Šolski parlament letos o duševnem zdravju otrok in

Mladih

V četrtek, 23. 2. 2023, je na OŠ Trebnje potekal šolski parlament z naslovom Duševno zdravje otrok in mladih. Vodil ga je učitelj Franci Kravcar, moderatorke pa so bile učenke Zoja Avbar, Daša Zupančič in Lucija Smolič. Najprej so razpravljali učenci 2.–5. razreda. Govorili so o pozitivnih mislih, tehnikah in lastnostih otrok, slabem počutju, o svojem položaju v šoli in družini ter o samopodobi otrok in mladih. Drugi del srečanja je bil namenjen učencem predmetne stopnje, ki so spregovorili o skrbi za duševno zdravje, o tem, da ljudi ne smemo soditi po zunanjosti in da se ne smemo osredotočati na mnenje drugih, ob tem pa moramo preprečiti izgorelost. Čeprav je bila tema zahtevnejša, so sodelujoči modro utemeljevali svoje mnenje in sodelovali v razpravi. Za sodelovanje na področnem parlamentu, ki bo prav tako potekal na trebanjski osnovni šoli, so bili izbrani devetošolca Lara Šalamon in Jan Šalehar, osmošolki Eva Starič in Anja Globokar ter Daša Zupančič iz 7. razreda.

OSKAR ZALETELJ IN ALEKSEJA ROSNAKY, OŠ TREBNJE FRANCI KRAVCAR

V center za krepitev zdravja za okrepitev duševnega zdravja

Kaj vse zajema naše duševno zdravje? Preplet misli, čustev in doživljanja. Duševno zdravje se kaže skozi pozitiven odnos do sebe, drugih in sveta ter uspešno soočanje z izzivi vsakdanjega življenja. Težave v duševnem zdravju se pojavijo, kadar oseba čuti, da se težko sooča s težavami, ima izrazitejše neprijetne misli, težave s spanjem ...

S krepitvijo duševnega zdravja vzdržujemo duševno kondicijo in smo bolj odporni na stresne in krizne dogodke – za katere pa se vsi zavedamo, da so del našega vsakdana in se jim ne moremo izogniti, na nekatere celo nimamo vpliva.

Da bi okrepili duševno zdravje, je dobro poznati tudi ozadje našega psihološkega delovanja. In tu vam lahko pomagamo s pomočjo praktičnih brezplačnih psihoedukativnih delavnic, ki jih izvajamo v okviru Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Trebnje.

Ponudimo vam lahko naslednje brezplačne praktične delavnice:

1. Spoprijemanje s stresom (Teme: Kaj je stres; kakšni so simptomi prepoznavanja stresa; kaj je to sindrom izgorevanja; katere bolezni so povezane s stresom in obvladovanje misli, čustev in stresa.)

2. Spoprijemanje s tesnobo (Teme: Kaj je tesnoba; kakšni so vzroki in simptomi prepoznavanja tesnobe; kateri so dejavniki, ki sprožijo in vzdržujejo tesnobo; kako poteka zdravljenje in premagovanje tesnobe ter vpliv misli na čustva, vedenje in telo.)

3. Spoprijemanje z depresijo (Teme: Kaj je depresija; kakšni so vzroki in simptomi prepoznavanja depresije; kateri so dejavniki, ki sprožijo in vzdržujejo depresijo; kako poteka zdravljenje in premagovanje depresije ter kakšen vpliv imajo misli na čustva, vedenje in telo.)

4. Tehnike sproščanja (Podrobno spoznamo tehniko dihalne vaje, tehniko postopnega mišičnega sproščanja in tehniko vizualizacije pomirjujočega kraja.)

5. Zdravi odnosi (Podrobno spoznavamo medosebne odnose, krepitev dobrega počutja, veščine asertivnosti in spretnosti reševanja problemov.)

Za več informacij o sami izvedbi delavnic se lahko obrnete na naš mail ckz@zd-tr.si ali pokličete na telefonsko številko 030 322 807.

EKIPA CENTRA ZA KREPITEV ZDRAVJA

ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE

V meni je moč!

