Galerijsko svetišče lavreatov

Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj 20 let v Prešernovem mestu

GALERIJSKO SVETIŠČE LAVREATOV

Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj 20 let v Prešernovem mestu mag. Barbara Kalan Začetki delovanja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj segajo v leto 1995, ko je bila v Kranju na pobudo vodje Galerije Prešernovih nagrajencev Marka Arneža organizirana prva razstava pod naslovom Slikarji za Prešernovo mesto. Namen razstave je bil v gorenjsko prestolnico privabiti čim več priznanih slovenskih likovnih umetnikov. Z razstavo in s sredstvi od prodanih slik se je promoviralo ime Kranj, Prešernovo mesto, obenem pa tudi obnovilo in javnosti predstavilo objekte, ki so povezani z življenjem in delom dr. Franceta Prešerna v Kranju. Tej prvi razstavi so sledile štiri razstave pod imenom Likovni umetniki za Prešernovo mesto, ki so potrdile domneve, da Kranj želi gostiti vrhunske slovenske likovne umetnike, s temi razstavami pa se je za Kranj uveljavilo tudi ime Prešernovo mesto, preko katerega je Kranj danes tako prepoznaven.

Leta 2000 je Mestna občina Kranj v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in nekaterimi slovenskimi muzeji ter galerijami pripravila veliko pregledno razstavo vseh dotedanjih prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za likovno umetnost. Vse galerije v Kranju so postavile na ogled dela več kot sto razstavljavcev. Takrat se je Marku Arnežu, ki je bil v povezavi z dr. Nacetom Šumijem vseskozi nosilec projekta, porodila tudi zamisel, da bi načrtno začeli graditi zbirko, ki bi bila sestavljena iz likovnih del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada.

Do leta 2002 je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj gostovala v Ravnikarjevi stebriščni dvorani Mestne občine Kranj, nato pa je svoje nove prostore dobila v stari meščanski Pavšlarjevi hiši, na Glavnem trgu 18, v starem mestnem jedru. Prva razstava v novih prostorih je bila posve­čena Naslovnica razstavnega kataloga Slikarji za Prešernovo mesto: leta 1995 je bila razstava pod tem imenom organizirana prvič.

kranjskemu nagrajencu Prešernovega sklada, akadem­s­ kemu slikarju Vinku Tušku (1936–2011).

Za delovanje Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj je nadvse pomembna vzpostavitev sodelo­ vanja z Upravnim odborom Prešernovega sklada. Že leta 2008 so bili po razglasitvi nominirancev za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada v galeriji predsta­ vljeni vsi kandidati za nagrado z likovnega področja. Tako Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj že dvajset let skrbi za promocijo prejemnikov najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju likovne umetnosti, ki jih podeljuje Upravni odbor Prešernovega sklada. Od leta 2010, na slovenski kulturni praznik 8. feb­ruarja, galerija pripravlja razstave aktualnih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. S tem nadaljuje tradicijo, ki jo je v Kranju dolgo časa negoval Go­renjs­ki muzej s kustosinjo za kulturno zgodovino Bebo Jenčič.

V obdobju od leta 1995 do leta 2015 se je v Galeriji Prešer­ novih nagrajencev za likovno umetnost Kranj zvrstilo 73 razstav prejemnikov Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada s področja likovne umetnosti, obliko­ vala pa se je tudi stalna zbirka likovnih del. Galerija se tako ponaša z bogato stalno zbirko, ki obsega že več kot Odprtje razstave Lojze Spacal – 100 let rojstva 1. junija 2007

Z odprtja razstave grafik Lojzeta Spacala in Vladimirja Makuca v Ravnikarjevi stebriščni dvorani Mestne občine Kranj 7. novembra 2001: Martin Spacal in Vladimir Makuc

Shod muz na kranjskem Parnasi je 8. februarja 2013 prvič gostilo Prešernovo gledališče Kranj. Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada za leto 2013 je nagovoril takratni predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jože Trontelj.

2

Osem umetnikov na odprtju razstave 8 ateljejev Prešernovih nagrajencev 12. julija 2012: od leve Franko Vecchiet, Jože Ciuha, Dušan Tršar, Bogdan Borčič, Dragica Čadež, Franc Novinc, Vladimir Makuc in France Slana.

