroea,da sO . ~an­ otresel, pray tako pa tudi Anna Wam­ narod se zadnjic zapisal: . .. . . .' darmiustreHliglasovitegainpredrznega ..brechtsammerjeva.

V vzroke seNovak ni spuscal. Tudi "Dne 12. t. m. sotukajsnj.izandarji ro.p"arjqGuzajil,kterisi.je i:+ro ;.syoJih imeJizopet srec,e ndan. Zasa~ilis0 celq ' zlocini'h prJdopii ~il ~,SP(J('l·~j€l;"~~~Je;r:"< krs~anskega pogreba mu niprivoSCi I ­ tatinsko druzbo -sest grav, med ' l1jimi skemze st~qhovito ime in soser~zli~l'le taksnaje bilatistieaspae navada in mu t()reJtega ne gre zameriti ... Cuzeju je od­ qceta z dvemasinovorT1Ci. Tudi nekganja prav,lji-.c epvijale okoli njegoveizvanred­ delilmesto za pokopaliSkim zidom (ven­ · b'l ea nesreerlegauzaJa . ··G · · · ·Jepr · ··l nj!. ·"h ,ne · 'p ·. ..r'··. .k:a..z.·n·..·'..·.'.. .' . •.. . ."' . . ..' ' IJV NasU .so prr njih ukradenega mesa vee, p.aepa Se Je 'n e.kaJ ri1e.sece.vp{edJe~ til dar seznotraj pokopaliSca!), kjer so kakorga nekateri mesar ima. - Nekej hip' ustav,fI 'prjq~~ejevei:T;) :ilJ1en·uvpove~, obieajno pokop,:!vali zlocince .in samo­ ubogej vdovi v Sopotah (Olimje; op. p.) zayisse dvema ;do.godkotna:rojsty().m mqrHee, brez zyonjenja, brez sprevoda, so 2 ovei ukradli, purmane, kopu,ne itd.novegalista 'v~elj,uin!:lr:qorijon:ovede­ najveckrat secelo brez napisana gro­ bu ... Izpis, i,zbris iz spomina, zavesti ...

Pa vrli .zandarji so jihzmotili,dauzedelo- kli~ke. soIe. , ..•.• •••.. . . . ........•. ,. .'... ~ •.. . . "

. .

(Dalje) ma ~peceno .in sk4han() meso niso mogli . Slov~ncev dopisriikse I()tevaqu~·eja v. v

7.0-22. FEBRUAR1995

45

1(6)

a

v',:" ' .•. . . "'t"u'ze

boJnikuin njegovi drusCini. Kot pHma se · jerazlivala po Kozjanskem, se sirila prek ~==--+----.-=. Sotl~,P()potQvala ob, toku SavinJe, na­ ¢jii(h"ai1~a 'sh~~- '. preJinnazaj, se plazila kot jesen5ke · ni'egiepl"pti Pohorju in kdo bivedel, kam '. se:Guzej je postal last Ijud5tva!

RAZBO}NIK GUZfJ ' SlOVfNSKJ, ROBIN HOOD -." ~ >:"\: '!~}

. "j0i,.

.<"; ."

·t::-~.'. ·

;" . :;:·-:" ·~':t,

V'veflkti fa/rlli!'If"jig6;,.

pr:ev6jrs~,!kI:{)lI~t;fj)~ "'." z zV~De€I_,,_l.:;vfJ),m , :dl:\l'il¢v:t'Q)Viti~>qil(:Q:tlj~i'r<!jink'(rllalfYrag

'-~~E~~f~~~~~L:I~'" .'

V{~,,: .tD" s(iJ.lltf~1fe,

..

v .'kat:er",~e.·z.;Pi£~eji!J, "

'·188{LTolovalFtartcG~zaj"e$tr~lj~nC

>

Mesq~ept~,:nb~a,dn¢ J2:j~:pi{~~~~~:~ ".

kajsnjempoktlpa liscupoJ«()P9Tk~as?,:,iti .' tolovaj ;franc~+,zajjci<),fna 'iz ',' 'ii"

~~i~;:j(;rt:'~~d~i}~~~~' rtb~~;-bu~~j;j~:: ' •... ..... bH ' rojenv,Primoz~,' prJ' %:!'"'tj.lI;rjiL) KaksnozivlieJlj~i :ta~!laJe ola. njegova.· .smrt, ' tak •.'nj~gov ; POKQp .··. ~· ,bre~ .• vs.~ga . ' . bozjega, brez vsegaucletezenja, ce(~\te ; .

DOIgo z~ se f~pomlka.l 'i ~ /skriy~tJ~() zusemskihgitihnih . in:· PQKo,~Il'kL '. :PO .

' ~~iftjkr~~~ltI~!j1:11;~~V~~fjb rj'~~' vstreljal; ' ~e s.o "se. m;u hotli> kat-',v~taVi,tL .' ,Iud ipodaln~h .krajihJe;,~pail!, IlLldr nad~ . legovati'~rop'at'tako da 'lebiLz:epovs,Pd ' . ka,p:rjipovelfL6 iv;item ZI1,m insQgiizal1d~!"liiskali.

... .r-.-"--'-~~~-

Pei-zmir-afsejezn·alvmfk~t1 . .'

. .10. s~jlterryn:ia '18'.80pa~u , j'euradf)tekl~ .. il j~i ~#f<Q.r ' ze·.· predve:~!at;; p'tt; 'os~h'j~ . ..

Matiju'- Orohne ' Ko~niCl;; kteri ga · skrival 'inz~t'q;j~~. . val. Iz Pl;l ni'r."k"O';I

r ,v

GUZEJ V SlOVENSKl

UTERATURI ·

lJstnoizrocilofd~discina Ijudstva, ta plemenitazgodoyina narodove samobit­ . nostiinvoljedo prezivetja, je naposted n<1jjftjsH>Gll.Jt~iia .. zamikalatudi avstrijsko P!sateljico, po materislovenskega rodu, rbjeno na Pla­ ninj pri Sevnici, kjer je tudi pokopana, Anno Wambrechsammerjevo. Bila je · w,va,kise ji je Guzejeva zgodba zdela vrednaliterame ohdelave. , Njen zgodovinski romiin Danes grofje CeJ;jski in nikdar vec;, kije izselleta 1933 ,prizalozbi Leykam v Gradcu, v . n~mscini, je gotovo najboljsi prozni tekst, . kat jih je bilo napisanih 0 tej .' mogocni fevdalni .druzini, pa tudi ena .• ·. niljpolj branih in prodajanih knjig na .SLoVeI:lskem. Roman je izsel pri raznih zalofbah'v stevilnihponatisih, zanima­ ni~zal'ljpaJe sevedno zivo.Tako nam­ re<t'gQ\lQrepodatki slovenskih knjiznic. . ;Rom~nf' napisan v slogu srednjeveske kronike, opisuje fast in propad gospodov Celiskihin jebil napisan po temeljitem studiju zgodovinskih virov.

SlavkoRupei,.d()ber poznavalee dela pi'sa:tetJiceWamhrechtsammerjeve, je 0 rOt'nanu': zapisal: i'Roman Anne Wam~ '''''J.I'n. ,m''''tuji·Hrli:rrn··. brethtsiimrl1erj~ve je gotovo najbol'jsi tekst;karjih jebilo napisanih 0 Celjskih . grQfih. POll1emben paje tudi zaradi 5no­ vi/ ki jp obravnava, saj prikazuje dogod­ ~~,.:=.-,-----:,,,--____.-.. ke, ki so seodigravali na 510­ venskih den ' in bili tudi usodni za yes nas razvoj ...

Roman je napisanvseskozi stvarno, veasih inordacelo prevet trdo in prevec realis­ tieno, zato morda glede na zgodovinsko snov po­ gresamo nekaj romantitne pripovedi. Tak pa kot je, je vseskozi razgiban in zani­ miv...• Anna ' Wambrechtsam­ merjeva se je rodila na Pla­ ninipri Sevnici 4 . julija 1897 kot hei plani nskega trgovca in posestnika ter postarke, umrla pa je v

Gradcu 4, avgusta1933, to­ 70'· 1. MAREC 1995 '.

" -" .-_.-.. ._...._--.. _ , -. _.--- - - - -. _. . ..'-..-.- -- ~.-, - --- -,----.~, - --------."

':

:':'-" ~"--=---~"------ '--""~-::'-,",-" ,-:"" .-.,--,

- _.... -.

rej y I.etu izidanjene najuspesnejse knjige jo vecno zahval6:se zaE?110 delo, nastalo RAZBO}NIK GUZEJ ­ Danesgrofje Ce}ski in nikdar vee inosem 'po 'naporn¢rnih v7Ct!~jnempreocevanjl} letpo izidu povesti . D~rGuzej,kjer Je qUa arhivov.Vnem:S6n'ije ,ra:rt)re.e napi'sala.

SLOVENSKI ROBIN HOOD in pozneje 's ama rrreyedia sloveriseino prvie obd~lana tazanimiva osebnost.

