Četrtkovo sozvočje tokrat posvečeno kulturnemu prazniku

V četrtek, 9. 2. 2023, je GŠ Trebnje organizirala prvi koncert iz že tradicionalnega cikla Četrtkova sozvočja v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje. Ideja o ciklu koncertov, ki bi likovne motive oplemenitili z bogatimi glasbenimi odtenki, se je rodila leta 2017. Glasbena šola je tedaj v galeriji v sklopu praznovanja 50-letnice Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov organizirala prvi cikel koncertov, v katerem so se predstavili mladi glasbeniki iz Trebnjega in širšega domačega okolja. V letih 2018 in 2019 je v galeriji v živo zazvenelo po pet koncertov priznanih slovenskih glasbenikov, v letih 2020 in 2021 pa je GŠ Trebnje organizirala snemanje glasbenih koncertov – ti so bili v sklopu počastitve 50-letnice trebanjske galerije predstavljeni v petih video razglednicah, ki jih je predvajala tudi televizija Vaš kanal. Prvo Četrtkovo sozvočje je v letu 2023 bilo – času primerno – posvečeno počastitvi slovenskega kulturnega praznika, zato se je začelo z mislimi priznanega akademskega slikarja Petra Škerla, ki je zbrane povabil k razmisleku o vrednosti in pomenu kulture za posameznika in družbo kot celoto. Nato smo prisluhnili godalnemu kvartetu Bêlebend, ki ga sestavljajo violinistki Jerica Kozole in Vera Magdevska, violistka Mojca Trilar in violončelist Jaka Trilar. V prvem delu programa se je godalni zasedbi pridružila flavtistka Irena Rovtar. Glasbeniki da lahko vsak izmed nas prispeva droben kamenček v mozaik pestrega kulturnega dogajanja.

KLAVDIJA LIVK, OŠ TREBNJE drug z drugim prijazni. Klekljarice iz skupine Žnurce iz Trebnjega so pripravile razstavo in prikazale, kako nastaja čipka. Prireditev so si ogledali tudi starši in krajani. Koordinatorica letošnje prireditve je bila Manca Černe.

JUSTINA ZUPANČIČ, OŠ VELIKI GABER

MAJA PAPEŽ so skupaj izvedli razgibani Kvartet za godala št. 1 v D-duru W. A. Mozarta. Sledil je razposajeni Godalni kvartet št. 12 v F-duru A. Dvořaka, ki ga je skladatelj podnaslovil »Ameriški« in v katerem lahko tudi ljubiteljski poslušalci slišijo značilne ameriške ritme in melodije.

Po energičnem uvodnem koncertu Četrtkovih sozvočij vas že prisrčno vabimo na drugi koncert 23. 3. 2023 ob 18. uri, na katerem se bomo ozrli v slovensko glasbeno, pa tudi literarno in širše kulturno preteklost.

TATJANA MIHELČIČ GREGORČIČ, RAVNATELJICA GŠ TREBNJE

BRANE PRAZNIK

PLiNovci nizajo razprodane večere humorja in kulinarike

Dramska skupina P.L.i.N, ki bo prihodnje leto uradno zaznamovala 20 let delovanja, se lahko pohvali, da bo v prihodnjih dneh že desetič uprizorila edinstveno predstavo La Mirage. Gre za večer slasti in strasti ob gurmanskem izboru restavracije Javornik, ki razkrije skrivnost družine Gož. Petra, Luka, Ina, Nika, Aljaž – ter Nika in Andrej, ki sta odlično dopolnila zasedbo – so navdušeni, saj so bili vsi večeri doslej razprodani, ob aplavzih in pohvalah. Če si še niste ogledali predstave, imate za to še možnost v tednih do poletja.