3

Galerijsko svetišče lavreatov: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj Marko Arnež Prvi, ki se je začel ukvarjati s problematiko stalne zbirke Prešernovih nagra­jencev, je bil dr. Lev Menaše, dolgoletni umetnostni vodja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. V razstavnem katalogu, izdanem leta 2000, je predstavil koncept oblikovanja stalne zbirke, po katerem bi zbrana dela predstavljala »izziv stroki« in vsem tistim, ki bodo zbirali likovna dela za stalno zbirko.

V treh nadstropjih Pavšlarjeve hiše so na ogled postavljena dela vseh 83-ih Pre­šernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, kolikor jih stalna zbirka šteje. Čeprav galeriji ni vedno uspelo pridobiti del, za katera so umetniki prejeli nagrado oziroma del z nagrajenih razstav, predstavljena dela sporočajo kriterije in okus strokovnih komisij ter Upravnega odbora Prešer­novega sklada, ki skrbi za podeljevanje nagrad.

Jože Ciuha in Marko Arnež na odprtju razstave CiuhaŠubic-Vidic: štirideset let pozneje 4. julija 2014

Galerijo Prešernovih nagrajencev je 8. februarja 2015 skupaj s Prešernovimi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2015 obiskala tudi ministrica za kulturo Republike Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar.

560 umetniških del 83-ih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, s čimer po obsegu in kakovosti že močno presega lokalne okvire.

Z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj so v njenem dvajsetletnem obdobju sodelovali številni umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki. Poleg dr. Naceta Šumija in dr. Leva Menašeja tudi dr. Milček Komelj, dr. Andrej Medved, dr. Miklavž Komelj, dr. Andrej Smrekar, Milena Zlatar, Marko Košan, Robert Inhof, dr. Jure Mikuž, Breda Ilich Klančnik, dr. Nadja Zgonik, Goran Milovanovič, dr. Ferdinand Šerbelj, dr. Nadja Gnamuš, Andreja Hribernik, ddr. Damir Globočnik, Nives Marvin, Milojka Kline ... Galerija prav tako že več let sodeluje z mnogimi slovenskimi galerijami in muzeji: z Gorenjskim muzejem, Narodnim muzejem Slovenije, Narodno galerijo, Moderno galerijo Ljubljana, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, s Slovenskim etnografskim muzejem, Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec, z Umetnostno galerijo Maribor, Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, Obalnimi galerijami Piran …

Dve desetletji sta že obdobje, razmišlja o stalni zbirki Prešernovih nagrajencev dr. Nadja Zgonik, ko se je potrebno vprašati, kam te je pripeljal zbirateljski tok in kako ga usmeriti, da bo vodil po poti sistematičnega zbirateljskega dela v smislu kompleksnosti likovne zbirke, ki jo določa. Skrb za umetniška dela je namreč celostno početje, ki poleg dela, ki je vsem na očeh, zajema tudi sistematično muzejsko obravnavo in teoretično raziskavo umetnin iz zbirke in njihovo načrtno postopno restavriranje. Predstavitev zbirk, kot je zbirka Prešernovih nagrajencev, nadalje razmišlja dr. Zgonikova, mora izpolnjevati tri načela, po katerih lahko vrednotimo uspešno umetniško zbirko.

Prvo sta dostopnost in živost, drugo zbirateljska sistematičnost in načrtnost ter tretje trajnost. Ugotovimo lahko, da sta pretekli desetletji minili prav v teh priza­devanjih. Razstava z reprezentančnim izborom del, razstavni katalog, ki bo predstavljen jeseni, in prestop v obdobje omogočenega neomejenega dostopa do celotne predstavitve stalne zbirke na svetovnem spletu bodo mejniki, ki bodo še osvetlili vsa omenjena vprašanja in usmerili prizadevanja za življenje zbirke za bodočnost.

Zdenko Kalin: Osnutek za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS, 1959, mavec, 173 x 52 x 40 cm

Vinko Tušek: Ambient Sprehod skozi sliko, 1985, akril na kartonu

Pripravljenost na sodelovanje in povezovanje številnih slovenskih muzejev in galerij ter njihovih kustosov, predvsem pa nagrajenih umetnikov nas prepričuje, da Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj uresničuje svoje zastavljeno poslanstvo predstavljanja in zbiranja umetniških del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada.

