december / 12 - 2011
>
oglasi, med ljudmi
Grosupeljski odmevi
Ažur Trading je družinsko podjetje s tradicijo, ki je bilo ustanovljeno leta 1992. Direktor družbe je Zvonko Barle. Podjetje se je sprva ukvarjalo le z menjalnico, kasneje so temu dodali posredovanje pri odkupu in prodaji delnic ter skladov, leta 2006 pa so odprli tudi oddelek z nepremičninami, ki iz leta v leto postaja bolj prepoznaven pri potencialnih strankah in dobiva vedno večji pomen pri poslovanju podjetja.
AŽUR TRADING, D.O.O., v okviru svoje dejavnosti ponuja naslednje storitve:
- nepremičninsko, pravno in davčno svetovanje.
2. DELNICE - Posredovanje pri nakupu in prodaji delnic v sodelovanju z GBD.
3. SKLADI - Odkup in prodaja investicijskih skladov. Sodelovanje s Probanko, Alto, Iliriko.
4. MENJALNICA - Ponudba ugodnih menjalniških tečajev.
1. NEPREMIČNINE
Kako vam pomagamo prodati ali kupiti nepremičnino?
- Strokovno posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu nepremičnin; - priprava pogodb in drugih listin, ki so strokovno sestavljene, saj jih opravi priznani pravnik oziroma odvetnik, pridobivanje potrebnih dokumentov; - brezplačni ogledi in oglaševanje na naših spletnih straneh ter ocenitev tržne vrednosti vaše nepremičnine;
Nakup nepremičnine za vsakogar izmed nas predstavlja eno največjih naložb v življenju, sama nepremičnina pa stalno in varno domovanje. Zatorej je pred nakupom nepremičnine potreben temeljit azmislek o naših željah in potrebah. Bolj ko so elje jasne in natančno izražene, lažja je odločitev za nakup nepremičnine. Seveda pa ni vedno dovolj le jasna opre-
31
delitev želja, ponavadi ima pomembnejšo vlogo tudi varen nakup nepremičnin. Pri tem pa vam je lahko v veliko pomoč naša nepremičninska agencija, ki nudi celovito ponudbo, od nakupa nepremičnine do vpisa v zemljiško knjigo. V to spada: oglaševanje, preverjanje pravnega stanja nepremičnine, vzpostavitev stika med kupcem in prodajalcem, izvedba ogledov, posredovanje pri pogajanjih, pomoč pri ureditvi posojil, priprava na sklenitev pogodbe, hramba kupnine ali pogodbe, sodelovanje pri primopredaji nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo. Najdete nas na naslovu: Ažur Trading, d.o.o, Kolodvorska cesta 2, 1290 Grosuplje Delovni čas: pon – pet od 8.00 do 18.00. Zaradi dela na terenu pa priporočamo predhodno najavo na telefonsko število 031 610 644, (kontakt: Joži Barle). Vso ponudbo nepremičnin pa si lahko ogledate tudi na spletnem naslovu: www.azur-nepremicnine.si
Učiteljska leta na Polici »V 8. razredu smo napisali prošnje, moja je bila naslovljena na učiteljišče, kar pa mojim staršem ni bilo všeč. Bali so se stroškov,« začenja pripoved moja babica, zdaj že upokojena učiteljica, ki pa se še vedno z nasmehom spominja svojih učiteljskih začetkov. Dandanes si najverjetneje težko predstavljamo, kako zelo drugače je pouk potekal komaj petdeset let nazaj. Za preprosto kmečko dekle iz majhne dolenjske vasice ni bilo ravno lahko, ko se je pri rosnih štirinajstih letih odločila, da želi tudi sama postati učiteljica. Vendar pa se je v svoji mladostni zagnanosti in vedoželjnosti odločila krojiti lastno usodo. Uspešno je opravila sprejemne izpite in tako za nadaljnjih pet let postala gojenka internata na učiteljišču. Veljala je za pridno in vestno učenko, čeprav nikakor ne more pozabiti, kako so jo enkrat samkrat kaznovali, ko je na listič papirja zapisala besede svoje prefekte: »V Ljubljano smo prišle študirat, ne fante zbirat.