53 Poročila s strokovnih srečanj Revija ISIS December 2015
zgornjih dihalnih poti je bilo bogato opremljeno s slikovnim gradivom kliničnih primerov. S predavanji je nadaljevala prof. dr. Jinous Tahmassebi, ki že 20 let izvaja ambulantno inhalacijsko sedacijo z N2O/O2 in sočasno tudi vodi tečaje, namenjene ambulantni sedaciji z N2O/O2 po Veliki Britaniji in Evropi. Predstavila je zgodovinski pregled, indikacije in kontraindikacije, prednosti in pomanjkljivosti ter postopke sedacije z N2O/O2 v medicini oz. pediatričnem zobozdravstvu. Večina predavanj je bila izrazito klinično naravnanih. Iz Leedsa je prišla tudi druga tuja predavateljica, Tina Miller, ki že vrsto let sodeluje kot zobozdravniška asistentka pri ambulantnih inhalacijskih sedacijah. Udeležencem tečaja je predstavila svoje delo v okviru inhalacijske sedacije. V popoldanskih urah prvega dne tečaja je prof. Tahmassebi vodila praktično delavnico, v kateri je, med drugim, ob asistenci ge. Miller udeležencem tečaja prikazala postopek inhalacijske sedacije na prostovoljcih. V okviru drugega dne tečaja je izr. prof. dr. Alenka Pavlič, dr. dent. med., v svojem predavanju o sedaciji z N2O/ O2 izpostavila potrebo po ustreznem beleženju. Sledili sta izjemno zanimivi predavanji asist. Petra Poredoša, dr. med., o temeljnih postopkih oživljanja in avtomatskem zunanjem defibrilatorju ter doc. dr. Maje Šoštarič, dr. med., o ukrepanjih v primerih živ ljenjske ogroženosti. Tudi v okviru drugega dne tečaja so imele posebno mesto praktične delavnice. Tokrat so bile delavnice namenjene predstavitvi dela z aparatom za inhalacijsko sedacijo z N2O/O2, poznavanju indikacij in kontraindikacij za inhalacijsko sedacijo z N2O/O2 ter pregledu in uporabi opreme in zdravil. Poseben poudarek je bil namenjen delavnicam, v katerih so udeleženci obnavljali in širili svoja znanja iz temeljnih postopkov oživljanja, simulacij nujnih stanj v ordinaciji na lutki, vzpostavitve venske poti in vzdrževanja dihalne poti. Ob zaključku tečaja so udeleženci opravljali praktični in pisni izpit iz
Udeleženci tečaja z zanimanjem spremljajo postopek inhalacijske sedacije pod vodstvom prof. dr. Jinous Tahmassebi.
ambulantne sedacije z didušikovim oksidom in kisikom (N2O/O2) ter iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Zakaj vpeljati inhalacijsko sedacijo z didušikovim oksidom in kisikom? Sproščujoči učinki didušikovega oksida so pri pacientu vidni kmalu potem, ko ga prične vdihovati. Po odkritju tega brezbarvnega plina, ki je brez vonja in ne draži tkiv, leta 1772, so konec 18. in v začetku 19. stoletja uporabljali N2O kot drogo na zabavah. Njegov medicinski potencial je že leta 1799 odkril Humphrey Davy in ga tudi leta 1800 opisal v knjigi. Vendar je moralo miniti skoraj pol stoletja, da so njegovo uporabo prenesli v prakso. Tako je Horace Wells leta 1844 izpulil zob pacientu, ki je vdihaval N2O. Od takrat do danes se je, ob izpopolnjenih aparaturah in tehnikah, uveljavila inhalacijska sedacija z N2O/ O2 v različnih vejah medicine. Med prednosti inhalacijske sedacije pred drugimi tehnikami plitve sedacije uvrščamo možnost titriranja didušikovega oksida. Prav tako hitro je pacient tudi ponovno v prvotnem stanju zavesti po zaključenem zdrav-
ljenju z inhalacijsko sedacijo z N2O/ O2. Ker je pacient ves čas zdravljenja pri zavesti in se z nami lahko sporazumeva, ima ohranjene reflekse in se bo po posegu tudi spomnil dogajanja med zdravljenjem, bo zelo verjetno s pravilno izvedeno tehniko inhalacijske sedacije pri posegu tudi sodeloval. Ambulantna inhalacijska sedacija z didušikovim oksidom in kisikom (N2O/O2) je v svetu dobro poznana in pogosto uporabljena metoda anksiolize zdravih pacientov oz. pacientov, ki so po klasifikaciji Ameriškega združenja anesteziologov (American Society of Anesthesiologists) razvrščeni v ASA1 in AS2. V ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah zahodne Evrope in Skandinavije je inhalacijska sedacija z didušikovim oksidom in kisikom uveljavljena tehnika anksiolize oz. plitve sedacije v zobozdravniških ordinacijah. V medicini, in še posebno v zobozdravstvu, ta tehnika omogoča varno in učinkovito ambulantno (zobo)zdravniško zdravljenje pacientov, ki zaradi velikega strahu pri zobozdravniku slabše sodelujejo.