LUKA BREGAR, PLIN

ANDREJ MATIČ

Izjemni glasovi Čateške kulturne harmonije

Opera je fina gospa, ki se včasih le pusti tikati. V to smo se lahko prepričali zadnji petek letošnjega februarja, ko je bil na Čatežu prvi Operni večer. Izjemna sopranistka Jerica Steklasa je občinstvo navdušila s svojo interpretacijo znanih skladb in prezenco, v pogovoru o podrobnostih opernega zakulisja pa tudi z iskrenostjo in iskrivostjo. Odlično se je ujela tudi z gostitelji, članicami in člani Mešanega pevskega zbora Kres, ki letos praznujejo 25 let delovanja. Pohvalijo se lahko, da so na Čatež privabili številne izjemne glasbenice in glasbenike. Na tradicionalnem božičnem koncertu na Zaplazu konec lanskega leta se jim je pridružila priznana mezzosopranistka Manca Izmajlova, ki je kmalu po dogodku razkrila, da je v romarskem središču nastopila s prihajajočim naraščajem.

LUKA BREGAR

Materinski dan

za vso družino

Petek, 24.3.2023, ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje

Za praznično vzdušje bodo poskrbeli: glasbena skupina Booom! učenke in učenci OŠ Trebnje z mentorico Petro Šijanec plesno-mažoretna skupina

Vrtca Mavrica Trebnje

Lepo vabljeni! Vstopnine ni.

Marta Bartolj, akademska slikarka

Če prebirate sodobne otroške pravljice ali listate po otroških revijah, se vam je oko prav gotovo ustavilo na čudovitih ilustracijah Trebanjke Marte Bartolj Ljubke plešoče miške, nežne deklice, zamišljen kužek so le nekateri od junakov v slikanicah, ki jih je ustvarila Njeno ustvarjalno delo je bilo večkrat nagrajeno z različnimi priznanji in nominacijami pomembnih založniških sejmov in razstav. Na povabilo Knjižnice

Pavla Golie Trebnje je za ponatis dramskega dela Sneguljčica, ki jo je priredil Pavel Golia, pripravila nove ilustracije.

1. Marta, pozdravljeni. Se nam lahko na kratko predstavite? Iz kje ste in kje ustvarjate?

Pozdravljeni in hvala za povabilo. Prihajam iz Grma pri Trebnjem. Že od malega rada rišem, in čeprav sem se risanju kot poklicni poti nekoliko izogibala, pa je, kot kaže, imelo življenje drugačne načrte. Po ovinkasti poti sem našla svoje poslanstvo v ilustriranju slikanic in otroških revij, ki je zacvetelo po končanem magistrskem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer ilustracija. Ustvarjam doma, v Grmu, v svojem malem studiu, ki mu včasih rečem tudi ustvarjalnica.

2. Kaj vas je navdušilo za slikanje? Ste že kot deklica radi ustvarjali ? Kakšni so spomini na vašo prvo ilustracijo?

Včasih se pošalim, da moji prvi ustvarjalni začetki segajo v zgodnje otroštvo, mogoče sem imela tri, štiri leta. Ravno ko je pleskar pleskal stene v hiši, sva z bratom našla en fin, skrit kotiček, ki je bil lepo sveže prebeljen. V rokah se mi je nenadoma znašla krtača za čevlje in črn globin in ustvarjanje se je začelo, haha. Stena je bila prav lepo črna! Prav tako pred menoj niso bili varni mamini srebrni svinčniki za oči, ki so bili takrat popularni. Spomnim se, kako “lepo” sem porisala zdravstveno knjižico. Kako ne bi, če pa je svinčnik tako gladko tekel, črta pa se je čarobno srebrno svetlikala.

Ne spomnim se natančno prve prave ilustracije. Spomnim pa se, da so me v času srednje šole tako učitelji kot vzgojitelji spodbujali k ustvarjanju. To je bil lep čas. Takrat me je knjižničarka prijavila na neki vseslovenski likovni in literarni natečaj na temo Strpnost. Napisala sem pesem in izdelala sliko. Za oboje sem potem v Mariboru, kjer je bila uradna podelitev, prejela prvo nagrado.

3. Kaj je bil na vaši ustvarjalni poti ključen izziv? Kdaj ste prepoznali, da so ilustracije tisto, s čimer se želite ukvarjati do konca svojega življenja?

