24 Forum
Revija ISIS April 2016
Zlagani učinki konkurence Še preden pride denar do zdravstva, se nekaj deset milijonov evrov preusmeri za namene, ki z zdravstvom nimajo nobene zveze
Iztok Kos, dr. med., spec. pat., MBA, SB dr. Franca Derganca Nova Gorica
Ni boljšega, kot začeti razglabljati o zdrav stvu z besedami, ki so se novembra 2011 zapisale profesorju akademiku Henryju Mintzbergu, znanemu strokovnjaku za menedžment in strategijo, v priznani reviji Harvard Business Review: »V ZDA imamo najbolj tržno in najbolj konkurenčno zdravstvo na svetu. Kljub vsemu so stroški našega zdravstva najvišji na svetu, kako vost zdravstvene oskrbe pa je skrajno neenaka.« Da bi prišli do nekaj odgovorov, zakaj je tako, za začetek opravimo z eno od največjih zmot. Kdor govori o zdravstvu, najprej omeni, da ima v Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) monopol in da se bodo z njegovim razbit jem zdravstvene storitve bodisi pocenile, bodisi izboljšale, bodisi se bodo čakalne dobe občutno skrajšale. To je napačna predpostavka. Poglejmo, zakaj. ZZZS ni monopolist, ampak je monopso nist. Zakaj je to nujno razlikovati? Ko ima nekdo monopol, to pomeni, da edini prodaja neki proizvod. Zato so cene tega proizvoda visoke. Ko pa je nekdo monopsonist, to pomeni, da obstaja na trgu le en kupec nekega proizvoda oziroma neke storitve. Seštevek pod črto je, da so cene tega proizvoda/storitve nizke. Torej v našem primeru ZZZS, ki je tipičen monopsonist, povzro ča nizke cene zdravstvenih storitev, prepogosto celo tako nizke, da ne omogočajo srednjeročnega, kaj šele dolgoročnega normalnega poslovanja bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov. Nadaljujmo še z eno zmoto. Govori se, da bo konkurenca med zavarovalnicami omogočila cenejše zdravstvene storitve in boljšo kakovost teh storitev. Obstajata dva razloga, zakaj konku renca med zavarovalnicami ne prinaša cenejšega zdravstva. Kot smo že napisali, bo najprej sledila odprava nizkih cen monopsonističnega ZZZS. Cene se bodo zvišale. Drugič, zavarovalnice imajo v konkurenčnem okolju nekaj neizogibnih stroškov. Naštejmo jih: trženje, administrativni stroški in dobiček, ki ga morajo ustvariti. Najprej, to je vsem razumljivo, so tu stroški trženja. Cilj je pridobiti čim več zavarovancev. Čim več zavarovancev naj bi po logiki ekonomije obsega in razpona zmanjšalo stroške enote
storitve. Pa poglejmo, kakšne stroške sta v posa meznem segmentu imeli le dve zavarovalnici v Sloveniji, ki ponujata med drugim tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. Vzemimo samo en strošek, in sicer strošek pridobivanja zavarovanj. Ena je imela za leto 2013 stroške 3.410.000 evrov, druga pa slabih 2.200.000 evrov. Bodimo konkre tnejši. Skupni znesek teh dveh stroškov delimo na primer s plačo zdravnika v 49. plačnem razredu. Dobimo letni znesek plač 150 zdravnikov. Ali drugače, skupna vsota zadošča za plače polovice manjkajočih splošnih zdravnikov na primarni ravni. Mi pa denar raje namenjamo za kreativne direktorje trženjskih podjetij. To nima smisla. Da zavarovalnice pridejo do dobička, morajo izračunati verjetnost, da bo nastalo škodno izplačilo, po domače, oceniti morajo tveganje, torej koliko primerov poškodb ali bolezni bo na leto, in izračunati premijo, ki pokrije zdravstveno storitev in ustvari Konkurenca v zdravstvenem zavarovalniše dobiček. Za to pa štvu pripelje do dveh stvari: do dražjega potrebuješ dodatne zaposlene, ki znajo zdravstva in sočasno še do nižje kakovoto izračunati. sti na enoto vloženega denarja. Zaposleni pomenijo dodatni strošek. Strošek, ki spet ni namenjen zdravstvu. Kaj si torej misliti o vseh obratovalnih stroških za leto 2013 ene od zavarovalnic, ki tržijo dodatno zdravstveno zavarovanje, saj ti znašajo 22.900.000 evrov. Kaj šele porečete o obratovalnih stroških vseh zavarovalnic. Ali povedano drugače: še preden pride denar do zdravstva, se nekaj deset milijonov evrov preu smeri za namene, ki z zdravstvom nimajo nobene zveze, in dejansko ta sredstva ne prispevajo h kakovosti zdravstvene oskrbe. In že smo pri naslednjem mitu. Več ko je zavarovalnic, višja je kakovost zdravstvene oskrbe, saj bodo te že znale izbrati kakovostne izvajalce in bodo tudi poskrbele, da bodo storitve opravljene brez čakanja. Pa to res prinese korist družbi? Niti ne. To so ugotovili že pred skoraj sto leti. Leta 1938 so bili objavljeni izsledki raziskave opravljenih tonzilektomij (odstranitve žrelnice ali mandljev, po domače) v