4

5

Galerijsko svetišče lavreatov: Gorenjski muzej – Galerija in Stebriščna dvorana Mestne hiše

Prešernovi nagrajenci za likovno umetnost: izbor del iz umetnostnozgodovinske zbirke in zbirke Kabineta slovenske fotografije – Galerija Prešernove hiše

Marko Arnež

ddr. Damir Globočnik Gorenjski muzej že vrsto let sodeluje z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, saj se njuno poslanstvo v določenem pogledu medsebojno prepleta. Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada je v Galeriji Prešernove hiše v Kranju od leta 1981 dalje predstavljala kustosinja za kulturno zgodovino Beba Jenčič, ustanovi pa sta se prvič povezali leta 2000, ob praznovanju 200. obletnice Prešernovega rojstva. Na številnih kranjskih razstaviščih sta v sodelovanju z mnogimi muzeji in galerijami iz vse Slovenije pripravili pregledno razstavo vseh dotedanjih nagrajencev z likovnega področja.

Herman Gvardjančič: Krajina, 2004, oglje na papirju, 40 x 50 cm

Drago Tršar: Portret Božidarja Jakca, žgana glina, 45 x 43 x 30 cm

6

Med letoma 2009 in 2011 je Galerija Prešernovih nagra­jencev za likovno umetnost Kranj delovala pod okriljem Gorenjskega muzeja (do leta 2010 pod vodstvom mag. Barbare Ravnik), v zadnjem času pa se njune vezi zopet tesneje prepletajo, kar je nedvomno zasluga direktorice muzeja mag. Marjane Žibert. Vodja specialne knjižnice Gorenjskega muzeja mag. Barbara Kalan pa s svojo stro­kov­no pomočjo delovanje Galerije Prešernovih nagrajencev spremlja že skoraj deset let.

Razstavna prostora Gorenjskega muzeja – Galerija Mestne hiše in Stebriščna dvorana – gostita izbor sedemnajstih umetnikov iz stalne zbirke Galerije Prešernovih nagra­ jen­cev, ki izstopajo po svojih donacijah. Drago Tršar je s podarjenimi skulpturami najbolj prepoznaven kipar v zbirki, Marjan Pogačnik, Vladimir Makuc in Lojze Spacal so podarili obsežne grafične opuse, Bogdan Borčić in Andrej Jemec sta dvema monumentalnima deloma dodala izbrane grafike, Alenka Gerlovič in Valentin Oman sta zastopana z zavidljivim slikarskim opusom, v stalni zbirki je tudi del zapuščine Vinka Tuška, Zvonko Čoh in Milan Erič sta podarila ilustracije, Dragica Čadež, France Slana, Herman Gvardjančič, Franko Vecchiet, Klavdij Palčič in Bine Rogelj s svojimi deli velikodušno dopolnjujejo zbirko, ki jo dr. Nadja Zgonik označuje za eno redkih sistematično grajenih (če ne edinih) likovnih zbirk 20. in 21. stoletja.

Gorenjski muzej hrani več kot devetsto del likovnih ustvarjalcev, prejemnikov Prešernove nagrade oziro­ ma nagrade Prešernovega sklada. V zbirki oddelka za umetnostno zgodovino je več kot šeststo slik, kipov, grafik, risb in del v drugih tehnikah, v zbirki Kabineta slovenske fotografije pa je okrog 250 fotografij.

Zbirka likovnih del Prešernovih nagrajencev je začela nastajati že kmalu po ustanovitvi muzeja v Kranju.

Na oblikovanje zbirke je imela osrednji vpliv bogata razstavna dejavnost, ki od leta 1954 kontinuirano poteka v Galeriji Prešernove hiše, kasneje pa tudi v drugih galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja.

Muzej je likovna dela pridobival z občasnimi odkupi ali z donacijami avtorjev. Ti so na primer poklonili vse fotografije, ki jih hrani Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju.

Na razstavi smo želeli opozoriti na najpomembnejše sklope zbirke oziroma na avtorje, ki so zastopani z večjim številom del. Med starejšimi avtorji izstopa zbirka kipov in grafik kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970), ki je v izboru na ogled v Mestni hiši. Na tokratni razstavi predstavljamo Dolinarjeve plastike, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.

