39 Medicina Revija ISIS April 2016
Alkohol in rak Dr. Barbara Lovrečič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer – IARC) je alkohol uvrstila v isto skupino, kot je uvrstila tobak, tj. v 1. skupino, kamor so uvrščene snovi, ki so kancerogene za človeka. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Čezmerno pitje alkohola predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka, vendar je tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, požiralnika ter dojk prisotno tudi pri tistih, ki pijejo alkohol v manjšem obsegu, in je večje v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo. Splošna javnost ne pozna dovolj dobro tveganj za nastanek raka, ki so povezana z izpostavljenostjo alkoholu.
Uvod Alkohol oz. alkoholne pijače spremljajo človeka že več kot 10.000 let, šele v zadnjih desetletjih pa so strokovnjaki in raziskovalci odkrili povezavo tudi med alkoholom in rakom. Izpostavljenost alkoholu (kjer alkohol predstav lja edini ali dodaten vzrok) povzroča ali predsta vlja tveganje za nastanek okrog 200 do danes identificiranih bolezenskih stanj, zastrupitev in poškodb, ki jih vključuje Mednarodna klasifika cija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB 10) (1). Poleg tega alkohol predstavlja vse pomembnejši dejavnik tveganja za globalno breme umrljivosti oz. prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni na svetu (2). Zadnjih 30 let je znano, da alkohol povzroča raka (3). Izpostavlje nost alkoholu povzroča raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk (4, 5). Tveganje za nasta nek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol (5, 6).
97 odstotkov prebivalcev pozna tveganje za bolezni jeter pri izpostavljenosti alkoholu, a le dve tretjini prebivalcev že pozna tveganje za nastanek raka Leta 2009 so med prebivalci EU ocenjevali poznavanje in ozaveščenost glede nekaterih zdravstvenih posledic, povezanih z izpostavljeno stjo alkoholu, predvsem bolezni jeter, bolezni srca, raka, depresije in prizadetosti ob rojstvu (7).
Evropejci so zelo dobro poznali tveganje za bolezni jeter, saj se je 97 odstotkov vseh anketi rancev strinjalo, da alkohol predstavlja tveganje za bolezni jeter. Tudi pri Slovencih se je 97 odstotkov anketirancev strinjalo s tem, a se je kar 81 odstotkov anketirancev popolnoma strinjalo (vs. 74 odstotkov za EU), da pitje alkohola povečuje tveganja za bolezni jeter, 16 odstotkov pa se je deloma strinjalo (vs. 23 odstotkov za EU) (7). Za bolezni srca, depresijo in prizadetost ob rojstvu so bili rezultati manj spodbudni. V teh primerih se je med 84 in 86 odstotkov anketiran cev strinjalo, da pitje alkohola lahko poveča tveganje, vendar je bila le polovica anketirancev v to popolnoma prepričana (49–53 odstotkov državljanov EU vs. 56–59 odstotkov Slovencev se je popolnoma strinjalo), tretjina (31–36 odstot kov državljanov EU vs. 25–31 odstotkov Sloven cev) se je strinjala, a ne povsem, desetina (8–10 odstotkov državljanov EU vs. 6–12 odstotkov Slovencev) ni verjela, da alkohol poveča tveganje, in 5–8 odstotkov državljanov EU vs. 4–6 odstot kov Slovencev ni vedelo odgovora (7) (Slika 1). Najslabše so anketiranci poznali tveganje za raka, le dve tretjini (67 odstotkov državljanov EU vs. 68 odstotkov Slovencev) se je s tem strinjalo, pri čemer se je 36 odstotkov popolnoma strinja lo, 31 odstotkov pa deloma. Vsak deseti prebiva lec EU ne pozna povezave, vsak peti Evropejec in vsak četrti Slovenec pa ne verjame v povezavo med alkoholom in rakom (7) (Slika 1). Izsledki Eurobarometra kažejo, da so anketi ranci tako iz EU kot iz Slovenije najbolje poznali