« Po zaključnem izpitu na učiteljišču je babica poslala tri prošnje, vse naslovljene na šole v občini Grosuplje. »Ko sem se z vlakom vozila mimo Grosupljega, sem vedno občudovala okolico. Rekla sem si, da bi ravno tu rada učila.« Njeno prošnjo so z veseljem odobrili na podružnični šoli na Polici. Tako se je že med počitnicami z bratom odpravila pogledat novi kraj. Sprejeli sta ju dve učiteljici, ki sta že prebivali na Polici in jima prijazno posodili knjige, da se je novopečena učiteljica še pred začetkom šolskega leta lahko pripravila na poučevanje. Babica je stanovanje dobila v hiši nasproti šole. V sobici ni bilo drugega kot z ličkanjem polnjena postelja, skromna peč in za pregrado umaknjena kuhinja. Pod oknom si je uredila gredico, vodo je vsak dan prinašala iz šolskega vodnjaka, drva za čez zimo pa ji je s konjsko vprego kar 25 km daleč od doma pripeljal oče. Spominja se, da je pozimi priprave pisala stisnjena ob peči in oblečena v plašč. Spat se je odpravljala pozno, saj so ji prvo leto dodelili poučevanje 6., 7. in 8. razreda dopoldne ter 1. razreda popoldne in to tudi ob sobotah! Pisanje priprav se je vedno zavleklo pozno v noč, zaradi utrujenosti pa je spala tako trdno, da neke noči ni slišala niti fantov, ki so ji pripravili podoknico. Po kakšnih koli opravkih se je morala odpraviti peš. Ko si je zaželela kupiti kolo, ena učiteljska plača ni zadoščala in nekaj je moral primakniti še brat Janez, ki je naslednje leto prišel pomagat učit na Polico. »Učenci so bili zelo dojemljivi za vse dobro,« se spominja. Učili so se branja, pisanja in računanja ter spoznavali naravo in družbo.
Enotnega učnega načrta ni bilo. Vsak učitelj je imel učbenike, po katerih je izbiral snov, ki jo je nato predstavil v razredu. Učenci so si povedano pridno zapisovali v svoje zvezke. »Ko nekega dne nisem razumela snovi iz matematike, sem šla vprašat kolegico, kako naj to razložim pri pouku. Nekaj časa je gledala, potem pa rekla: To kar izpusti.« Včasih so šolo obiskali pedagoški svetovalci za posamezne predmete, nekakšni nadzorniki. Učenci na Polici so se po zaslugi matematičnega navdušenca učitelja Janeza odlično izkazali v računanju in pedagoška svetovalka se je čudila, saj je bilo takó dobro znanje na podružničnih šolah redko. Tudi babica je prejela pohvale, ker so njeni učenci izredno lepo gladko brali. V razredu so jo imeli radi, starši so bili prijazni in vaščani so jo spoštovali, navsezadnje je imel učiteljski poklic takrat velik ugled. Enkrat na leto so se učitelji srečali na centralni šoli v Grosupljem. Ravno tam je babica spoznala svojo bodočo taščo, prav tako učiteljico in kmalu zatem jo je ljubezen odpeljala v Št. Jurij. Fantje s Police so se morali žal obrisati pod nosom, a čeprav njeno srce ni ostalo v prijazni vasici, kjer je prvič službovala, so tam ostali najlepši mladostni spomini. »Na Polici je bil moj najlepši čas življenja. Ko si mlad, je svet poln radosti. Nič me ni skrbelo za preživetje, saj sem imela dobro službo. Službo, ki sem jo imela rada.« Po spominih babice Ane zapisala Sara Primec