3 Uvodnik Revija ISIS April 2016
Volitve bodo povedale vse Kaotične razmere v upravljanju slovenskega zdravstva so nepredvidljiv izziv tudi za stanovsko zavedanje in samozaupanje. Samo ena odločitev je pravilna in ta je v rokah zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije na bližnjih volitvah. Vodstvo zbornice zaključuje za pol leta skrajšan mandat kot edini razumni odgovor na ponovno vzpostavitev časovne skladnosti izvršne in zakonodajne veje ZZS. Volitve v teh zmedenih časih vsesplošnega nezadovoljstva bodo, kot vedno, edini pravi pokazatelj in odraz volje 8000 članov v stanovski organizaciji slovenskih zdrav nikov in zobozdravnikov. Visoki standardi demokratičnosti volitev v edini stanovski zdrav niški organizaciji obveznega članstva s pridihom paradržavnosti in restriktivnosti bodo zagotovo tudi tokrat velika preizkušnja za slovensko zdravništvo in zobozdravništvo. Zbornica je bila v času osamosvojitve zakon sko postavljena kot upanje odgovornega sodelo vanja z državo oz. samoregulacije temeljnega poklica v zdravstvu. Bila je sprejeta z usmeritva mi v samoregulacijo zdravniškega poklica, a hkrati tudi z nezaupanjem nas zdravnikov samih. Zato tudi ustavne presoje v tistem času glede obveznega članstva. Partnerski odnos med slovenskimi zdravniki in državo pri upravljanju slovenskega zdravstva zakonsko temelji na
zaupanju in tesnem sodelovanju. V resnici ta odnos z redkimi obdobji ni nikoli zaživel in zdravnikom nam ni bilo nikoli dopuščeno sode lovati pri ključnih usmeritvah slovenskega zdravstva. Če bi lahko zdravniki vsaj malo vplivali na organizacijo zdravstva, bi bilo to danes mnogo bolj prilagojeno zgledom EU. Zadnji uspešen projekt sodelovanja z državo je bil Zakon o zdravniški službi, ki je že nekaj let moteč za politiko. Opredeljuje temeljni odgovor ni poklic v zdravstvu in simbolizira avtonomijo zdravniškega poklica. Slovenija je še vedno na hudi preizkušnji gospodarske konkurenčnosti, perspektive in socialnih nesporazumov. Ob že tako visoki zadolženosti in veliki luknji v proračunu se obetajo nova »bančna« presenečenja. Tudi brez njih slovensko zdravstvo poka po vseh šivih, in to že desetletje, zato je odlašanje z reformo zdrav stva toliko bolj neodgovorno ravnanje ministr stva in vlade. Zahteve vseh zdravniških organiza cij po strukturni reformi niso uslišane. Na naše predloge s strani Ministrstva za zdravje molk, zato pa toliko večja uslišanost predlogov s strani raznih reformnih skupin, ki vse po vrsti z manjši mi razlikami vidijo podobno pot za izhod sloven skega zdravstva iz krize. Če že ni bančne luknje, je tu migrantska kriza, ki v celoti okupira sloven sko politiko. Politična preračunljivost, kot že večkrat v zadnjem desetletju, odriva reformo zdravstva nekam v prihodnost. V čas volitev, ko že po pravilu ni možno izvesti sprememb. Name sto čimprejšnjega resnega soočenja z reformo zdravstva podoživljamo, kot že tolikokokrat do sedaj, vnaprej izgubljeno bitko za naklonjenost javnega mnenja. Ko bomo dovolj izčrpani od stopicanja na mestu in brezplodnih razprav, bo do reforme prišlo. Kasneje ko bo, bolj bo boleča. Po mnenju vseh zdravniških organizacij še nikoli do zdaj ni bilo bolj zaničevalnega odnosa do slovenskih zdravnikov, kot ga kaže aktualna ministrica. Ignoriranje pobud s strani zdravniš kih organizacij in neodzivnost na uradne pobude lahko razumemo kot odraz uradniške samozado stnosti, ki pa že meji na nevestno in malomarno opravljanje dolžnosti državnih funkcionarjev. Poželenja politike po obvladovanju najvišjih