Ive Šubic: Poljanska vas, 1958, olje na platnu, 73 x 59 cm, inventarna številka UZ 530

V muzeju hranimo tudi dela drugih pomembnih predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, kot so na primer Janez Boljka, Bogdan Borčić, Avgust Černigoj, Riko Debenjak, Božidar Jakac, Stane Kregar, Tone Lapajne, Miha Maleš, Adriana Maraž, France Rotar, Maksim Sedej, Drago Tršar idr. Opozoriti velja na dejstvo, da so se posamezna dela uvrstila v umetnostnozgodovinsko zbirko, še preden so likovni ustvarjalci postali prejemniki Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada. To velja predvsem za gorenjske nagrajence, ki so zastopani z večjim številom del (Herman Gvardjančič, Franc Novinc, Ive Šubic, Vinko Tušek). V zbirkah Kabineta slovenske fotografije so dela vseh nagrajencev iz fotografskih vrst. Na razstavi predstavljamo izbor fotografij Stojana Kerblerja iz njegovega ciklusa »Haložani«.

Lojze Dolinar: Sen, 1956, braški marmor, 37 x 53 x 30 cm, inventarna številka UZ 2326

7

Galerijsko svetišče lavreatov: Zavarovalnica Triglav – Galerija Zavarovalnice Triglav v Kranju

Galerijsko svetišče lavreatov: Elektro Gorenjska – Galerija Elektra mag. Renata Križnar

Zinka Zavrl Križaj

France Slana: Najlepše je doma, olje na platnu, 50 x 70 cm

V Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Kranj, z dolgoletno tradicijo negovanja in krepitve zaupanja zavarovancev poseb­ no pozornost posvečamo tudi kulturi in umetnosti. Sodelujemo z različnimi kultur­ nimi ustanovami in podpiramo številne kulturne prireditve. Leta 1994 smo naše poslovanje še bolj povezali z umetnostjo.

V okviru otvoritve prenovljenih poslovnih prostorov v Kranju smo prvič pripravili razstavo slik priznanih akademskih slikarjev z Gorenjske (Henrik Marchel, Boni Čeh, Zmago Puhar, Vinko Tušek, Klementina Golija in Marko Tušek). V naslednjih letih smo se še bolj aktivno vključili v kulturno umetniško dogajanje mesta Kranja. Z nakupi likovnih del smo sodelovali pri prodajnih razstavah Likovni umetniki za Prešernovo mesto in podprli več bienalov mesta Kranja. Pomagali smo z odkupi nagrajenih del, naš razstavni prostor pa je postal eden od spremljevalnih razstavišč.

Leta 1997 smo prvič sodelovali na bienalu (3. Bienale mesta Kranj) in razstavni prostor obogatili z likovnimi deli akademskega kiparja Jožefa Vrščaja. Prav pobudnici in organizatorki bienalov, Klementini Golija, se lahko zahvalimo, da smo v naših prostorih v naslednjih letih gostili številna eminentna imena akademskih slikarjev, med katerimi so bili tudi nagrajenci Prešernovega sklada (Klavdij Palčič, Vinko Tušek, France Slana, Zmago Jeraj). Z odkupi tudi nekaterih njihovih del je nastala naša bogata umetniška zbirka, ki obsega preko 130 likovnih in kiparskih del, med njimi je tudi 30 del nagrajencev Prešernovega sklada – poleg že omenjenih tudi dela Janeza Boljke, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Valentina Omana in Ota Rimeleja.

Janez Boljka: Bik, bron, 17 x 35 x 14 cm

8

V okviru številnih razstav, ki so se zvrstile v osemnajstih letih našega »galerijskega delovanja«, smo sodelovali tudi z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, in sicer pri pripravi treh razstav (France Slana, Lojze Spacal, Zmago Jeraj). S podporo Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj oziroma letošnjemu projektu ob 20-letnici njenega uspešnega in zavzetega delovanja, bomo v Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Kranj, še naprej gradili »most umetnosti« med nami, umetniki in zavarovanci, ki si razstavljena dela vedno z veseljem ogledajo. Ob tem bomo stali ob strani tudi drugim likovnim projektom in umetnikom, ki bodo svoja dela še postavili na ogled v našem razstavnem prostoru.