Le tri letapoinejesona njenirGjstni c PlaninsKo kronikoin jo podarilatrgu ' Ariika, kot sojo poimenovali planineani Planini. hi·sLvzidaH spoITfinsko ploseo z beseda­ vsvoji Planinski kroniki: mi, ki zelo nedvoumno nakazujejo .nj~­ "Zaeetkom osmega desetletja devet­ no globoko Ijubezendo rojstnega k~aja najstega stoletja je vznemiril planinsko in njenih s.!oyenskih sorojakov: Prisli smotorej dotockei ki pojasnjuje, pokrajino in okolico do kranjske in "Ne iz eastihleprlOsti,temvec samo iz zakajto obsirnopisanJe opisatejici Anni hrvatske. meje ropar C:;uzaj.

Ijubeznido nase Planine, nase ozje do­ Bil je sin nekega kmeta v Kosnici (ta movine, ki jemeninajJepsi in najmHejsi . Wambrechtsammerjevi: bi"a je namrec kraj na vesoljm~m svetu," kotje nekje za c prva, ki sejelotilarazbojnikaGuzeja in podateknedrziop. p.) inpobegnilodvo­ ga umestila.vpodmej.eHterature. Zanjo jakov (v nasprotju z Ijudskim izrocilom, pisala sarna; laljubezen gJobokoodse­ op.p,) ter se skrival v gozdovih v jezercih sta snov uporabila seJanusG()lec in Er­ va v vseh njenih delih, vkaterih jePlani­ (pri ali pod Planino pri Sevnici, op. p.), nest Tiran. ni in Kozjanskenlusploh postavila en­ Delo je i;z:sloleta1925, slabega pol preko kateri h je peljala cesta iz Plani ne v kraten in neminljiv spomenik. stoletja po tragienernkoncu junaka, v 51. jurij in Celje. Iz tega skrivalisca je de­ Anna, ki je prizorisee dogajanja roma­ nemSCi ni in jesedQdaqes neprevec;:feno. lalsvoje roparske napade dalec naokoli. na 0 gospodih Ce)jskih globokodozivlja­ O~isk.oval je veJike kmetije, zupnije in la ze v svoji nClj'ranejsi mladosti, jes Spomin nanj je bTl vkrajih Annine mla­ dostizelo ·ziv in svez. Ob preucevanju splob Ijudi, kiso veljali za bogateali vsaj starsi govorilanemsko, z vrstniki paslo­ vensko,vselej znovapa se je,ko je mora~ zgodovinski h, pa t!Jdinarodopisriih dej. p re l1'1 0 ,z.ne. la od tod, Vraeala nazaj, Primeroma petindvajsetlet­ vsaske poeitnice in ysak doni fant je jemal bogatinom in pust,naPlanino. dajal siromakom. Vsled tega Zaradi bolezrii ji ni bilo . si jepridobil veliko skrivnih danostudirati, kar si je prijateljev,ki ga niso izdali sreno zelela, in je opravila in vedno prepreeili naerte rzpitzapostadco. P o k o n c u l o v e e i h ga oroznikov. prve svetoVne vojne se je z Vse orozniske postaje , materjo vdovo preselilana Spodnje Stjerske so dobile Zgornje Stajersko in tudi . pomocnike in soga noc in sama . naposled postala dan iskali, kjerkoJise je pri­ postarica. . kazal. Guzej jezaradi svoje predrznostisedandanes ' Prve pesmi, bile so '· v . nemseini, so nastaleze v . pray znilnaosebnost med Ij!Jdstvom okoli Planine in letu 1915 inv tem jeziku je pisala tudi najprej,saj ga je Celja, Kaj vse je storil in najboljobvladala. Pozneje kako so ga brezuspesno za­ je bridko obzalovala, da ni Kozje. V ospredlugrascina. Njen n~.kd . lezoval i, se dandanes radi pisala v maternem jezikuin gi drugi,povsem nena<tejano sre~anie:z G pripovedujejostariljudje. se je navsomoctrudila, da . '. .

Posnetkai IGORNAPA,s t · Nekoc sta pila dva c bi ga spoznalain obvladala. stEw,zanJenadela, se P9sebno;z:aPlanin oroznika bliz!J St.Jurja z nekim tujcem, Le jezik Je tbrejtisti, ki Anno Wam- skokroniko,je.i;>rez dvorna n.aletela tudi ki jepridno plaeeval vino. Nazadnje sta bVechtsammerjevo 8vrsea med neslo- na stevi Ina izrd~jla o'tolovaju, takratzac bilaorozni ka na njegove stroske precej vimske ustvarjalce, saj je, kot pravi njen . nesljivosebr.ez prirne?idomisljijeinpre- vinjenair sta zaspala pri mizi. Kmalu po­ prevajalec intagolovo najveejipozna- tirClvanja. tem je odsel tujec in na mizi pustillist, ki valec nj'enegiiZivljenja in dela, Niko KuKernam pov~stDerGuzej nibila do- je .naznanil, da je bi I tujec Guzej in naj ret,"v srcu ·ti,stala Planineanka"; ' ludi segljiva,jesev,eda vprasanje,kolikoje ga orozniki Ie pridno iseejo. Na vrhu je­ snovzastevilini(hlOVele ineTtice, podob" .snovvpqvestiJdenticpasfragmenti,ob- zerc ob sentjurskicest i je imel Guzej Iju­ n6' kot~a;z:narrie.nite Celjske grofe, j~ . javljenimivPlaninskikroni~i, izslileto bico,neko kmetico. Razj.arjeni moz je e~pal~ j;z:. dorriaEega,plan i nskega, koz- poznej~ (Die Chfonikdes Markle.s urld neko.jutro, ko je selropar od nje, tekel za jCl;rfskegaokdl+~. ' qerHerrschaftM()ntpreis),kjerJe~btai'a njim,4a hi gaprijel. Guzaj ga je svaril, f6legrbrnanapgospodi h Celjskihje stevilnaprieevanjaljudi,ki sq domiselne- . danC;lTga pu~ti pri mi ru. Ker pa kmetkljub Anna Wambrechtsammerjeva izdala se ga,i.nhumorlHsnega, 'hkra'ti ' p'a Jnajbri?) temuniodnehal, teLkrieehitel protinje­ knjigo stremi povestmi .i n slovenskozgo- trpkg razoearanegatolovaja~epoznali,se my,je Guzej ustrel ilkmeta sredi ceste. dovi nsko igro Za starn pravdo{ Da jije · .9 nJziUz njim,ziveli vstrahu,rTIubiHhvaTo mije povedal nekdanji grajski hla­ bilazgodovinskatematika izredn6 bll_leznizar:1e.nad¢jqQ~ dNove... . . .... . ......... .pee Lorenc, ki je bilkot mlad fant priea

zu, dokaz!Jje tudi dejstvo, da je y . Najbrzbbt~didrz·MaiJg~tovhev,;. da , tega d6go~ka, ko sva nekega jasnega je­ nemsCino<preveqla Zupanciee vo Vero- . AnhaWarrrbrecta:mnjerj¢va,takoz:bril." . senskega jutra vozila mimohise na vrhu niko Desenisko inNovaea.riovega. Her_nih PQdatkovotaibojpik!J,kofjihjeqb-Jezerc. mana Celjskega.Stevilne povesti, nove" javilavPJa[linskJ k~'opi:ki,priobJ'ayi v KO 'jepotem Guzej obiskal vdovo, so Ie inerticeterdrugispisiso razprsenipo knji~!110bliki njk(ildQ$ti spr'emii;lja.!a, ne:kega veeera orozniki obstopili hiso, revijah in easopisih,njenih zpranihdel zClradieasovne ' pfibfizaf"jotidogpd~orn takodani mogel pobegniti. Neustraseni pa najbrz sedo'igo ne bomo doeakali,saj pasozagotovonajpdstnejsi.lzprv~rqke ropar jezlezel pod veliko krilo kmetice veCina njenega dela niti prevedenan i. '. tor'ej !Nanjese JeJorej ,rno~ ianesti. in je tako ostal skrit, dokler niso orozniki Poleg spomenika, postavlJenega z Kako, toreJjei1iS~.ga Jup,;r~aVidelapi~ po neuspesnemiskanju odsli.

(Dalje) Grofi celjskimi, paji Plan·ineani dolguje- sateljica t\nnaW~l!Ihr()ctammerjeva ali

v

7D - 1. MAREC 1995

45

RAZBOjNIK GUZfJ -

SlOVfNSKi ROBIN !-tODD

a ••

j ·;

presti . . .Seveaaje Guzej I)uclem tudi mu je pritlAizilm8z, ii.ga sHasHo, ceprav ga par UT dalec nibilo vi­ deti,inptaninski cevljarski mojster.Mi­ je ffp:raSali ~c-e se~sme Z .