Kaj naj storim? Zakaj se to meni dogaja? V petek popoldan sem na kavi srečala prijateljico Nežo. Končno je prišel petek, čakala sem prost popoldan in sproščujoč klepet. Neža je zamudila in se naposled le pojavila. Malo sem bila jezna nanjo, ker je zamujala, pa tako težko sem čakala najino srečanje. Prišla je. Njen obraz se je zdel drugačen. Morda je le utrujena, sem pomislila. Izraz na obrazu je kazal, da jo nekaj muči in da nekaj ni v redu. Prisedla je, si naročila kavo z mlekom in na robu joka povedala, da jo Matej zapušča. Noro – kaj, kako, zakaj? Strmela sem vanjo in čakala razlago. Občutila sem nemoč, moje misli so bile prazne, usta suha, obraz obnemel. Neža je razložila, da se je njen Matej zaljubil v drugo žensko in da želi zapustiti družino – njo in njena osnovnošolska otroka. Povedala je, da je že nekaj časa slutila, da se dogajajo spremembe v zakonu in odnosu, a si ni hotela priznati, da je v škripcih in izjemno neprijetni situaciji. Te občutke nelagodja je že poznala in tudi stiska, ki jo je ob tem čutila, ji ni bila neznana. In čeprav se ni prvič srečala s temi občutki, so bili tokrat tako močni, da je mislila, da je bo konec. Čeprav sem mislila, da ničesar ne morem povedati, sem zbrala misli. Neža je tokrat potrebovala osebo, ki bo pokazala veliko mero empatije do nje. Dolgo časa je govorila, nato sem čutila, da je napočil trenutek, ko nastopi moje prijateljstvo. Rada jo imam, lahko jo poslušam, a menim, da je čas za strokovno pomoč, da bo lahko življenje peljala sama naprej. Pravzaprav sem poznala njeno življenjsko zgodbo in skrajni čas je bil, da naredi nekaj zase, za svoje življenje. Že nekaj časa ne najde več pravega smisla v svojem življenju, je brezvoljna in slabo spi. Večino časa je potrta, dvomi vase in pravi, da izgublja tla pod nogami. Neži predlagam, naj se odloči za svetovanje pri psihoterapevtu. Pojasnim ji, da ni potrebno, da ima kdorkoli osebno motnjo ali da je nor, kot temu pravimo. Na svetovanje lahko gremo, ko smo v slepi ulici, ko ne najdemo izhoda iz tesnobe, ki jo doživljamo, ko hudo zbolimo, ko se zapletamo v odnose, v katerih nismo zadovoljni. Na svetovanje lahko gredo tudi mladostniki, ki so tarča vrstniškega nasilja ali imajo krizo osebne identitete. Takšno pomoč si lahko poiščejo starostniki, ki so morda izgubili drago osebo in zdaj ne najdejo več smisla življenja brez nje. V vsakem primeru pa se lahko vedno odločimo, da si postavimo osebni cilj in spoznamo bolje samega sebe. Tudi pisatelj Hardy pravi, da obstaja pot do boljšega samega sebe, vendar zahteva globok vpogled v najslabše. Neža me je nemo opazovala. Dolgo se že poznava in ob mojem predlogu je bila presenečena. Postavljala je vprašanja in med drugim sem ji pojasnila, da danes niso potrebne dolgoletne in mesečne terapije. Zadosti je lahko že nekaj srečanj in človek se postavi na noge in bolje spozna samega sebe, predvsem pa, kako naj reagira v težkih situacijah, da bo ostal trden, srečen in zadovoljen s svojim življenjem.

Prijateljici tudi pojasnim razliko med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom. Psihiater po študiju medicine opravi specializacijo iz psihiatrije in ljudem sme predpisati zdravila. Psiholog po študiju izvaja različna testiranja in svetovanja, psihoterapevt pa je samostojen poklic. Opravlja ga lahko tudi nekdo, ki ima drug poklic in je opravil najmanj petletno izobraževanje. Psihoterapevt se uči teorije, na začetku dela pod supervizijo, kar pomeni, da njegovo delo spremlja izkušen psihoterapevt in mora hkrati hoditi sam na lastno terapijo, kjer spoznava samega sebe. Na podlagi lastne izkušnje na terapiji se terapevt namreč lažje vživlja v življenje svojega klienta in ga bolje razume. Zelo pomembna je seveda ob vsem navedenem psihotera- pevtova osebnost, pomembne so njegove življenjske izkušnje, znanje, sposobnost poslušanja in upoštevanja klientovih povratnih informacij. Ko se s srečanji razvije pristen in odkrit odnos, in ko je klient pripravljen na izzive, se začnejo dogajati spremembe na osebni ravni.

Neža me je še naprej začudeno gledala. Mislim, da je bila še vedno presenečena, da sem ji predlagala svetovanje. Moja razlaga pa je bila resna in globoko premišljena. Svoji prijateljici sem želela le najboljše. Neža je po dolgem pogovoru le pogumno dejala, da se bo za terapijo odločila. Polna zanosa mi je odgovorila, da si bo vzela čas zase. Če ga ima za telovadbo in urejanje nohtov, si ga bo vzela tudi za svoje boljše in kvalitetnejše bivanje na tem planetu. Ko sem ji povedala, da obstaja tudi možnost svetovanja na spletu, če s časom ne gre drugače, je bila še bolj odločena, da z novim izzivom poskusi in okusi zenit življenja. Vsem bralcem našega glasila, ki razmišljajo, da bi si poiskali pomoč, predlagamo, da preberejo knjigo Dodo se pogovarja, v kateri bodo našli še več informacij o svetovanju in psihoterapiji.