V življenju sem preizkusila veliko smeri. Dolgo sem se iskala, čeprav je bilo v resnici ves čas na dlani, kaj je moja pot. Največja težava, bi rekla, je bila, da nisem verjela vase. A ko je bil klic premočan, ko ga nisem mogla več ignorirati in ko sem spoznala, da mi brez ustvarjanja ni živeti in sem za to bila pripravljena tvegati vse, sem se vpisala na dodiplomski študij slikarstva na eno izmed slikarskih šol, kasneje pa sem nadaljevala študij še na akademiji. Akademija mi je odprla čisto nov svet, tam sem se našla; okolje, sošolci, program – vse to mi je dalo krila in zagon. Priložnost sem prijela z vsemi štirimi in dala vse od sebe. Največji izziv je ta, da sem sprejela poklic ilustratorke kot edini poklic, da to ni le hobi, ampak prežema tako vsak moj dan kot tudi ves moj svet. Čeprav je včasih težko, še posebej, kadar se pojavi frustracija zaradi ustvarjalne blokade, si ne predstavljam, da bi počela kaj drugega. To je poklic, ki je nepredvidljiv, a človek se ne more opirati na to, kaj se bolj splača oz. kaj prinaša več varnosti. Zares verjamem, kar človek opravlja z veseljem in z ljubeznijo, se pozna in čuti. Včasih občutim, kako me žene nekakšna sila, da ustvarjam, upodabljam, pa tudi iščem, da dobim neko širino, ki jo lahko nato prenesem v svoje delo. Na nek način se mi zdi, da se moramo ustvarjalci na vsake toliko časa zlomiti, da v nas zaveje svež veter.

4. Kaj je tisto, kar najraje slikate in vam je najbližje?

Pri svojem delu se največkrat opiram na besedilo. Temu moram slediti, pogosto pa je prostor tudi za kakšne lastne intervencije. Če je mogoče, rada v ilustracije vključim dih narave ali pa kakšne živali. To dvoje najraje upodabljam. Ko pa ustvarjam sama zase, se prepustim nagovoriti trenutku. Pogosto za- cvetijo cvetlice, pa kakšne deklice, tudi vile zaplešejo. Zadnje čase je spet moja zvesta spremljevalka skicirka, v katero lahko rišem, skiciram brez omejitev in cenzure. To so fini trenutki, še posebej kadar se zgodijo kakšne “likovne nesreče” in jih lahko nato uporabim tudi pri svojem delu.

5. V vaših ilustracijah je čutiti nežnost in srčnost. Kateri od junakov je bil v vaših ilustracijah najbolj grozen/strašljiv?

Lansko leto je pri založbi Miš izšla knjiga Kitajski miti in legende. V njej je zgodba z naslovom Dvojna devetica, v kateri nastopa strašna pošast. Mogoče je ta ena bolj strašljivih, ki sem jih upodobila. Druga, ki mi pade na misel, pa je študijsko delo, ki bi ga prav tako uvrstila med moja bolj temačna dela. Oseba sedi v temni sobi, obkrožajo jo pa različni stvori in strašne pojave.

6. Kako bi opisali vaš tipični dan?

Moj tipični dan se vrti okoli moje risalne mize in štirih mačkov, haha. Dan se navadno začne okrog šeste ali sedme ure zjutraj, še preden si privoščim kavo, me čakajo štirje lačni mačji želodci, ki zahtevajo mojo pozor- nost. Ko me kava spravi pokonci, pa začnem z risanjem in vztrajam, kolikor časa zmorem. Nimam težav s sedenjem, sedim lahko več ur naenkrat. Ko rišem, pozabim na svet okoli sebe, proces me posrka vase. Vmes si vzamem čas, da si skuham kosilo, preberem kakšno novico, drugače je pa za sam ustvarjalni proces bolje, da je čim manj motenj in prekinitev. Če na primer vem, da bom neki dan imela obisk ali pa da me čakajo razne obveznosti, tisti dan navadno ne morem ustvarjati. Pojavi se blokada in delo nikakor ne steče. Ustvarjalni tok je prekinjen. Takrat najdem tolažbo v naravi, v gozdu, ko na krajšem sprehodu prisluhnem pticam in opazujem svet okoli sebe.

