Zimski glasovi 2018_Glasilo Občine Miren-Kostanjevica by Roberta

i k s m i Z glasovi 2018 glasilo Občine Miren - Kostanjevica www.miren-kostanjevica.si

december 2018

Volitve 2018 Vaja civilne zaščite Intra lighting

KAZALO

Naj bo novo leto srečno KAZALO

V prihajajočih prazničnih dneh si ljudje voščimo za praznike. Polna usta so nas dobrih želja glede zdravja, zadovoljstva in sreče.

Volitve 2018

Ureditev križišča Križ Cijan

Slepi in slabovidni

48. srečanje slepih in slabovidnih planincev Slovenije

Moja prijateljica Klara

Slovesna podelitev občinskih nagrad 2018

Občinski praznik 2018 na Cerju

Kaj pomeni zdravje, mi je skoraj jasno. Skoraj pravim zato, ker vsak od nas pojmuje zdravje po svoje. Če sem zdrava, si želim tako stanje ohraniti. Če sem bolna, so želje lahko bistveno skromnejše: morda samo to, da me ne boli ali da se lahko sama premikam ali da mi ne bi bilo slabše kot v minulem letu ... – kar je seveda daleč od običajnega pojmovanja zdravja. Recimo, da se glede zdravja ljudje nekako razumemo. Kako pa pojmujemo zadovoljstvo in srečo? Po besedah Zorana Milivojevića sta ti dve čustvi povezani s čustvom želje. Si predstavljate, da bi dosegli nekaj iz nezadovoljstva? To ne gre, kajne. Zadovoljstvo občutimo, ko izpolnimo svojo željo. Močnejša kot je želja, globlje je zadovoljstvo ob njeni izpolnitvi. In tedaj nas za dodatno nagrado objame še sreča. Tako je zelo verjetno, da se bomo naslednjič obnašali enako, saj naj bi vsak kot notranjo nagrado občutil zadovoljstvo in srečo. Seveda se je treba potruditi in nekaj storiti, da dosežemo cilj. Zmotno bi bilo misliti, da je nekdo (na primer država, starši, prijatelji, delodajalec) dolžan skrbeti ali se potruditi za naše zadovoljstvo. Če naj ta formula deluje, mora vložiti trud v uresničitev želje vsak sam. Za nagrado zadovoljstva in sreče je treba prehoditi določeno pot. Na tej poti pa so tudi manj prijetni ali celo težavni odseki, ki jih je treba prebroditi.

Moja občina 2018

Trek telovadnica v Mirnu

Odprtje prenovljenega vrtca v Kostanjevici na Krasu

Mesec požarne varnosti

Preverjanje delovne opreme

Tečaj postopkov oživljanja

Vaja Civilne zaščite

Zagorelo na bencinskem servisu v Mirnu

Intra lighting

Nasveti za varno kurjenje

Biljenski šolarji v akciji Očistimo Slovenijo

Polepšali ekološki otok

Zdravje se začne na krožniku

Ozara za duševno zdravje

Prepoznajte lažno spletno trgovino

Solna terapija, kaj je to?

Kakšna je šola, ko spi?

Priprava hrane v 2. razredu

Teden otroka v Biljah

Požarna vaja

Spoštovani, občani in bralci glasila,

Filmska glasba in Narodni muzej v Ljubljani

Srečanje z romsko kulturo

vabimo vas, da ste soustvarjalci novega imena občinskega glasila. Ime naj odraža značilnost(i) naše občine ali pa namen glasila. Bodite ustvarjalni, domiselni, igrivi.

Res velika repa

Balatonči in Murka

Čebelar na obisku

Naše jesensko drevo Cerje postalo poročni objekt Španzljev triptih

27 28 28

Ples življenja in smrti

Praznično Cerje

Cerje vabi vse dni v letu

Lučkolandija v Orehovljah

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Teorija je eno, življenje pa ni vedno takšno, kot bi si po teoriji mislili. Znamo občutiti zadovoljstvo, srečo? Marsikdaj se ju bojimo občutiti, češ da »sreča prikliče nesrečo«. Pojavi se lahko celo strah, da bi zaradi občutka zadovoljstva zaspali na lovorikah. Morda gleda okolica na zadovoljnega človeka nekoliko sovražno, češ blagor tebi, da si tak; poglej mene, kako mi je hudo, in raje sočustvuj z mano ali se vsaj ne kaži takega pred mano. A to mi prava smer. Psihologi so ugotovili, da je doživljanje prijetnih čustev pomembno zato, da vzpostavimo ravnotežje v našem življenju. Ko smo zadovoljni, se v našem telesu izločajo hormoni sreče. Procesi v našem telesu potekajo na najboljši način, telo se samozdravi. Imamo dovolj energije za uresničevanje naših želja, da opravimo potrebno delo, da priskočimo na pomoč bližnjemu ... Naše življenje je kakovostnejše, lahko rečemo, da tudi srečnejše. Za sedanje in prihodnje dni vam želim, da si privoščite imeti veliko želja. Na poti njihovega uresničevanja naj vas vzpodbuja misel, da zmorete zaobiti in/ali premagati ovire in doseči cilj. Nagradi bosta zadovoljstvo in ščepec sreče. In ne pozabite: zadovoljni ljudje živijo dlje.