NATALIJA KOTAR, PROF., SPECIALIZANTKA PSIHOLOŠKE ANALIZE POD SUPERVIZIJO

Alojz Radelj, prejemnik Bloudkovega priznanja

11. februarja 2023 so na Brdu pri Kranju že 58. leto zapored podelili najvišja državna priznanja na področju športa. Poleg Bloudkovih nagrajencev Glorie Kotnik, Tima Mastnaka, Žana Kranjca, Petra in Ceneta Prevca, Lovra Kosa in Timija Zajca je odbor podelil tudi Bloudkove plakete za življenjsko delo v športu. Le-to je prejel tudi dolgoletni trebanjski športni delavec in nekdanji član RK Trimo Trebnje Alojz Radelj, ki sta ga za podelitev nagrade predlagala Športna zveza občin Trebnje in Mirna ter naš rokometni klub.

GAŠPER OGRINC, RK TRIMO TREBNJE

ARHIV ŠPORTNE ZVEZE OBČIN TREBNJE IN MIRNA

Spoznajmo Alojza Radlja in njegove rokometne uspehe

Le kdo ne pozna sedaj že upokojenega učitelja športne vzgoje, največjega športnega promotorja in očeta trebanjskega rokometa? Alojz Radelj se je rodil 24. 4. 1957 v Novem mestu. Z družino so dve leti živeli v Trebnjem, nato pa so se zaradi očetove službe odselili v Ljubljano. Treniral je nogomet, med študijem na Fakulteti za šport pa se usmeril v nogomet in rokomet. Kot kadrovski štipendist Občine Trebnje se je leta 1981 vrnil v Trebnje kot učitelj športne vzgoje. Nekaj mesecev je poučeval še v prostorih stare šole na CIK-u, kmalu zatem pa se je šola preselila v nove prostore, kjer so imeli na voljo tudi veliko športno dvorano. Tako se je rodila ideja o trebanjskem rokometu. Alojz je že leta 1982 pričel z rokometnim krožkom in odziv učencev je bil zelo dober. Leto kasneje so skupaj z ostalimi rokometnimi navdušenci ustanovili rokometni klub, ki bo letos jeseni praznoval svojih 40 let delovanja. Med pobudniki ustanovitve kluba so bili tudi trebanjski igralci, ki so ta čas trenirali v Krmelju in ostalih klubih na Dolenjskem. Ekipa je prve izkušnje pridobivala s tekmami v t. i. železniški ligi, ki je segala od Novega mesta do Škofljice, v krajih, ki so bili dosegljivi z vlakom.

Kljub pomanjkljivim izkušnjam tako na organizacijskem kot na tekmovalnem področju je bila želja po preboju v višje lige zelo velika. Alojz kot prvi mejnik kluba postavlja sezono 1986/87, ko so se uvrstili v 2. slovensko ligo in dokazali, da se z močno voljo in odrekanjem prostemu času lahko poseže visoko. Klub je postajal vse bolj organiziran. Od sezone 1993/94, ko so se uvrstili v 1. ligo, so napredovali s pomočjo sponzorstev okoliških podjetij, kot so Tesnila, Akripol idr., ves čas pa so bili deležni velikega posluha tudi na Občini Trebnje. V letu 2000 se jim je kot generalni pokrovitelj pridružilo podjetje Trimo d. o. o. Rokometni klub Trimo Trebnje tudi po Alojzovi zaslugi danes velja za enega najuspešnejših klubov v Sloveniji, saj je vse od sezone 1994/95 poleg RK Celje Pivovarna Laško in RK Velenje Gorenje eden izmed treh klubov, ki ves čas tekmuje v 1. slovenski rokometni ligi.

Alojz Radelj je prispeval levji delež pri razvoju mlajših selekcij, ki so vir novih igralcev za člansko postavo. Dobro organiziran klub, urejene selekcije, močan in izobražen strokovni tim v svoje vrste privablja tudi učence s širšega okoliša (OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč, OŠ Mokronog). Pravi, da je svoje delo ob upokojitvi z lahkim srcem predal naprej, saj klub dela zelo dobro, v njem pa vlada srčno vzdušje in iskrena pripadnost celotnega strokovnega kadra, ki ga v večini predstavljajo bivši rokometaši. Ponosno omenja velike uspehe trebanjskih rokometašev Romana Šavriča, Jureta Viščka, Andreja Strajnarja in drugih. Izpostavlja uspehe izjemne kadetske postave (Jure Sušin, Marko Radelj, Anže Korelec, Miha in Jaka Sever in drugi). Rad se spominja dela s Sebastianom in Stašem Skubetom, Mihom Zarabcem, Klemnom Ferlinom, brati Kotar, Kristjanom Horženom in mnogimi drugimi. Z velikim navdušenjem se ozira v prihodnost. Omenja, da je klub s svojimi uspehi prerasel športno dvorano in nestrpno pričakujejo njeno širitev. Vesel je, da imajo podporo tudi pri novi županji. Priložnost vidi še v razvoju ženskega rokometa.

Za šport je navdušil tudi svoja sinova, Blaža in Marka, ter vnuke. Ko se ozira nazaj, je hvaležen, da jim je znal rokomet približati s pozitivnim vzdušjem in ne s prisilo. Zato Radljeva rokometna zgodba živi naprej.