QecRadej mi jeeelo pravil, da je Guzej bilpril\lzapravvzf{jK:- njegovemu pokli­ .·eu; ". , Intose JezgodH? popolrioma naravno g(i¥.tJt~itii · ~rie ;·. · irimimo~ .

Takf,at~e·posia se nivozHaiz Sevnke spozn8i n~ f!lji?IJ~1{ 'g~~r . naPlanirio, ampak dvakrat na teden je (J~IJ. ·selcstariPevcarskosemcezjezerce v. St. GU~fJj~ ' 'J~rifpopisjna~ Nek-ega dne, ko je bilo zopet treba .. j;>. 5{~~I~V9~:itapl(0~i 'll?t~.F!j . .poston0siti/je nekdo pripovedoval, da • . Ctuz.eJnaJezercihprez-inapotnike inda ;se iat::)fal"'f;lE~. sle~ riiVClTOQhoditi v St. jurij. " ~jeg~ .... ' .' batt ·'.1·" otem· te ;J~Jl;r:~f;!~~~~l~~~lr:i-iJ\Q~:~r.t),~titi.sPevcarje ug.ibaf sem in tja, kako bi ' sko,ciIGu4¢jzvo;za-lnzenll'lTv bolJse .napravil, da hi sehe in postni kos gQid~. . . . \': . ' . obvaroval predGuzejem. Nazadnje je K mojibabici, s()p.~ogl Jicifsti'll'll:rnl)jegil'$tr.ica~z~IPCJ.f)~. ftclrt··· '. naprosil kroJaca lozefa Radeja, da ga je davcnega pre.dstojnika Ro1:a spremils svojopusko. .' :zanea' V laskem, je' 'pflSi'a ' Sicer sta pa priSla pismonosa in njegov .spremtjevalec, ne da biGuzeja videla ali . " nekotberaC:ica>kl je~hQtela UlJ~,e~j:<l; ~JilJ~'~1~9jlltgl v hilo. · . . ' , - · . ' sHsala.,cez, nevarne lezerce v St. Jurij . . '.' Sftbica si J~ ogl.{!~ovata Tam~tlsejunakap()dala v gostino, kjer zensko skozi pripfta vrtal n oPti,zila1g4.fli . se:~eila,) daH;iii)'.TJ!aI'1~oer":daL .JFOJ:lar1lci,;takl::>i je seclelo .vec:sentjurskih trzanov. Med obrjta~ ·tor~j; aa j~mos.ki; ::z:atoj~b~~i.c.a, · temiJebi! tudi t amkajsnj i cevljar, ki je zaprlavrata inobrnHakljuc. Zensk;';:j'e hotelsprejetinovegaucenca. . bi ' pri Rad~jsejespomnH svojega sin a Mihe­ letela okr.og ' vrtih: iftipokr,'!tklem'. raigovoru je imel sent­ novega ucenca v Qsebi mI1a-de!!!.fElaninlcalia Mibaela Radeja.

KojevidelGuiej,da' ga · hodonazadlije· le ujeH, je 'vlozH prosnjo doeesarjain obljubil,dahoce biti odslej posten in prlden, ce ga cesar pomilosti. · Ta prosnja ni dobila odgo­ vora in Guzej je ostat ropar.

Todakmalu se je izpolnila ·njegova usoda. · .' KoJeGuzej uvidel, da mu · ni vecresitve, seje ogradil v neki vinogradski hiSiv zep-aiil Kosnid, kJer ga je truma sf. .Juri.j oroznikov oblegala skoraj Bablika .' . '. ova tedna<takohudo ven­ slaz~zel jena. .Guiej dade ni bilo, op. p.}. tavil'zebljez glavo Ko ni imel vee streliva in postavUhOsb ··· z~nskQ jestopi\ izmed

.. j~~~ nihie

4ia.

tl;iljor ,.,pr: : .­

.

.

se

44

7D - 8. MAREC 1995

RAZBO}NIK GUZEJ - ' SLOVENSKI ROBIN HOOD ljenju, "sempolnilbbacasopisa 5 clanki, podlistkiin noticami, poleg tega pa sem dalj casa urejeval Male novice, Siovenca . zaStajersko, Nedeljskoin Delavsko fronto. Vtem casusem napisal za casopi­ sevrstopovesti, ki so deloma izsle tudi v posebnih knjigah ... " 1931. leta jeizsel.Guzej. Leto pozneje 1roj Ilogorje, povest 0 pi Istajnski zgodo­ . vini, ki irna za zgodovinskiokvir veliki hrvasko-slovenski kmecki upor 1572­ 1573, hkra.ti pasmo prica Ijubezenski zgoelbimed pilstanjskimdekletomin vodjokme¢kihupq{nikov bistriske dol i­ ne,PavlomStercem. . . ... tuseje, tolov~j Guzejsoprogidav(negapr¢dstoioikaRoian(:a .Po presledku dvehletjei·z sla povest beracica,vendarmuropniuspel ' Kruci, kjer je obdelal temo o .ogrskih orMnikov h' ko.Ci. in ustreliJGuzeja skozI ma.~cC(r:)skihmo.goteevv casu; ko je pro" . upornikih, tudi kriiarjih imenovanih, ki okno. " padalovsevecslovenskibkmetijinso se sana slovensko oz,emlje prislize morda ~9parjevstarioce je v poznejsih letih Ijudje izsejevalistrehiJhomzakruhom med turskim pohodom na Dunaj v letu oslepel inTla kCiPucinskem mostu v Celju . po EvropiysetjC\doAmerike, peljesled 1683,gotov,o pa med velikim ogrskim prosilmilosclne; .duhovhikCl janusa Goleav, danasnjicas. uporom vzacetku osemnajstega stoletja Sicer pa Guzejse'dandaneszivi vspoc Stevilni pbnatisizekar le.gendarnegaju~ pod vodstvomRakoczyja II. Voeli la jih je minih Ijudstvanasegadomacegajnso- naka,;1:.I:~stiy".c:asopisih,pattJd'Ldrarr)atj: idejaboja zoper vladarskiabsolutizem. sedn.j ihokrajev. ~k6rocudnQ , p,i;ljeJda zacij.e« grr:testTir-an, Davo(!n .Peti'J,hciiE), KrudsoveCkraf vdirali na. slovenska Ij4Pj~ oiljem govorepriJazno;ne:cta .bi soGolqeveg:a, OUz(;!'jaobdrzaien,a ozemljain plenili vasi. gazaniceVaOincrteli kothudo,d~I!='a.," · pOVJ§J,uf jpredvserri spomocjo IJudskih , pm~njenim, pravzapravnajpomem­ ,Jako.je zapisala 0 Guz~ju Ris<ltejjiq:a odroYK i . 'y! :. . .. . ... .. . .. .

I:Jnej§im Golcevimdelom je,v letu 1935 An,'1a . Wantbrethtsammerjev.. , .(1~;?7" PomaturivCeJju'itiduhovnjsk~rn stu- slE;:!dila se povestPropadin.dvig inPona­ 1.933) v K(On iki pi ani nskeg'a grA9,\'jin diju . ·v ':Q:lariborskernbogQsJQyju 'se,je rejevalei,Kot sam pravi v svojem zivje­ trga Plani-na v.-l~tu1928~ Rokop~s hraf;li)j.o . 1911 ;Ieta"oppravilna Remsnik .v~vojo nj.episu, jeza . vsakbozicnapolni I ymariborskem muzeju. ., prvo ·sluzbo ..i nkill krtraAu zac€ l pisati. bozicno priJogoSlov,e nskega gospodar­ !NJegove zgodbesoizhaJalev StraH ill .jaz najratlicnej~imi. vE;:!selimi zgodbami SKROMN~·.· · KNHZICEINPOr' SlovElnskemg,<,>Spodarjv, '· yse.dokler·s,en.i ·insporn.i ni .

VESn,~,NJJSA Gou;:-A i '" 'z aceJ;i prvasyetOVn,lmQrija, takou~od". . KObi bilotreba stopiti v pokoj (I~zelel ,." ,,:' ,;'[,I:'T na 'zam1adega,kurata; kLse'je tnase!pri ' . sem si potovati"),je zapisal, se je znova

Janus Golt.!~. ir ,~r-'il,e$tTiranst,tnekak() 97. pespolku v 1rstu, .P()Zheje:-jesvoja zapJetelv igro usode:20. aprila1941 ga

socasno . br~:~~lf\i, p:q Guzejev·ih . dqg<?~ doZivetja',seY ,l:Jolnisnici,zacelzC\plso- je ges~apo kot rodoljuba, zavednegaSlo­

di.vscina'h,vrpElsp,a , s,~<l: sezapJetlase,v ,ti, vatI in,jihv,J·e tih1917i.n'19,18tudiol:J'ja- . venca·i n pisatelja ?trpal vpol ici jske za­ skovno tQ~q84R~{~ .O! fem poznej,e: 'o: ' vii VS!cliVe'n s.ketngosp9aarJu. . . pore vGradcu, kjer je ostal kareno leto.

