94 Zdravniki v prostem času Revija ISIS Marec 2016
Teden dni pozneje sem z veselo novico, da sem sprejeta na medicinsko fakulteto, prihitela k stricu. Kot običajno je sedel v svoji delovni sobi in pisal za veliko starinsko pisalno mizo. Pisanje in branje sta bila njegovo delo, življenje in ljubezen. Vstal je in mi stopil nekaj korakov nasproti. »Zelo sem ponosen nate, moja študentka!« Besedo študentka je izgovoril tako spoštljivo in pomenljivo, da sem se počutila veličastno in zelo odraslo. Potem je nadaljeval: »Veš, deklica moja, v poklicu, ki si ga izbrala, se boš pogosto srečevala tudi z zelo hudimi preizkušnjami, bolečinami in celo smrtjo. Zato bodi vedno močna in pogumna!« Prijel me je za
ramena, jaz pa nisem niti slutila, da mi ponuja oporo … »Veš, te dni, ko si bila v planinah, je Nejka poiskala očetovo lovsko puško …« Zaskelelo me je, kot da bi krogla prebila tudi moje srce … »Ne pozabi me!« so Nejkine besede šinile skozi moje misli in dobile svoj pomen … Stisnila sem se v varno stričevo naročje in jokala, jokala … kot majhna punčka, da bi izjokala vso bolečino in žalost … Kot v daljavi sem slišala strica, da bova planiko skupaj odnesla na Nejkin grob … vse druge besede tolažbe in upanja pa so lebdele nekje daleč, daleč … morda so hitele vse do moje ljube, nesrečne prijateljice …
»Zdravnica, nova zdravila imam …« Katarinin glas me postavi v sedanjost. Saj ni opazila mojega potovanja v spomine? Navdušena nadaljuje: »Ob zadnji kontroli na kliniki sem dobila prvi odmerek in že po enem tednu sem v določenem času naredila dvajset korakov več, kot brez zdravila ... Tako zelo sem vesela!« Pogledam v njene svetleče, srečne oči, jo primem za roko in ji vzpodbudno rečem: »Tudi jaz se resnično veselim s teboj …« V misli pa se mi zariše grozeči vprašaj: »Bo medicina zmagala vsaj tokrat?«
25. Obalni tek zdravnikov Doc. dr. Armin Alibegović, dr. med., Medicinska fakulteta Ljubljana armin.alibegovic@mf.uni-lj.si
Naši veterani – zdravniki in prijatelji (z leve Ivan Florjančič, Tina Ušeničnik, Ivan Bartol, Milivoj Veličkovič Perat, Antun Srimac).
Obalni tek zdravnikov je bil redno organiziran kot zaključni tek sezone, ki so se ga številni z veseljem udeležili, saj je bil blagodejna popestritev v večinoma mrzlih in mokrih novembrskih dneh na kopenskem delu Slovenije. Kljub zavidanja vredni tradiciji ga zadnjih pet let iz objektivnih in subjektivnih razlogov nismo organizirali, a smo ga vsi pogrešali, predvsem starejši kolegi. V Medicusu smo sklenili, da je v sklopu načrtovanega Slovenskega pokala zdravniških tekov Obalni tek nenadomestljiv in smo se z Matjažem Krajncem, direktorjem Zdravstvenega doma Piran, dogovorili za obuditev tradicionalnega zdravniškega teka v Luciji. Sončna sobota, 14. novembra 2015, je tik pred startom postala oblačna, a je taka sprememba 31 tekačem bolj ugajala kot ne. Pravšnja temperatura je obetala lepo tekaško tekmo na krožni progi, dolgi 7 km, ki se je začela pred Zdravstvenim domom Lucija in peljala skozi kamp Lucija ter ob obali do Seče, nato po