Elektro Gorenjska je eno od petih distribucijskih podjetij v Sloveniji, ki na Gorenjskem skrbi za zanesljivo in kakovostno oskrbo končnih uporabnikov z elektriko in storitvami. Obenem se v podjetju dobro zavedamo pomena sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na vseh področjih delovanja.

Posledično prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, finančnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Udejanjamo jih s spodbujanjem in z razvo­ jem športnih, kulturnih, izobraževalnih, humani­ tarnih in okoljskih projektov.

Dodano vrednost podjetju daje stalna zbirka umetnin, ki je s posluhom vodilnih v podjetju začela nastajati v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja.

Dela v zbirki s širino, tako v umetniških zvrsteh in slogih kot skupinah umetnikov, prikazujejo odnos podjetja do slovenske umetnosti in obenem do lokalne skupnosti.

V stalni zbirki podjetja so tudi dela Prešernovih nagrajencev: Vladimirja Makuca, Franca Novinca, Franceta Slane, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Valentina Omana in Vinka Tuška. Ta dela so v času praznovanja 20. obletnice Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj predstavljena na tokratni razstavi Galerije Elektra. Galerija Elektra na Ulici Mirka Vadnova 3a v Kranju je namreč eno od osmih prizorišč, kjer so od junija 2015 dalje v sklopu praznovanja jubileja Galerije Prešernovih nagrajencev na ogled likovna dela Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada.

Vsako predstavljeno likovno delo s svojo zgodbo, ujeto v trenutku, gledalcu sporoča velikost kozmosa, prevlado svetlobe nad temo. V vsaki atmosferi pa se pretakata natančnost in zanesljivost, vrednoti, katerima se je zapisalo tudi podjetje Elektro Gorenjska.

Vladimir Makuc: Bela ptica, 1968, barvna suha igla in brus na papirju, 69 x 49 cm

Franc Novinc: V dobravah, 1986, akril na platnu, 70 x 110 cm

9

Galerijsko svetišče lavreatov: Gorenjska banka

Galerijsko svetišče lavreatov: Galerija Mestne občine Kranj

Bojan Likar

Marko Arnež

V Gorenjski banki spodbujamo razvoj, vzpostavljamo mehanizme za širši dostop do znanja, podpiramo nadarjenost, cenimo umetnost in spodbujamo ustvarjalnost. Tudi na ta način krepimo svoj vpliv in ugled na finančnem trgu in aktivno sooblikujemo podobo nove bančne kulture. Že vrsto let zato sodelujemo tudi z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, zlasti pri predstavljanju Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada s področja likovne umetnosti. Kot donator podpiramo Shod muz na kranjskem Parnasi, ki je 8. februarja v Prešernovem mestu vsako leto osrednji dogodek. Od leta 2010 dalje se na ta dan v Kranju zberejo vsi dobitniki najvišjih priznanj s področja kulture, ki jih spremlja tudi Gorenjska banka.

S povabilom, da se vključimo v praznovanje njene 20. obletnice delovanja, nam je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj omogočila, da v svoji osrednji poslovalnici na Bleiweisovi cesti 1 v Kranju na ogled postavimo skulpturo edinega likovnega nagrajenca Prešernovega sklada iz Kranja, akademskega slikarja Vinka Tuška.

Kot eden najbolj prepoznavnih kranjskih slikarjev je Vinko Tušek prisoten tudi v likovnih zbirkah drugih ustanov, mi pa predstavljamo njegovo delo Noro mesto, ki v marsikaterem pogledu spominja na nore čase, v katerih danes živimo. Čeprav finančno poslovanje ne pozna in ne priznava lokalnih meja, je občutek pripadnosti in zavest o lastnem poreklu za Gorenjsko banko izjemno drago­ cena. Verjamemo, da bosta s takim sodelovanjem tako galerija kot Kranj, Prešernovo mesto, imela še vidnejšo vlogo na slovenskem kulturnem zemljevidu.

