Smer 20 : SLOVENSKE KONJICE–PTUJ–ORMOŽ–ČRENŠOVCI
Poslikava v glavni dvorani dvorca Dornava
1730 Attemsi. Gradbene faze se časovno skladajo z lastniki: dvorec je bil najprej preprosta nadstropna zgradba, Sauerji so ga 1700–08 nadomestili z novim (današnji glavni trakt), 1739–43 so ga Attemsi razširili s paviljonskimi krili in uredili park ter mu dali baročno podobo. Dvorec je tako dvonadstropen pravilen pravokotnik: prvo nadstropje je višje in ima visoka, pokončna okna, kar oblikuje odlikovano etažo (piano nobile). V notranjosti je ogleda vredna glavna dvorana s kaminom in stropnimi freskami tirolskega slikarja J. C. Wagingerja (1708). Freske prikazujejo Herkulova dejanja in njegov sprejem na Olimpu. Grajski park je bil največji baročni park v Sloveniji (segal je do 1,5 km oddaljene reke Pesnice). Sredi dvorišča
stoji Neptunov vodnjak, okrog so delno ohranjeni kipi pritlikavcev in antičnih osebnosti. Pred gradom je s kipi okrašena ograja (J. Straub). Del kipov iz parka so prenesli v Ptujski muzej; del zemljišč so namenili za poljedelstvo. Dvorec in park sta kulturna spomenika državnega pomena. − Rokokojsko pohištvo in stenske tapiserije so delno prenesli v Pokrajinski muzej Ptuj. Kilometer od graščine je ob reki Pesnici v hrastovem gozdu kolonija sivih čapelj (Ardea cinerea). **** Iz Dornave vodi na sever lokalna cesta skozi Polenšak (297 m, 177 preb.) in nato čez vrh Gomila (352 m; razgledni stolp) na cesto Ptuj–Radenci/Ljutomer. Vzhodno od Dornave (1 km) je naselje Moškanjci (215 m, 704 preb.), kjer je ptujsko športno letališče.
Glavna cesta proti Ormožu teče v skoraj ravni črti po Ptujskem polju, ravnini med Slovenskimi goricami na severu in Dravo na jugu. Nastala je na naplavinah, ki jih je reka prinašala z Dravskega polja in jih odlagala. Domače ime za območje je Lükarija, ker so tu pred 1. svet. vojno začeli na velikih površinah pridelovati čebulo (narečno lük). Iz Spuhlje pripeljemo mimo Moškanjcev (odcep proti Dornavi, 4 km) v gručasto naselje Gorišnica (211 m, 738 preb.). Prebivalci se ukvarjajo deloma s kmetijstvom, deloma so zaposleni v sosednjih industrijskih krajih. Jugovzhodno od naselja je pri vasi Formin kanalska HE. Arheološke najdbe pričajo o stari poselitvi. Krajevni vitezi so omenjeni 1235, cerkev sv. Marjete 1391. Pomemben spomenik kmečkega stavbarstva je hiša Dominkovih iz 18. stol. (preurejena v 19. stol.). Iz Gorišnice je na jug odcep skozi Muretince na cesto Ptuj–Zavrč (5 km). Po glavni cesti je še 5 km do
GORIŠNICA TD Cirkulane; Cirkulane 75, 2282 Cirkulane; 041 904 313; gomilsekz@volja.net
Gorišnica: panonska kmečka hiša
551