)fa-nu5qpl,i~~;tQf~:m' 1888. letaM(,Pq!ju Gol!ilc j!j;€l jerned morijpdobro.izkatal: Pote.m so gaprepeljali ~ Zagreb, mu pre-

Qp" j~()tIJ lf~i~ l ~!p) 'f.eJeposestni~g;'do~tp~ , ~ar dey,~tk{~tsoga()dlikovali,yetl9ar jE! ..' povedali masevatiinopravljati sploh

. Gol.~ainJ~rk£:!;~iJ~Prw,~ker, nibiJ¥i~};i~I?r!i;,, ; zato kWIo pla~aLGaliskafrontamu ie. , vsa:kovers~o dejavnost, doklerse po voj­ p.Ht'ttdnikj:\~i:P9~bgptpozvl'!zdah;)ezac. . PLJstiJatriranetkljubtemupajenasefdo~ni nivmil vMaribor. b~v.~tij~l:J,9tl1l ni:5\.trgatiiz~gqdovins~e voj casa, da sejekar odt~lIil, takor·ekoc . '\ Kot da ,bi se .gadrZala smola: nova pq~lJe' :j.~~r:!,?~;W~.jezdel() yredno;X ~treJskihJarkoy, skorajkotvojnic::. 9ttav~sej~ rojevala in urejevalav krcih 9k,9hUtkJW"J'5l: ~,veJkot!11ladeClob S()tll . pordceva lecoglasal veSlovenca~ 8. jUh.i~ < in;stevilnihstrahovih ter morah in v letu iI1}i1~Ko.ija~skem' i l).i .lJilotako. tjuQsko )a,1916..I.etaga je Hsodadotolkla..BiJo'je . r.947!io ga obsodil i,zaraeli sovednosti pri . i~'r~-£ilo ' okmeCkihuporih,gra~~C!:kjb, v Bukovinoi, kog~ jeqlsk~gran<ltara;l)j'Ja ' . p'obegihce~mejon9- sedem let prisilne­ razj:>ojnikih in 'tolovajih ratlicnH'i.vJs.t .j(e vlevoroko,nog()inobrC(z, TakOs9::PO ga'dela', Let? pr~diztekom kazni so ga bilose ,zivo;zivahnogajesrkal,vase ,'rn . razlicnih boln.i~flic.~h : na:stajalinjegoYi . spustili nasvobodo. pozneje prelil v skromne knjiZice,pove- voJni spomini( kisol~o~p(lvfsall'1/'inav- .... "VLjubljani in naZalah/ pise v~vojih sti, kinisonasl~ ravnoskromnega ;kroga dusili stevilne bra'l:ee\l,danes~,asopo~ ". ~p.orninih, ki jih je objavil Alojzij Zalar, bralstva. ; Golec ·je nadaljevaftrad,djo ' zabljeriikottudiv.e.cinanjegQ.v~gade!ci; '. u~em ..priprC\viLsVQjim tovarisem duhov­ slov'enskegazgq'90vinskega:rorn~il'~, ,'ki ,' N~ .povJ~iustaos,tafifedelrGuz#j · in Troj- nikom nestetQ lepih,ur s 'pripovedovan­ je vselej:privl<lcila;cetudi v;zelo >pre"n,0 garJ¢.,u ; '" ..... .," .... " . j¢:rTlsvojibspominoviz staje~ske cerkve­ prosti, nezahtevniysebi nskiinobli kovni ..• Vojnikuraot, J.lbren'renjen; zJ~narni in .: fre'inpoliticne zgodovine~S svojimi sala­ zasnovi, blizumohQrj.anski,vecerniski bolecinami, . tod,C\ .rre..wt,"seje vrnHdo- miin ,ne,z lomljivim otpimizmom pa sem povesti,i;zFocilu, kar.j.eGo'fcevbpisanje •... mov, da ,bi si'tacelil rane. Z€ ) 919 i. letaga \v7~n'1pomagallC\jsati tezkikriz. Duhov­ gotovobilo. '.' . .. ..... . .' najderriovurec:htistvuStraz~lnSloVE;:!n~ke~ n1kiizvsehdelov Siovenje so. me klicali Predvsem S pisanjem o,razbojnikuGu-gagospodarja,v(vlatiboru,kJ.erje 6stai vse sarno: oca Janus. Postal sem sigurno naj­ zeju/cloveku; ki jebjl(~enda) zrtev dozacetkadrugesvetqvnevojne. ' . popularnejsi duhovnik v celi Siovenji ... " neusrniljenega odiranjaknletskih inpole "Vsataleta,l'pis.eGoJ~cOSY9jem ziy(Dalje) '.

..

."

'. v

..

. .

".

,,; .

iz

7D- 8.MAREC1995

45

V

(8)

Po I'l1nogih zapletih je sodisce tozbo Janusa Golea in Cirilove tiskarne zavrni­ , ,lotutemetjitvijo,dajetozbeni zahtevek n~trpravicen,~ker je s prieevanjem Gu­ zejevih sQ'dobnikov,kiso se oeitno imeli opn:l.vka znjim, dokazano, da je njegova rt~ ' t" 1R1I~~~" zgodba Ijudstvu splosn9 znana, da toIdjqb liilleZtli; in , relkrsitve avtorskih prvic ni bilo." (Ernest Tiran, Razbojnik Guzej, Novi tednik 1':}85,Celje.) iz/(usnjam spristno Peostane nam torej Ie se Ernest Tiran,

ki i l11 anajvec zaslugza to, da duh razboj­

Clovelkovedr/lii9iiJ 'nikaGuzeja se zivi, ki je po dramatizaci­

Ijtibe:Znijotlo .c/o,vella F teprivlacne snovi pozneje napisal se ,prozni tekst, veckrat ponatisnjen, zlasti kot podlistek v raznih casopisih, kar dva­ boijQvAlojzijev; '~erk:Vi~ , kratv celjskem Novem tedniku. ,MeiI,t~lnJe ,' Ernest Tiran, solnik in pisatelj, rojen riqttz~~jtl(d~le(tj'7" '22:cfeceitlbra 1899 v ljubjani, umrl 27. osltipefin<biloperiran. ' ' re ,fudrr'a.!<· .,f\o",pl1'lnr;t1966 V Vojniku, torej Goleev e'giedenato,da}anusa G<?'­ "sod,()bniki glede na svoja delovna mesta tane: najdete ddmala vr;TP" o'a ,tgornji Velki, Preboldu, LJubecni pri oe,n i slov,e oskFliterarni ' zgq; Ce1ju,v Mora\icah, na Zgornji Kapli na dQ,.tini, naktatko 'g a omeflja , Kotjaku,v Starem trgu pri Lozu, na Hu­ ,fiSlovenskibTografski leksi:'" K;()ZNln:S:Ko 'mV~/esO{€!He" , di'nji pri Celju in v laskem Guzejevim kon.in nekoHko obsirneje dogodivscinamzagotovo ni bil tako bli­ ." eksikon pisat~ljevJ!Jgt?sla," zukot Wamhrectsammerjeva in Golec, 'vUe, nepatuditndklopepi­ 'ki sta zlcihtno Ijudskoizrocilo srkala kar ja "Slovenije{'kar bi : S:1 ': za~ sluzilHi jessvoJimideHven- V€fii,(Jihj:k,a t)~s;eni5~f~} Kre!k'.af; iz ' zaQ'olrsKe ' ri.akraJusamerri, bdsezivecih pric sredi . , okotja, kjer je Guzej pocenjal stevilne " darle pomagal 'buditis!o­ vragolije. Kot sam pravi, ga je stvar zami­ vensko ' narodnOzaVe$L.v kalapo nagovarjanju zl)ancev in prija­ ternriaroqulJubemdelu je '" teljev, saj sotakrat ~godbe 0 Guzeju se docakal svoj zlatomasniski jubilej v letu ' prav zivahno krozile med ljudmi in bi jih 1961 ,in se kmahi zatem, 1965. leta;tudi biloskoda'pozabiti. poslavi'! od:sveta. ' , ,' , ' .".,' ,." ,., " " Razen AlojtijaZalarja,po cig'ar:vidli ta~:or"el«DCliKiiad~['!:E)(HtE~R'j:ehtl2:ag,6tt,.vo Tiranovadramatizacifajebila za Ijud­ ske 'odre, pred\isem na Stajerskem in povzemamonekatera ' zivtjerij~pJsnct '""",,"c:a,'lr Obsotelju in na Kozjanskem dejstva opiSat~ljuJanusuGoIcu/ptiz'<i­ ;€i()t~;g\l9,){ k,ot pisanain Ilajbrz ga ni, devpem 'OhsotelJcanui ,ki Je;iapustil KCif obsezen 'zi',l jenjski izoritVe pred drugo sve­

pisalL'Zalar sej.espomh inponjej . Tudi po zaslugi

gu leta 1965; rnnogO pozne­ teh"ljudskih" srecanj z

jepajEl zJjral seznamnjego­ izrocilom se je vednost 0

vih ~pisov/ki soizsji vSttaz:r Guzeju preselila

"",.,,,1,,,,;,1> leti hse vnarod no­ in ,SJoven:s kemgospodai:ju , od 1911 ~do 1941. leta; zabaVnoglasbo in na prizo-