Mestna občina Kranj med slovenskimi občinami kaže svojo prepoznavnost prav po posluhu za kulturo, še posebej za likovno umetnost. Staro mestno jedro Kranja je prepredeno s številnimi galerijami in razstavišči (Galerija Prešernove hiše, Galerija Mestne hiše s stebriščno dvorano, Podstrešna galerija gradu Khislstein, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, Kranjska hiša, Mala galerija, Layerjeva hiša, Galerija Ceneta Avguština, Galerija Janeza Puharja, Cafe Galerija Pungert …). Prav tako del prostorov Mestna občina Kranj že vsaj dvajset let namenja predstavljanju slovenskih in kranjskih likovnikov. V prečudoviti Ravnikarjevi stebriščni dvorani je nekaj časa domovala Galerija Prešernovih nagrajencev (dokler se ni preselila v staro mestno jedro, v Pavšlarjevo hišo), danes pa se v njej občasno predstavljajo predvsem pomembni gorenjski umetniki, v prvem nadstropju pa delu­je Galerija Mestne občine Kranj, ki s svojim progra­ mom odpira vrata Likovnemu društvu Kranj, Foto­ graf­skemu društvu Janez Puhar Kranj, razstavljavcem pobratenih mest in od decembra do januarja umetniškim delom iz stalne zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev.

Tokrat se iz stalne zbirke Galerije Prešernovih nagra­jen­ cev v Galeriji Mestne občine Kranj predstavljata dva na­grajenca Prešernovega sklada, Karel Zelenko in Stane Jagodič, ki s svojima donacijama Prešernovemu mestu zaslužita posebno pozornost. Akademski slikar in grafik Karel Zelenko je Galeriji Prešernovih nagrajencev in mestu Kranj podaril pregleden opus 115 grafik, ki zajemajo čas od leta 1955 do leta 2008. Akademski slikar in multi­ medijski umetnik Stane Jagodič je po razstavi v Galeriji Prešernovih nagra­ jencev leta 2013 za njeno stalno zbirko podaril 44 grafik.

Karel Zelenko: Avtoportret, 1993, jedkanica, 44,5 x 29 cm Stane Jagodič: Slavolok Življenja, 1978/1981, barvni sitotisk, 68 x 81 cm

S predstavitvijo obeh umetnikov v Galeriji Mestne občine Kranj želimo izkazati spoštovanje in zahvalo za njun prispevek k nastajanju »zbirke slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja«.

Vinko Tušek: Noro mesto, 2002, mešana tehnika, 164 x 57 x 51 cm

10

11

Galerijsko svetišče lavreatov: Likovna zbirka Aerodroma Ljubljana – VIP salon Brigita Zorec

Likovna zbirka Aerodroma Ljubljana sloni na treh stebrih. Predstavlja pomemben pregled slovenske moderne umetnosti in likovnikov gorenjske regije, v katero je vpeto letališče, velik del naše zbirke pa tvorijo dela 32 Prešernovih nagrajencev.

Nekateri izmed njih so bili nagrajeni tudi po času, ko so njihova dela dobila mesto v naših prostorih – ne le v potniškem terminalu, temveč tudi v upravni stavbi in drugih objektih, kjer se odvija letališka dejavnost.

Jedro likovne zbirke Aerodroma Ljubljana je družba, ki upravlja z ljubljanskim letališčem, v večini zaokro­žila do sredine devetdesetih let 20. stoletja, nekaj del, čeprav v manjši meri, pa odkupila tudi v kasnejšem obdobju. Da je vsebinsko celovita in reprezentativna, se je treba zahvaliti tedanjemu vodstvu in zunanjim strokovnim sodelavcem (Andrej Jemec, dr. Ivan Sedej …), ki so razumeli, da je osred­nje letališče neke države lahko tudi galerijski prostor, primeren za predstavitev nacionalne umet­ nosti in kulture. Ker smo za letalske potnike prvi stik z našo deželo in zadnji, ko iz nje odidejo, je to poslanstvo še toliko bolj pomembno.

