30 Forum
Revija ISIS April 2016
ambulante družinske medicine do konca leta 2017 pridobile novega člana tima – diplomirano medicinsko sestro. Če povzamem, vse ambulante družin ske medicine bodo t.i. »referenčne ambulante«, katerih glavni namen pa ni razbremenitev zdravnika na osnov ni ravni, temveč izboljšanje kakovosti obravnave opredeljene populacije: med zdravimi z dispanzerskim pristo pom čim prej prepoznati tiste z dejav niki tveganja in jim ustrezno svetovati ter izboljšati kakovost obravnave kroničnih bolnikov. Nosilec referenčne ambulante je zdravnik družinske medicine, diplomi rana medicinska sestra s posebnimi znanji pa je sodelavka v timu zdravni ka družinske medicine. Njena naloga je, da izvaja preventivne zdravstvene preglede in sodeluje pri vodenju kroničnih bolnikov v skladu s sprejeti mi protokoli, velik del njenega dela pa je posvečen zdravstveni vzgoji bolni kov. Protokole za izvajanje preventiv nih pregledov ter vodenje kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, KOPB, astme, arterijske hipertenzije) so oblikovali strokovnjaki s področij družinske medicine, ustrezne klinične specialnosti ter zdravstvene nege in so bili potrjeni s strani projektnega sveta referenčnih ambulant pri Ministrstvu za zdravje. Trditev, da gre za ambulan te, ki jih vodijo diplomirane medicin ske sestre, torej nikakor ne drži. V svojem prispevku opišete primer bolnika, ki je po nepotrebnem
obiskal pulmološko ambulanto, kamor naj bi ga napotila »referenčna sestra«. V protokolu za vodenje bolnikov s KOPB je jasno opredeljeno, katerim bolnikom referenčna sestra naredi spirometrijo in kdaj bolnika napoti k osebnemu zdravniku, ki se potem odloči o nadaljnji obravnavi ter morebitnih napotitvah. O vseh svojih ugotovitvah referenčna sestra vodi natančno dokumentacijo, ki je del bolnikovega zdravstvenega kartona pri zdravniku družinske medicine. O izsledkih opravljenih pregledov na timskih sestankih poroča izbranemu osebnemu zdravniku, v primeru s protokoli opredeljenih nujnih stanj pa bolnika takoj pošlje k osebnemu izbranemu zdravniku ali urgentnemu zdravniku, če bolnikov osebni zdrav nik takrat ni dosegljiv. Glede tretjega opisanega bolnika v vašem prispevku bi bilo za natančnejšo oceno dobro imeti nekaj več podatkov. Vemo pa, da akutnih poslabšanj zdravstvenega stanja ni mogoče vedno vnaprej predvideti in gotovo se zgodi, da je diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti manj vešča prepoznave zgodnjih znakov poslab šanja bolezni, vendar pa ji protokol nalaga, da bolnika seznani s simpto mi, ki zahtevajo takojšen posvet oz. obisk pri zdravniku. Dotakniti se morava še drugega primera, ko gre za bolnico z revmatoi dnim artritisom, zdravljeno z biološ kimi zdravili. Zdravljenje z biološkimi
zdravili je omejeno na maloštevilne bolnike z nekaterimi kroničnimi, imunsko pogojenimi boleznimi. Indikacijo za zdravljenje oz. opustitev zdravljenja postavi specialist revma tolog. Zdravnik družinske medicine v sodelovanju s specialistom revmatolo gom bolnika spremlja in ima za to ustrezna znanja. Glede na maloštevil ne bolnike, ki so zdravljeni na tak način, in kompleksnost spremljanja, diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti nima pristojno sti pri vodenju bolnika z biološkimi zdravili in je dolžna bolnika z vpraša nji, povezanimi z zdravljenjem z biološkimi zdravili, napotiti k osebne mu zdravniku. Če je bilo v opisanem primeru prekinjeno, in ne samo odloženo zdravljenje z biološkimi zdravili, navodilo ni bilo ustrezno, je pa treba upoštevati, da obstaja mož nost, da je bilo dano navodilo morda razumljeno napačno. Spoštovana kolegica, upam, da sva uspela pojasniti, kaj je namen projek ta referenčnih ambulant in zakaj povsem zdrave ljudi vabimo na preventivne preglede, kje je mesto diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti in kakšna je vloga zdravnika družinske medicine kot nosilca referenčne ambulante. Na vaša morebitna dodatna vprašanja pa smo vam pripravljeni z veseljem odgovoriti in smo odprti za predloge, kako bi projekt referenčnih ambulant v bodoče izboljšali.
Uspeh pod drobnogledom Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana
Izsledki obsežne raziskave o počitniških dejavnostih poklicno aktivne populacije pričajo, da velik del sanjari in razmišlja, pa tudi načrtuje uspeh. Na pot uspeha naj bi stopili že takoj po vrnitvi s počitnic. Kaj je potrebno za uresničitev ambicij o
uspehu oz. kako je mogoče dopustni ške načrte čim bolj učinkovito prene sti v pospešeni utrip prenatrpanega vsakdanjika na strokovnem oz. poslovnem parketu? Odgovor za milijon dolarjev, na katerega čaka množica povzpetnikov,
ki se jim na poti na strokovni/poslov ni oz. socialni Olimp zalomi – njihov korak se nato samodejno obrne navzdol, namesto navzgor. Vzpon preambicioznih posameznikov se nemalokrat konča s prisilnim, predča snim spustom ali celo bolečim pad cem v prepad. Ker je uspeh relativna, individual no pogojena kategorija, spremenljiv