V 'S trazo(PQineJe , NaSa ',' riScarazlici1ih turisticnih straza)je ~acelpisati Golec; . prireoitev. kojebilk<lplanna Remsorkll .Tiran je pisal pesmi, mla­ (1911-1 914). V tem obdobju dinske igre in povesti, pre­ je vlistuizslo osemnajst se~ eej tega pa je ostalo v roko­ stavkov. VeCirlOl'l1a.; so lokal- , pisu,tudiRazbojnik Guzej, no obarvani;najvelkrat. kisejekdovekakozna~el na jepocHagapricevanje ' :easopisnih straneh. V roko­ nieznikov; 'razlicni' tirij",..i~ '; pisnizapuWni je ~e sest niski tapis1<;iter mladinskih iger. Stevi Ina sno.v pai£viiaizljudstva; , pedago~ka razmiSljanja so S10venski ' gospodar ' zaje- ' raztresena v razHcnihpubli­ m,a obdobj.e ddleta1912 pel kacijah, mnogo pa jih je vsedo konea tridesetih let; :' Ce!.J,~ka'tfJFi\~~'~ila~~~~;ib.i~tf.~~~~~ strnH vknjigi Pomenki, ki se 44

,'

" 'u ,raRim'J

v

trpkim,zivljenjskim

:'l:Jo,sa '

pqma.I¢Cl$l«;bovaUs(umo ,

,t.,t1i 'sf<oEili ,

7D - 15; MAREC 1995

RAZBO}NIK GUZfJ ­ SLOVE.NSKI ROBIN HOOD -

.. :.

"odlikl.lje zglobokimin1islimi, patudi z bridkimizivljenjskimi spoznanji" (Slo­ venski biografskileksi kon).

Kot pomembne osebnosti se je nasega jl.l naka spomnil tudi Krajevni· leksikon Siovenijev Hetji knjigiz naslovom Svet medSavinjskimi AlpamiinS()tlo. To je hkrati tudiprilozhost,da nekoliko poc drobMjeSpoznamo GLlzejevwjstni kraj,pa tudi baj njegovesmrti, torej Pri­ moz pri Sentjurjuin Kosnk:o.

Vasica Primoz je razvleeeno naselje, oddaljeno od Sentjurjakaksne stirikUo­ mere ob cesti Sentju r-Ponikva, sestavlje­ noiz stirihzaselkov.Ljudjese ukvarjajo pretezno zzivinoreJo, nekajjih jezapo­ slenihv hliznjihindUstrijskih kr'ajih, v Sentjurju, Storah in Celju.

Kat pomembenvirdohodka je bi,lav , Primoiu zelo razvita lonearskaobrt, aje 'zalkot mnogokje, zlastinaKozjanskem, izumrlaze medobema vojnama. iiOd tod je doma J05i pPovalej,"pise kronist,"strokovni pisec, pravnikv fi c nanenisluzhi.Blizu cerkve rOjstnahisaznanega taparja GuteJa iz drugepolovice devetnajstega stoletja".(Hise nLvec,op. p.). .. '.. .,' Podobno kot ·Primoz je tLidiKosnica razvleceno na­ selje/lena povsemdrugem koncu,obc;esti Celje-Kozje; Greza hri,b ovit sVet,posejan zredkimidomaeijami>. Rav" nega sveta]e lemali:>inkotv Guzejevih casihse tudi' dB: c nes kozjanskiclovek pre­ teznoprezivlja z zivinorejo, Vasoziroma zaselek, kjer se jEi odigralo zadnjedejanje Guzejeve drame, stejemanj kofducathis, ki sO boLjali manj prenovl Jene, vsevec je fUdi novih, nekajpaJihtudi 7D -1 S. MARK 1995

vztrajno propada.Obnovljena je tueli hisa, kjer jebila Drobnetova gostilna.

Do zaselka vodi ozka,kolovozu podo­ bna pot. .

GlJZEJIN LJUDSKO

IZR:OCILO .,

Babi cein dedki. dqnasnjegacasaill1i-ljo pravzaprav odsi.lenehv,aleznq nalogo, ki bo po vsej verjetnostiv prihodnj~s¢ napornejsa~ Jeie re'Si da za otro.cajepi,se prenekaterina.s intujpi,sateljiqa se.zdav,. naj niso pozablj~ni mgjstri pravljiparj..i, kotsoAnde{seni·Grimm indrugi, da (re­ snicin.cj,ijl]bo)<:lanza dnem poslusgmo veckaj, kar jepTavljicarn~korqjda po­ dobmo,a ,t o vendqrl.e ,niso ...Vo.lkodli:lki, vile, skrati,razbojniki, tolovaji,rokovn­ jaci in hudobnigrofje,vseto jeizginilo ina kme¢.kih p~ei,kajtiJ!Jdi teso- izgic niJe.Pa tudibabicev temzivcnemsvetu ni50 vec tisto, karso bile.

LopovSCinese tudidogajajo, kaL hi

brez njih, celo veeje - tudi bolj prebrisa­ ne ad Guzejevih - vendar je sponiin na­ nje Ie muha enodnevnica: prevee jih je!

Vse {Orejje,le razbojnikov ni, vsaj ii taksnega testa ne, kotje bil nas junak.

Dandanesniheene jemlj~vee bogatim, dabi da}al revnim, kvecjemu obratno. A tudi tehjevedno vee. Lopovscine pa so tako prebrisane v danasnjem svetu rae!Jnalnikov, d.a bijihbilo celo dedkom in babicam tezk6 razumeti, kaj sele na­ dobu,dnim otroeajem.

In tako so torej neuradni pravljicarji, oedki in babice,v koeljivell}, nezavidlji­ vempoloiajv.Preostajajim torej stara iqd.oga,stadprijatelji, junaKi njihovih d~dkov in babic,se vedno jimje na voljo ' - nasprijateljGuzej.

Koliko ve 0 "glasovitem razb01niku Guzeju" danasnja generacija, smo 5e ra­ dovednosprasevaU na zacetku osemde­ setih let, ko jenastajal ta zap is. Ali sploh se kaj ve?Ce ve, kaj vein od kod? Iz kate­ regavira? Odkod domisljija?

Cezcesto na vrhu Jezerc, v slepeei svetlobi jutranjega sonca, ki jetoplo boialo skoraj novo hiso onstra.n, je pocasikorakal mozakar.

Preden je utegnil izginiti vgozdin za­ mahniti s sekiro, ki jo je nosil v roki, smo ga ustavili.Morda je bil potomec tistih, prikaterihseje skrivalGuzeji vredno je poizvedeti, smo pomislili.

"0 cEl in mati So veckrat pripovedovali o Guzeju," ni bilotreba kaj posebnopro­ sitl takrat kaksnih petdeset let starega Ivana Mahneta. "Menda se je" veckrat zadrzeval pri nas. Prihajal je, pa vsel.ej drugaee oblecen, eestokrat jelfT:!el v zepihkarpo tri kape. Bil je odrezavega je,zi ka, tudi zasitnariti je znal inreiko za­ tegniti besedo."

Ivan]e poznal stevi tne zgod­ beD Guzeju, ajih ne biponav­ Ijali. Vedel je, da se je poigral Zzaodarji v Celju, da je bilo menda pri Turski mack!, ki"si je ze zdavnqj nadela novo pre­ obleko. Tod okoli so si te zgod­ be pripovedovali pri liekanju koruze,vCasih tudi v poznih timskih veeerih pri luseenju fizola, oolinci ob trgatvi, ko se iz kosa ulije most. Mlajsi ne vedo kaj prida, jese dodal. : 1'1e se kaksna generacija bo morda tako sreena, da bo spoznala vsaj nekaj zgodb, potem bo Guzej za vselej uto­ nil v pozabo," je smejoe se in opirajoc se na sekiro poeasi zlezel izpred oci v gozd.

(Dalje) 45

v

(9)

U krozi jo med KozJand ze vec kot sto let, so bile dobro znane tudi njegovi hcerki, RAZBOJNIK GUZfJ ­ dedek pa je poskrbel, da je "glasovitega SLOVENSKI ROBIN HOOD "SliSite, ostir,na:jvrzemnamesto vas," roparja spothala tudi vnucka".

V skritem pa zato izredno lepem je prijazno dejal.

