29 Forum
Revija ISIS April 2016
predelajo svoje razvojne ali travmat ske izkušnje ali razrešijo svoje krize, postanejo »boljši ljudje«. Ob tem, da prestopijo svojo senco in zaživijo bolj kakovostno, kot bi to izhajalo iz njihovih razvojnih predpostavk, svoj ugoden vpliv in spoznanja širijo tudi na ljudi okoli sebe. Neredko slišim, da se je kdo odločil za zdravljenje odvisnosti pod vplivom sodelavca ali sorodnika, ki je zdravljeni alkoholik, ali da osebe po uspešni predelavi svojih travmatskih izkušenj iz otroštva delujejo v sklopu nevladnih organizacij ali telefonov za ljudi v duševni stiski. Odnos teh ljudi do lastnih otrok, sodelavcev bo drugačen, povečal se bo njihov vpliv v lokalni skupnosti. V času, ko se bohotita desni in levi radikalizem, ko se pojavljajo rasistič ne, ksenofobne in, resnici na ljubo, tudi neofašistične manifestacije, se maščuje čas, ki je bil izgubljen v brezskrbnosti in zanemarjanju potre be po humanizaciji slovenske družbe. Spoznanje, da obstoječi modeli izobraževanja na področju psihoterapije ne morejo zadovoljiti potrebe po strokovnem znanju in delu, je vodilo do ustanovitve Fakultete za psihoterapevt
sko znanost univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Ker sem skoraj od samega začetka razvoja tega projekta »zraven«, sem imel priliko opazovati vztrajno metanje polen pod noge tem vizionar jem, ki so žrtvovali svoje akademske kariere, da bi spravili to »šolo« pod streho. Težko si predstavljamo, koliko negativne energije je možno vložiti v to, da »sosedu crkne krava«. Edini argument »elitne psihotera pevtske skupnosti«, ki še vedno močno nasprotuje izobraževanju psihoterapevtov po dokončani srednji šoli, je, da so diplomanti psihotera pevtske fakultete premladi, da bi v jasno definiranih strokovnih okvirih opravljali »zdravilne pogovore«. Obenem pa pozabljajo, da vrstniki najmlajših diplomantov psihoterapije z diplomo zdravnika pri 25 letih izvajajo operacije, invazivne postopke urgentne medicine in suvereno odlo čajo o življenju in smrti. Ob tem pa niti ni možno zanikati, da so diplo manti psihologije, socialnega dela, ki so deležni neprimerno manj osebnih terapevtskih izkušenj in supervizije, prisiljeni v različnih poklicnih okvirih izvajati svetovalno ali po lastni presoji tudi terapevtsko delo.
Jasno je torej, da ti argumenti proti temu, da bi v sklopu univerzite tnih programov izobraževali psihote rapevte, ne držijo vode. Lahko pa se sprašujemo, kateri drugi motivi botrujejo temu nasprotovanju in odklonilnosti do priznanja in sodelo vanja, vendar se mi zdi, da iz doseda njega jasno izhaja, v »katerem grmu tiči zajec«. Izpostavil bi le to, da gre pri tem za čustveno vplivan, navse zadnje ne povsem zrel in uvida poln odnos do lastne izobrazbe in poklica, pa tudi pomanjkljiv potencial družbe ne odgovornosti do trpečih. Osebno bi od zrelega in profesionalno podko vanega psihoterapevta pričakoval, da prestopi svojo senco in da prednost interesom skupnosti in celotne družbe pred lastnimi interesi in aspiracijami. Veličina nikakor ni v ekskluzivnosti, temveč v prenašanju pritiska konkurence in drugačnosti, kar je nedvomno nosilec razvoja na vseh področjih. Osebno potrpežljivo čakam na to, da bi se vsi, ki se posvečamo strokov nemu delu s trpečimi, našli pod isto zastavo, pod katero je zagotovo zadosti prostora za vse.
Odziv na prispevek prim. dr. Zlate Remškar z naslovom: O referenčnih ambulantah, objavljen v decembrski številki revije Isis Izr. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., ZD Trebnje Prim. izr. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med., MF Ljubljana Z zanimanjem sva v »Forumu« decembrske številke revije Isis prebrala prispevek cenjene kolegice prim. dr. Zlate Remškar. Prispevek odraža slabo poznavanje in tudi nera zumevanje projekta referenčnih
ambulant, zato bi želela pojasniti namen tega projekta ter vlogo posa meznih članov tima v celostni oskrbi bolnika na primarni ravni zdravstve nega varstva v okviru družinske medicine.
Referenčne ambulante so projekt Ministrstva za zdravje, ki se je začel v letu 2011, ko je v aprilu prvih 41 ambulant družinske medicine v svoj tim dobilo novo sodelavko, diplomira no medicinsko sestro s posebnimi znanji. Projekt se nadaljuje, tako da je danes že približno dve tretjini ambu lant družinske medicine referenčnih ambulant; pričakuje se, da bodo vse