7. Katere nagrade ali sodelovanja vam največ pomenijo?

Najprej bi rekla, da je največja nagrada, če knjiga živi med bralci. Nagrade so fine, seveda, a menim, da ne smejo biti vzrok za ustvarjanje. Drži pa, da so spodbuda, lepo je prejeti nagrado, priznanja …

Do sedaj se je nabralo kar nekaj dosežkov, omenila jih bom le nekaj za mojo avtorsko knjigo brez besedila. Je magistrsko delo, ki je prejelo nagrado ALUO. Pri nas je izšla pod naslovom Kje si? (založba Miš), je prejemnica priznanja Kristine Brenkove za izvrstno slikanico brez besedila, prejela je znak zlata hruška, uvrščena je bila med Bele vrane in na častno listo bienalne zbirke brezbesednih knjig za leto 2019 v sklopu IBBY. Ilustracije so prejele tudi nekaj pomembnih nominacij v tujini.

Pravice te knjige pa so bile prodane še na druge konce sveta. Ameriška edicija, ki je malo spremenjena od naše in nosi naslov Every Little Kindness (Chronicle Books), je v letu 2022 prejela pomembno ameriško nagrado Ezra Jack Keats Honor Award. Na to sem ponosna, tam me nihče ne pozna in se takega uspeha nisem nadejala. Prav tako je bila ta knjiga uvrščena med deset najboljših knjig leta 2021 v People Magazine, na Amazonu pa je prejela Editor’s pick (3–5 let), nato pa so jo uvrstili še med 20 najboljših otroških knjig (3–5 let) za leto 2021. Na sejmu v Bologni je bila uvrščena na razstavo The BRAW amazing bookshelf med 100 najboljših knjig. Prejela je res dobre tuje recenzije.

Ljuba so mi sodelovanja z založbami in avtorji, ki jim ni vseeno, kaj dajo od sebe. Pomembno mi je uredništvo, zato na primer s samozaložniki ne sodelujem več. Nastanek knjige je proces, ki vključuje veliko ljudi, zahteva veliko časa, pogovorov, ustvarjanja, dela, zavzetosti. Vsak mora opraviti svoj del dobro, četudi zato knjiga izide kasneje, kot je bilo načrtovano.

8. Kakšni so vaši ustvarjalni načrti? Čaka me nekaj sladkih knjižnih projektov, v katere že komaj čakam, da se zakopljem Trenutno ilustriram fino slikanico, poleg tega pa prispevam svoje delo še v otroških revijah Ciciban, Cicido in Mavrica. Ustvarjanje ni nikoli dolgočasno, je neskončno učenje, pa tudi preizkušanje mej. Včasih se mi zdi, da nenehno hodim po robu in lovim ravnotežje.

9. Pripravili ste nove ilustracije za ponatis dramskega dela Sneguljčica Pavla Golie. Kako je prišlo do sodelovanja? Kdaj lahko pričakujemo izid?

Direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje gospa Andreja Pleničar me je povabila k sodelovanju pri ustvarjanju drame Sneguljčica. Z ekipo iz knjižnice smo se srečali na sestanku in pogovorili o pričakovanjih in željah glede ilustracij. Ker se mi je zdel projekt zanimiv in tudi poseben izziv, saj je besedilo napisano v verzih, za gledališče, sem ga sprejela v ilustriranje. Izid mislim, da je načrtovan aprila, tako da bomo knjigo lahko kmalu prebrali in pogledali v fizični obliki. Do takrat pa je v knjižnici v Golievi sobi na ogled razstava ilustracij iz omenjene knjige.

VANJA KOVAČIČ

BOŠTJAN PUCELJ, OSEBNI ARHIV