Igrall so,igrali, dobivali, zgJbljali, kotickutik za trgom Podsreda, z razgle­ V casih nastajanja tega medleli v tobacriih in alkoholniihhlapih, dom na starodavni podsredski grad, je ta­ spisa je.Planitlcan Fric casje min'eval. Mozakar~ejeposloviL krat~ na zacetku osemdesetih, zivela tiho . Radej stel enainosemdeset Ko je gotilnicar pobral kroznike, je opa­ in mirno dvainosemdesetletna Fanika Plan inc. Marsikaj skupnega sta imela z zillistic: let in je bilkronika svoje­ "Dragi prijatelji, igraliste zGuzejem. Radejem: oba sta cenila Ijudsko izrocilo gakraja.Povsodso pac . Poslavljam se, pa dobroseimejte!" insvoj kraj in C?ba sta bila prepricana, da Mozjeso ostrmeli.

Vedeli so, da je na mladi premalo poznajo zgodovino gnez­ ziveli Ijudje- in se zive - ki G uzeJevo . glavora:z pis'anap recej ~nj a . da, iz katerega odhajajo v svet. skrbijo, dase Ijudsko vsbta denarja,vendarna to nillihc.e po­ "Meni sooce Joze Zupan pripovedova­ mislil, a .tudi pomagat.i seni 'd alo kajprida: Ii," jebajala zenica dobrega spomina, le­ pozabi, ki izrocilq Guzejje bil zedal~c, . Qdsli son~ Planino, pih stavkov in mirnega, prijaznega na­ ima}o radisvoj kraj in so Za Guzejem · pa so se podaliZandarji. smeha, "kako je Guzej zbiral macke v Mozakilr Je izgiJ;li I kot kafra in .le redkokdo Podsredi. PrilaJkovcu (Preskarju) je se­ vse, kar so kot pridne . ' , . del, pit in jedel, se bratil z orozniki, m,ednjimi gaje se kdaj vide!. cebelice.nabrali v dolgih ' ZgodUo seje, dajeyu~ej na Jezercah nihcega nispoznal . Je moral biti spasen letih, pripravljeni sreca I go st LI n i~ arjain..trgov~aflvaJca .i?i mozakar, ko je bil tako na hec obrnjenin Jurklostrai ki se je vracals svojih.op.rav­ pripravljenzapotegavSCine. Ko je zbral (Josredovati naprej. kov skotesljem. precejsnje stevi 10 mack, jih je zaprl v stalo "Hej vi, vzerniteme na vozicek,grize Sdtovskovega Albina, v nedeljo pa' ko so . pomin in :zgodba Fric.a Ra­ la hrib kolena, .grize/ je "z nekoliko Ijudjesli od mase, je zivali spustil natrg. deja nista kars.ibodi. Prijaz­ Nekateri so .se smejali, drugi so kleli, hec nost je . sijala z njegovega mocnim glasom poprosila zenica z jerba­ obraza, vedozelj nost se je som. Hvalec je radstoril uslugo, takseh je paje Ie bil. Saj ninic hud~ga hote!. Veste, skrivala medgubicami, ki so bil in ni si dal dvakrat reci.Ustaviljekole~ je pa zato dandanasnji veliko premalo pri­ pravljenosti za .salo. Resnobnost in mrkost selj in cudna zenicaje zlezla gor. orale obr<;tz. sta nasidruzici, ne da?"

"Guzej? Ja, kar teikp bi POSTALO MUJEVROCE je res, je res: niso pray naredili z Kar zacel;" je rekelins~ITlLJzal, njim, z Guzejem. Razocaran clovek prekladal .goro casopisov,' Peljala.stase, zeri.ica nibilazgovorna. vcasih prehudo pokaze zobe. Tudi ni zbiralmisli.

KoJe praY blizu vrha Jeze.rc,jezapihal pray, da niti kriza nima ali vsaj kaksnega "Moj dedek Jozeje dva­ veterin dvignilzenici prtic z jerbasa. znamenja na grobu. (Danes to je, tudi krat tedensko spremljal H~alec nibil strahopetec,a seje vendar- plosca z napisom,op. p.) '. . mozakarja, kijenosiJ po~to "Leta 1928 sem se podala pes k sestri k Ie .zgrozjl: v jerbasu je bUG vlomilsko 5 PlaninevSEintjur in obratno,Nosil je orodj¢inkar je bUo sehuJse - oroije. Sv.Stefanu priZusmu. Mimogrede sem se dolgo pusko, kijo.jepolnil spredaj;listi­ kratjebilapostanaPlanini pri Kukovicu, Podjetn'efTlu .gostilnlcaruintrgovcu. izwstavi la ' naprevorskem pokopal iseu ker

dan<;tsnjernu lazbecu. SpremljatI pa je Jurklostra je postal 0 vrocei·rnisliso mumeje zanimalo, kje poeivata razvpiti Gu­

moral z.<;tradiGuzeja, cetudi ga ni nikoli ,? i<lcelernrzlicno begatipo gh:ivi, nekaj je zej, 0 katerem so oee pripovedovali. Spo­ videl; pravzapravmendale enkrat, od bilotrebastoriti,sajmekspravinaoni minjarnse, da je tistikratna grobu rastel svet, jetatarnal sam pri.sebi. roirnarin in Sem sirekla, da ga jegotovo dalec.

Ne da ,bi Guzej to videl ': Je Hvalec Barb.ika zas-adila. Bil je velik, lep, kosatl" Nekolikovec srece z CuzeJemjeimel spustilbiena tla. .

Zusemski cerkvici sta mezikali v . moj (lee Miha, ki se je pri cevljarj.l~ Tbrn­ "0 Bog,gajZlosem itgubil,konja pa je vrocem julijskem soncu na strmem hri­ paku .vSentjurju izucit zakrpanjecev~ Ijev ..Ko s.eje vrn iI iz Sentjurja, je skupaj t~zkolrotiti brez nje.Je muhav, veste, bu, ko smo zbiralite utrinke, na hribu, ki mUhav kot sam vrag,"je bit. od strahu premore lemalo prostora: se kaksne stiri zdomacimi fanti veckratobiskal gostil­ prpJav ~oznik. Zenica se ni dalaprositi, hise sestiskajo.naozkem, skalnatem po­ no Pefcic v.DoropolJu blizu Plan ine.Jed­ Ii so,pili,pakarte sotudiznali vreei inse Hvalecjeustavi Ivoz, b~lblepa po gajZlo. mol u, ki se spusca navzdol od Pane. gostilnicar jim jedelal druzbo, so poye" Takratje Hvalec pqgnaHnjevozil, vozil, Streljaj dalec so se v migetajoci vrocini dalioce, . ki z bistrostjo spominaniso kotdabl'mu gorelo za petallli,da je na bel iIe razval ine mogocnegazusemskega .0vinkih vozicek kar odnasalo. . gradu, ki je v Ijudskem izrocilu praY tako imeli nobenihpregJavic. ' ..

Po A~kaj dnehso nezn<;tnci trgovca puslil vrsto sledi. Sredi gozdov se vije NekE)gadne, bi Ii .sotav no p.rav zagreti, HvalcaoTajsali zaprec~JsnJeirnetje.

Da cesta.

Tistikrat je bila razrita in vrazje so s;e odprla v rata in vsto~il jem9ziikar· 'Jebil zr~venwqiGuzeJ, nitreba posebej strma.

Spoda] nekje so brneli buldozerji, Predstayil se je za potnika; ki ponuja kaj pouclarjatif" izzanepreglednih in nevarnih ovinkov vemkaj. · .

Guzej.v Radejevidruzini najbrznebo so obotavljajoce se lezli kamioni s pe­ Kose jenajedelin napil, se je 6brnil k pozabljen.

Guiejevedogodivscine, ki skorn. Eden ta drugim. Novo zivljenje se ocetovi d ruzbi.

Pise:MI.LENKOST~ASEK

ne

44

7D - 22. MAREC 1995

in kot kaksno kmecka pasje seene rev­ jeskorajda nevidno priblizevalo temu snjl: de Iu Koz janskega.

Nalusmu kat da se je ustavil eas. Tudi "No,vidis,da im,a studi boljsegal" danesnikaj dnJgaee. ..' . . . ·Pa 0 GuzejLiL ." ..... '. •,........• . ..••.