Andrej Jemec: Znak A, 1989, akril na platnu, 65 x 75 cm

Drago Tršar: Bik, 1954, bron, 21 x 31 x 16 cm

12

Prav umetnine Prešernovih nagrajencev predsta­ vljajo najbolj žlahten, zaokrožen in prepoznaven del naše zbirke. Zato ni naključje, da nas je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj pred kratkim povabila k skupni razstavi. Ob nedavni predstaviti arhitekta Cirila Oblaka, avtorja stare potniške zgradbe na Brniku, smo v Galeriji Prešernovih nagrajencev razstavili tudi del likovne zbirke Aerodroma Ljubljana, ki so jo ustvarili Prešernovi nagrajenci. Tako se je zbirka predstavila v drugačnem okolju, ustvarila sveže odnose in dobila novo vrednost. Razstava nam je dala priložnost za ponovno osmislitev in opredelitev Likovne zbirke Aerodroma Ljubljana. Ob praznovanju 20. obletnice galerije smo sodelovanje spontano nadgradili z vključitvijo v projekt Galerijsko svetišče lavreatov. V njem se predstavljamo z izborom del, ki domuje v letališkem VIP salonu.

Seznam Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za likovno umetnost, ki so predstavljeni na razstavah Galerijsko svetišče lavreatov: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj 20 let v Prešernovem mestu Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj Apollonio, Zvest Batič, Stojan Begić, Mirsad Bernard, Emerik Bernik, Janez Boljka, Janez Borčić, Bogdan Ciuha, Jože Čadež, Dragica Černe, Peter Černigoj, Avgust Čoh, Zvonko Debenjak, Riko Demšar, Anton Didek, Zoran Erič, Milan Gerlovič, Alenka Gnamuš, Gustav Golob, Zdenka Gorenec, Bojan Gvardjančič, Herman Huzjan, Zdenko Jagodič, Stane Jakše, Marko Jarm, Stane Jemec, Andrej Jeraj, Zmago Kalin, Zdenko Kerbler, Stojan Kotnik, Rudolf Kržišnik, Tomaž Kugler, Ema Lakovič, Vladimir Lapajne, Tone Lenassi, Janez Logar, Lojze Makuc, Vladimir Maleš, Miha Maraž, Adriana Marušič, Živko Mihelič, France

Novinc, Franc Oblak, Floris Oman, Valentin Omersa, Nikolaj Palčič, Klavdij Pečar, Borut Peršin, France Pilon, Veno Planinc, Štefan Pogačnik, Marjan Pogačnik, Marko Prančič, Ivo Praprotnik Zupančič, Lilijana Lila Prap Prosenc, Nataša Rijavec, Milan Rimele, Oto Rogelj, Bine Sajovic, Evgen Slak - Đoka, Jože Slana, France Smerdu, Frančišek Sottler, Alenka Spacal, Lojze Stegovec, Tinca Stojko, Tone Stupica, Marija Lucija Šalamun, Andraž Šibila, Janez Šubic, Ive Šušnik, Tugo Šuštaršič, Marko Tihec, Slavko Tisnikar, Jože Tršar, Drago Tršar, Dušan Tušek, Vinko Vecchiet, Franko Vidic, Janez Vodopivec, Lujo Zdravič, Andrej Zelenko, Karel Žnidaršič, Joco

Gorenjski muzej – Galerija in Stebriščna dvorana Mestne hiše Borčić, Bogdan Čadež, Dragica Čoh, Zdenko Erič, Milan Gerlovič, Alenka Gvardjančič, Herman Jemec, Andrej Makuc, Vladimir Oman, Valentin Palčič, Klavdij Pogačnik, Marjan Rogelj, Bine Slana, France Spacal, Lojze Tršar, Drago Tušek, Vinko Vecchiet, Franko

Gorenjski muzej – Galerija Prešernove hiše Apollonio, Zvest Bernik, Janez Boljka, Janez Borčić, Bogdan Ciuha, Jože Černigoj, Avgust Čopič, Ivan Seljak Debenjak, Riko Demšar, Tone Dolinar, Lojze Gvardjančič, Herman Jakac, Božidar Jeraj, Zmago Kerbler, Stojan Kralj, Tone Kregar, Stane Lakovič, Vladimir Lapajne, Tone Maleš, Miha Maraž, Adriana 13

Oman, Valentin Pregelj, Marij Rotar, France Sedej, Maksim Smerdu, Frančišek Tršar, Drago Tušek, Vinko

Galerija Mestne občine Kranj Jagodič, Stane Zelenko, Karel

Elektro Gorenjska – Galerija Elektra Jemec, Andrej Makuc, Vladimir Novinc, Franc Oman, Valentin Slana, France Spacal, Lojze Tušek, Vinko