"Je bi I mendaf~jstfant, sopovedali sta­ Pri Penieu, na vrhu strmine, ko Cl.ovek yes zasopel'in mqker obstane, dasi od­ ri in tega takrat ni bilo tako.malo. V nasi dahne in nabere riovih moei, je zalajaja fari je imel celorajdQpajdasevin prijate­ seene in prestrasenozbezalo. jevin soga zato tudi Ijudjy dobro pozna­ "Kajbiradi?Ostarihcasih? OGuzeju? li.Ce biimeli~as, b.i yam pokazal,kje je Pray, prav," je dobrodusno ponavljal ta­ bilanjegova Barbika 'doma. Pravijatudi, kratsedemdesetletni Ivan Penie. In smo da je imel z nja otroka. Kdo bi vedel?" se razgovorili v prostrani izbi 5 krusno Pripovedoval nam je 0 zandarjih, 0 pecjo, ki je v svoji dolgi zgodovini'po­ mackah,o Guiejulogarju, S=;uzeju zeni­ slusala bogve koliko zgodb in kdove 0 ci,a kartanju, karprecej je vedel, pa 0 cem. Bilo je prijazno in v case potaplje­ tern, da je tudi tista pr~streljenavrata na Kosn ic i vi del . Bi10 je Vmladi hleti h. no zamaknjeno. "lusemeani smo pravzaprav najbolj ponosni na svojegraseake, okaterih ve JE BlL SOCIAnST? zgodovina mnogopovedati. Preden yam "Ce natanko pomislimo,"je zakimal povem kaksnostoriJo 6 Guzeju, bi rad, nadmizo, "moZakarniimelpr,we srece. da zapisete tisto 0 kmetu, ki je p.ripeljal Da je postal taksen, kakrsnega danda­ grofu desetninsko vi no. nasnji poinamo, jebilakriva podia preva­ le pripeljal ubornirevez, ubogapara, desetinsko vino,ves ponizen in skro" ra, clavek je bil paepreobcutljiv inje za~ men, pohleven kot miskaingaje zape~ bredelvrop in zl6cin. Je pase nekaj druge­ Ijal.na zusemsko grajsko dvorisce. Grof ga, mislim, da Guzeja vendarle nebi smeli ga je poizkusii, zamlackal z jezikom, kanako odpraviti: jaz bi rekel, da je bil pljunil, zaklel in se srpo zazrl v kmetica, neke vrste social ist. Kakorkolize, za revne se je tolkel, bogatimje jemal in revnim da­ da je revezaskoraj strlo.

Peljito kislico naz:aj, odkoder si jo pri­ jal. To je zapisano, to segavori.

Imel jeprecejisensmisel zasalo, zdrav peljal, in sevrni 5 pravim, dobrim, taksnim, kot ga pijeta ti in tvoja druzina, Ijudski humor, kakrsnega se danes mrha," je zarE!ncaJ kot popadljivpes, srecate med nasimiljUdi. Pravijo, daso preden je uboga.parilutegnila pripomnic Notranjci pa Dolenjci rojenisaljivci. Saj je 0 tem govori I ze LeVstik. Dajte no, teh ti, dadrLlgega nima. , Kmetieu . ni preostalo drugega, kot da se med Siovenci nikjer ne manjka. Mi je obrnil voliee in se vrnil domov. Doma Kozjanci pae nimamo sreee, da bi kdo so stakni Ii gl ave. Kaj storiti? Kaj namje pisal onasih smesnihin manj smesnih pogruntavscinah.OdGuzejadalje. poeeti?

Spodajvlamerku jemenda razbojnik Polovicovina ~pij"dolijvode inpotem tope!jina,f,f j,"mupravi sosed. Reeeno, Guzej zlezel zenski pod krilo,ko so ga storjeno" J(;;;.,- ,;. .... .. • . .... .. iskal i, zenska,lliledenozensce,jaz bi tud i i3119je vie,~~. lo!,:,ris,kpli so, p~li, bili 59, bil, pa jeVsCi presrrasenavrtelakolovrat.

Slisal sem, dajebilizrevne, apostene gla~r1,i, ' ub8g~: r,~ji\:;T je, dala dus~a. Nato se je vrnil. Zapeljal na grajsko dvorisee . druzine. Ni sedolg~, ko je umrl njegov Tem,no ins,amqiho.MrkogledigJofse je sorod[1ik Juri] Guzej. Skoda je Ie, da ni kmalu prik~z,al, spet za,m lackal zjezkom mogel Ameriko,da je prej smrt storil.

Razbojnik Guzej jelahkoIe sanJal 0 takiz ,~irkipusk 7D - 22. MAREC 1995

RAZBO}NIK GUZf} SLOVfNSKI ROBIN HOOD

I

Vrag vedi,kaj hi tam iz njega ratalo.

Taksniljudje so tam veliko dosegli, taksni, ki so se znali znajti in stvari pray obrniti. Butast res ni bil, Ie verjemite. In naSje bil. Nas!" Smo sli naprej. Po Guzejevih sledeh, pasledeh Ijudskega izrocila. Na Prevor­ je, nakraj konca nasega junaka.

Ni.smo naW groba. PokazaJa nam ga je takrat tri intridesetletna Zalika Vinkler, ki je domovala tik prevorske cerkvice, tam, kjer se je v davnih casih odvijal Zalostni pogreb, iznicenje v kozjansko zemljo.

Sonce je zgalo. Ljudje 0 iskali senco.

Mrtvatisina jegomazelanad pokrajino.

Seveda je bi 10 v misl ihvse to.

Takrat smo obstali pred necim, kar naj bi bilo grob,poslednje prebivalisee. Za­ Hcaje natancno pokazala gomilo, ki ni bila vredna tega imena . Ceje ne bi poka­ zala, je ne hi nasli. Gomilo "slovitega razbojnika Guzeja".

Pac pa je takrat rekla Zalika Vinkler: "Spominjam se, bila sem se otrok, da je bil grob se kar urejen, celo kriz je bil pos­ tavljen in velika, divja gartroza je rastla na njem. Nekoe sem vprasala oceta, kdo tubj pociva. Oee je na kratko, hladno odrezal: Razbojnik Guzej! Pa je oce imel nekaksnospostovanje dotega cloveka, to sem cutila.

Od tistihmal sem z nekaksnim sposto~ vanjem patudi grozo hodila tod mimo."

Oce ni vedel veliko, vee je ostalo v spominu laUcinega dedka. Stari Amon je bil 'prevorski meznar in je bil, vedo po­ v'edati Ijudje, zraven, ko so zagrebli si­ rotnegain zlocestega, od boga in Ijudi zapuscenega razbojnika Franca Guzeja .

"Mi sma si z Barbiko v sorodu," nam je zupala Zalika, ko smo posedli za mizo .

8ila je dedkova sestriena, Amon se je pi­ sala. Mlin, kjer sta se sestajala z Guze­ jem, sestoji! Kako dolgo se?!

Da je imel z njo otrOke? "Ne tega ne vem,nikoli se nisem slisal. Pray bi bilo, eebi mt:Jpostavili kriz, po krseanski in vsakrsni navadiinvsaj malol.lfedili grob.

Takoje lTlenil tud moj oce.

Ze zatobi bilo pray, kerveckrat na Pre­ vorje prihajajo Ijudje, vprasujejo, veste, Ijudje poznajo to s,torijo 0 Guzeju, kjeje, kjepoeiva, tisti slavnirazbojnik in ba.cejo,da jim pokazem grob. Clovek se neprijetno pocuti, ko kaze nekaj, kar ni podbbr:ro nitipasriiku;kaj sele grohu!" . Podohno , danes pa ni vee treba, saj je groburejen,je vtistihcasih mislila tudi zegarskagosti Inie a rka Ana Gubensek.

Brzkone se je pri njenih prednikih kdaj oglasil nas Junak: v hisi se je "ostirska" tradicija ohranjala tri stoletja, nam je zaupala prijazna gostilnicarka. lal so danes gosti Iniska vrata zaprta. (Dalje) 45

,

(10)

IISVe Ie

RAZBO}NIK GUZfJ ­

SlO'VfNSKI ROBIN HOOD

Bohor, za,KozjanCe'tako

Ijubo inprijaZiJopl:Jgorje,

je ·bi! za/(rit z. meglico

.

VrOCiA€ insvetjebi(/Jrily. .

ta.Ao vr-ocicen. Mallie ·bil ·

mehak. Staro :znamenje .

obcesti je sameva/o

v svojista.rostiin helini.

Vr~ta c.()stiiCa so bilallil

steiaj odprta, vabljiya,

po ciobris/().velJski"'~\?~tli.

\/ kotLije se.dJt/mlaiJeni~

globoiio pogre:ZBjiflfl .Sam

vase.

Pise: MltENKostRASEK

saketolikocasamttfeJo~a popotovala do kOZ<irca.N~­ ' enkrat je:tvonkoia~~Ja ·tlr,a. had vrati. Bilojedval1(tjS!. ;.'

SOllee Je paril()bjl~e; , mrvHoffiozgane. .'.... . ,".

Dan nihHustvarJe~z~lp()" govor. Gostilneso bi.l~pr.a:z- . . ne.

Drezali smo nicarko .

Guzeje\lska s. nO'Itl()Je' ·Pf.b tegn iJa, videlo 'se se ji zasvetile: .' . . ' '. ' .•• "V~rjemite ali . ne,ampak lfQ~IE!t!,ilc!>e; boljvfHasujejo PD.·c ,.",,,,.;,, . .4<ieje'·PQ~~F. pan,kaj je-biloz njim,o niE~.govil1l;pe~ri,pl:~~ tUC\h, ali lahkoto'kje dobt.j'Qza:pis?n():~·.· .' Pi"ed easom/Ie orjpo'ltedrova1a so.pnSH .

IjudjeizKranja. Nalasc zato, skali grob inkrah kjetjezjvelvu'Zejr, .'I~1:' kersta j imtakopoyedala

"Moj pradedek, Milia Zalokar, je bi! ta­

krat,v letu' Guzejeve smrti, 1880, pas­

tir:cek. Menda je bil rojen tam nekje ko­

.' necsestdesetih let. Blizu neke smrecice,

vem,kje je, pokazali so mi jo - je pasel

iivin,o . Po senozeti sta priSla dva ne­

·ZflanC<l, inko sta prisJa zelo blizu, je

/:§;~o~~all cia sta tandarja. Pozneje smo ·· f.i::vedeIi,dasta bilas Planine. dec.kor' sta rekla, mu stisniJa v ,'"",,, •• ~",arkrajcarjev , 'stopi no k Drob­ ~ii:!ir ;; t:1I.¢t~~ygos·t:Hn() inkupi malo kruha. Mi­ eie:d.a.nes;J,Q~~iVie> .'imqgrecle poglel, ce je tamkaj kaksen tu i in ce te " bodo vprasali, kdo te pV" .' H''', nika r ne pove]. Si pac prise! po ,l<" ,:>"'-""

ni bifo najbolj umno, je poz­

:eli 5 si'-' , Illaiej;lripovedoval in po svoje razmislja­ [Z'JIlJIU;· ··"I';<hil'l"";u sinoviin vnuki stari Zalokar. ~.:-c •• ,~,, ~, nodil V gostilho po kruh, ce je

..~"I· , UV'"d.

Z bogate kmet; je, kjer je bi 10 dOVdlj? To hi bilo tudi za tiste s kf,atK,t)'oarne't sumljivo, je razmiSljal.

'. "

volj a - ukaz. '

Fantic ni pomisijal.

Spi.lsti( se je proti Drobnetovi do­ ii~""ri~a,< j):laciji. Zgoraj, v izbi, ni bilo nikogar. 80­

Ar. i"""li""'I .·i. !>()l3let~!C se je napotil v klet. lepo je poz­ e.a.Kajpaks Kozjans~eg~aa:i'(~ii~j£~~~~~;;'i vorili zdomai:ini.Dabi ·\J pogledal naokoli, se sprehodil kjerso n~srecnega ropaI1a:spraVIl.1 n~:t61i1J d"(l,,,I' , .1h.ci'f .... ". ·~,.. ()brazih gostilniearke, Drobne­ s\let~ . . " . , .... > jega moskega. Pbgovarjali so set "Zanimlvoje, U je sere~ta (jube9~k()v~, hnili. "daprihajajo obdobja, kozanimarije 'Zfi je zaproseno, pomolil denar.

· ·:,.Gt!~t#~l'l~~~s.ca~ I'l?t()paje pq{lekaJ..I~~!h ..•. . ' Nihce ni nicesar izustil, nikomur se ni

·;, 'jfuy.s'e:i1iff~~,~:f'o'5vdj~jet6tueiraztlmlli1;'. . nie zdelo sumljivo. Tuji moz, ta je zveda­

vo: doned-avnega smobili skoraj odreza- nr<,":'."b.Ifl J.iir"';'!:;l,l.",;,n:... ·h1ii"V;,,,e. vo, odstrani, pogledoval, reke! pa ni file.

46

70 - 29. MARK 1995

Pastireek se je jadrno vrnil.

'Daje pri hi~i,tujee, pravis,' sta reklain .sepogledala. ' Obddi kruhin dwbLz.' Zdolgimi korakista se spustila prati Drobnetovi domaeij i.

Ko ju je Drobnetova druzba videla, se je najprejpo bregu spustil gostilniear. Za njim jo je uevrla se .zena. Vrataso se na· na$loma zap ria . Guzej je ostal v kleti.

Zandarja sta streljala, zahtevala pre­ dajo. Guzej je zvijal Barbkina pisma in jih metal skozi kljueavnico. Ko je zandar prijel pismo, je Guzej ustrelil in ranil hndarja v roko.

S staw zantlogo (nekaksno sekiro, op. p.) je Guzej skopalna vrt luknjo. Potem je odvrgel revolver, da bi prevaral oble­ govalce. Ni pomagalo, naletel je na sebi podobne.

Nekoliko pozneje je vedelpovedati praded,soprisli naPOmoe okoliskilovci in zagrozili ujetniku, da bodo zazgali koeo, ee se ne preda.

To je zaleglo.

Vratasose odprla in naplano j,e stopH .

G uzej,neustrasno in mi rno ter popol noma zbrano, je povedal praded in zavpi I: 'Tukajsem, jaz, ravbar G uzajI' .

Zandarja sta.se zavedla. PocilJestrel, in Guiej ' je omahnil. Potem so ga poloZili pod hrusko ...

Praded so rekli, dabi ga takrat bilo mogoee ujeti tudi, cene bi. st[eljali.

ZGuzejem sem nekako~ivelvses~ozi, sploh v mladosti.l5.o sem!;>il majhen,so veckrat WisH kaksni tujei, sprasevali oeeta, sinekaj zapi sovali, vital iv anj , ho­ teliso izvedeti pravvse 0 'nasem' Guze­ ju. Pozneje sem oeetovo, dedovo in pra­

7D" 29. MARK 1995

dedovo vlogo prevzeljaz." Zalokarju se jetudiuresnieilazelja, d,a svojemu slav~ . nemu mjaku koncno postavijo SP09,0 ­ ben in cloveka ,vreden spomenik n'Cl gm­ bu.

Sledi pa venda'r lese ni bilo konea.

Primoz pri Sentjurju .

Rojstni kraj Franca Guzeja. H.ise, kjer je nesreenamati zibala poznejsega tol9­ vaja, ni vee. tepa stanovanjska stavba sto)i tamkaj. Njeni 5tanovalei so v .t istih letih sicer se sHsali zaGuzeja, vendar niso 0 njemvedeli domala nic. P()dobno sosedje. Ljudje se pac 5elijo, kot se v oeeanU mesajo topli inhladni tokovi.

V Primozupajetakratzivel Martih An­ derlic, sicerdomaizSv.Emepri Pristavi v smarski obeini, ki mu Guzej nl bil uganka. Se vec:njego\ia domaCi ja je bila na dolbeen nacin 5e posebno zveza:na z Guzejevim zivljenjem.

"V Cuzejevih easih se jepri hisi reklo pri ' Skofovih . Zabj, nisem raziskova\. .

Vem pa, da jebilatukajlonearijai sploh je bi 10 takrat dostilonearjev v sentj u rski obcini. Sepo drug"i svetovni vojni so se vrtela loncarska vretena. V kleti je bila eec, pa tudi 5kladisceloncevine. Stari Skof, lastnik domaeije in loncar,ki je bil tudi Guzejev prijatelj, in sosed Spolar sta mU ' veckrat pri5kocila na pomoc. Skof mu je dal v kleti zatocisce, kadar so ga preganjali zandarji."/ Zlezli smo vtemno, obokanoklet,si krivil i hrbt,e in udarjaliz gIavami v strop.

Majave stopniee stare krneckehise,ki 5i se n i opomogla od potresa v letu 1974 ­ zravennje stoj inova- so vodi Ie v nezna­ no. Treba se je bilo privaditi na temo .

RAZBO}NIK GUZfJ SlOVfNSKI ROBIN HOOD Ozek snap dnevne svetlobe je sveti I natanko pred ozko, dober meter veliko luknjo, ki se je raztezala nekako dva me­ tra v sten .o.

Tukaj je Ion ear Skofskrival Guzeja, Tistikrat so vnjej spravljali kr~mpir.

Klet je bi la po svoje imenitna. Le malo­ kje bi se nasel taksno: z mogocnimi obo­ ki, ki jim tudi potres ni prisel do zivega ...

"0, saj se tudi jaz spomnim storij 0 Gu­ z e ju," je vedro spremenil pogovor Mar" tin, ko smo znova zamezikali na soneu, ze kar privaj.eni teme~ . Vsentjurski fari so iskali botra za novo­ rojencka in nakanilo se je tudi, da je bil sreen i oee deteta - orozn ik. In 5e se je na­ pravilotako, da se je od nekod vzel do­ bronapravljen mozakar z verizieo na lajbleu (telovnik , op . p.) , ki je nosila tezko, zlafb ura, zimenitnimi skornji na nQgah in - vse je kazalo.tako ~ tudi z nabi­ to denarnicoin se men! nie tebi nie, po­ nudil detetu ali, bolje povedano, oeetu oroznku za botra.

SI ISO v eerkev, imen itnez je nosi I otro­ ka, peljali so se z zapravljivekom, potem so obilno jedli in pili in sploh je bilo vse kar najbolj prijetno invid jemajoee.

Vsakastvar ima 5vOj konee, in tudi ta ga je imeJa. Imenitni boter je bogato obdaro" val deteta, obljubil, das6Sevme, in izginil tako,kotie prise\. Niso ga vee videli, am­ pak so nasli. pod kroznikom listie. Kakor­ koli ze- spominn a Guzeja se zivi .

(Konec)

47