Zavarovalnica Triglav – Galerija Zavarovalnice Triglav v Kranju Boljka, Janez Borčić, Bogdan Ciuha, Jože Jeraj, Zmago Oman, Valentin Palčič, Klavdij Prančič, Ivo Rimele, Oto Slana, France Tušek, Vinko

Gorenjska banka – Osrednja poslovalnica na sedežu banke Tušek, Vinko

Aerodrom Ljubljana – VIP salon Batič, Stojan Bernik, Janez Borčić, Bogdan Ciuha, Jože

Galerijsko svetišče lavreatov: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj 20 let v Prešernovem mestu 20. junij–november 2015 Izdal in založil: Zavod za turizem Kranj, www.tourism-kranj.si Zanj: Branko Fartek, v. d. direktorja Besedila: Marko Arnež, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj ddr. Damir Globočnik in mag. Barbara Kalan, Gorenjski muzej mag. Renata Križnar, Elektro Gorenjska Bojan Likar, Gorenjska banka Zinka Zavrl Križaj, Zavarovalnica Triglav Brigita Zorec, Aerodrom Ljubljana

Debenjak, Riko Gvardjančič, Herman Jakac, Božidar Jemec, Andrej Kos, Gojmir Anton Krašovec, Metka Kregar, Stane Lapajne, Anton Logar, Lojze Makuc, Vladimir Maraž, Adriana Mihelič, France Mušič, Zoran, Novinc, Franc Oman, Valentin Palčič, Klavdij Pilon, Veno Pregelj, Marij Putrih, Karel Rogelj, Bine Rotar, France Sedej, Maksim Spacal, Lojze Stupica, Gabrijel Stupica, Marija Lucija Stupica, Marlenka Tršar, Drago Tušek, Vinko

Jezikovni pregled: Marija Šubic Fotografije: Fototeka Gorenjskega muzeja, Boštjan Gunčar, Marko Tušek Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Tisk: Tiskarna GTO Košir Naklada: 2000 izvodov Kranj, junij 2015

Dela Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za likovno umetnost iz svojih zbirk predstavljajo: 1 Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, od 20. junija do novembra 2015.

Odprto: od torka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta. Ogled razstave je brezplačen. www.gpn.kranj.si

2 Gorenjski muzej – Galerija in Stebriščna dvorana Mestne hiše, od 20. junija do 1. septembra 2015. Odprto: od torka do nedelje od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. Ogled razstave je brezplačen. www.gorenjski-muzej.si 3 Gorenjski muzej – Galerija Prešernove hiše, od 20. junija do 1. septembra 2015.

Odprto: od torka do nedelje od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. Ogled razstave je brezplačen. www.gorenjski-muzej.si 4 Galerija Mestne občine Kranj, od 20. junija do 1. septembra 2015.

Odprto: v času uradnih ur občine. Ogled razstave je brezplačen. www.kranj.si

5 Gorenjska banka d. d. – Osrednja poslovalnica na sedežu banke, od 20. junija do 1. septembra 2015. Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.

Ogled razstave je brezplačen. www.gbkr.si 6 Zavarovalnica Triglav, d. d. – Galerija Zavarovalnice Triglav, Kranj, od 20. junija do 1. septembra 2015. Odprto: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Ogled razstave je brezplačen. www.triglav.si

7 Elektro Gorenjska, d. d. – Galerija Elektra, od 20. junija do 1. septembra 2015.

Odprto: od ponedeljka do petka od 7. do 15.30 ure. Ogled razstave je brezplačen. www.elektro-gorenjska.si

8 Likovna zbirka Aerodroma Ljubljana – VIP salon, od 20. junija do novembra 2015.

Odprto: vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 16. uri ali po predhodnem dogovoru na naslovu brigita.zorec@lju-airport.si. www.lju-airport.si

Publikacijo so omogočili: Gorenjski muzej, Zavod za turizem Kranj, Mestna občina Kranj, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Elektro Gorenjska, d. d., Zavarovalnica Triglav, d. d., Gorenjska banka d. d. in Aerodrom Ljubljana, d. o. o.

6

5

7 4 8 3

1

2