Marta Pavlin, odgovorna urednica

Predloge pošljite na naslov glasilo.omk@siol.net. Izmed danih predlogov bo naslov izbral uredniški odbor. Avtorja izbranega predloga bomo intervjuvali, če bo na pogovor pristal. Zanimalo nas bo zlasti, kako je prišel do ustvarjalne ideje za naslov. Uredniški odbor

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e-naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan in Roberta Filipič Lektoriranje: Marta Pavlin

Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o. Naklada: 1.950 izvodov Tisk: Grafika Soča December 2018 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Fotografija na naslovnici: Sonja Cijan

KAZALO

Spoštovani, v veliko zadovoljstvo in čast mi je, da bomo lahko skupaj še nadaljnja štiri leta soustvarjali podobo naše občine Miren - Kostanjevica, zato najlepša hvala vsem, ki ste se udeležili lokalnih volitev in glasovali zame. Tako visoko podporo, kar 72-odstotno, jemljem z vso resnostjo in odgovornostjo, da uresničimo zastavljene načrte in peljemo občino po poti, ki smo jo skupaj začrtali v strategiji občine 2017–2025. Veliko smo doslej že naredili in prav je, da se ob izteku leta in prvega mandata skupaj s ponosom ozremo na doseženo. V strategiji razvoja smo si zadali jasen cilj: do leta 2025 želimo, da naša občina postane biser slovenske kulturne, zgodovinske in naravne dediščine, v kateri bomo živeli srečni, zadovoljni in vitalni prebivalci, ki radi tkemo medsebojne vezi, krepimo skupna srečanja ter se znamo povezovati na vseh področjih tako družbenega kot poslovnega življenja. Korak za korakom smo vsak dan bližje temu cilju. Pa ne le to, skupaj iščemo nove in nove poti, ki bi v naši sredini zagotavljale visoko kakovost bivanja za vse generacije in vse naše kraje. Na naših predvolilnih srečanjih po vseh krajevnih skupnostih občine sem bil namreč izredno vesel vaših pobud, predlogov, idej, kako izboljšati bivalne standarde. Vsak posameznik je lahko začetek pravih sprememb na bolje, zato so moja vrata tudi v prihodnje vedno odprta za vaše rešitve izzivov, pri razreševanju katerih lahko pomaga občina. Tudi v bodoče bomo nadaljevali z izvajanjem ukrepov iz strategije občine z namenom, da združujemo ljudi in povezujemo naše kraje. Destinacijo »Miren Kras« bomo povezali s sosednjimi turističnimi destinacijami, povečali nočitvene zmogljivosti in zagotovili nova zelena delovna mesta. Še naprej bo naša ključna skrb ohranjanje čistega okolja in neokrnjene narave – tudi z nadaljevanjem izgradnje kanalizacije v občini in revitalizacijo porečja Vipave. Želimo si še več medgeneracijskega povezovanja v luči skrbi za ranljivejše skupine in načrtujemo, da bo »Hiša dobre volje« odprla svoja vrata še na Krasu. Mladim bomo preko Sveta mladih omogočili, da sokreirajo razvojno politiko in načrt prepotrebnih investicij ter jih pritegnemo k večji družbeni angažiranosti. Čaka nas tudi vrsta pomembnih investicij, seveda bo imela prioriteto obnova OŠ Miren. Vsem obalnim in kraškim občinam bom predlagal oživitev projekta »Vodooskrba Obale in Krasa«, ki je pomemben razvojni projekt in ga kot takega prepoznavamo v luči prednostnih razvojnih nalog, povezanih z zagotavljanjem čiste, neoporečne pitne vode. V začetku novega leta bom kot župan ustanovil tudi Klub podjetnih. Z namenom, da podjetnost in podjetništvo bodrimo ne le v gospodarstvu, temveč tudi na drugih ravneh civilne družbe, zlasti med mladimi in kreativno ustvarjalnimi posamezniki, ki jih je med nami vse več in več. Izzivov in načrtov je tako več kot dovolj. Mi smo že zavihali rokave in veseli bomo tako dobrega sodelovanja z vami tudi v prihodnje.

KAZALO Alexandrer Gadžijev

Musica nucis

Eva Dolinšek se koncertno formira

Razstava Introspectre

Vokalna skupna Glas

Revija pevskih zborov

Katarina Spacal odlična v mestu Zittau

Izlet DU Miren v pobrateno občino Nazarje

Pohod na koto 210

Srednjeveška lepotica Škofja Loka

Izlet družin na Sveto Ano

Spominski pohod iz Lipe v Pedrovo

KO Rdeči križ Bilje

Praznik vina in kostanja

Sobotni izlet v Rezijo

Martinovanje v Mirnu

Srečanje članov DU Bilje

Jesenski pohod na Trstelj

Seljanska noč čarovnic

Pohod Sela–Jamlje–Sela

Jesenki pozdrav v Selah

Tečaj postopkov oživljanja

Drage občanke, dragi občani,

Sveti Martin v Kostanjevici

iskrene čestitke ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti!

Martinovanje v Furlaniji

Pri odločitvi o naši novi samostojni domovini smo pokazali enotnost, odločnost in pokončnost slovenskega naroda. Želim vam, da bi te vrednote ohranjali tudi v bodoče. Z optimizmom in jasno vizijo bomo naše skupne cilje dosegli hitreje in uspešneje.

Dobre volje za izvoz (v Deskle)

Rekreacija, ne tekmovanje

Nogometni praznik

Ko se poslavlja staro in na vrata že trka novo leto, vam želim, da vam bo novo leto naklonjeno. Naj vam na pot prinese mir, zdravje, poslovne priložnosti in dobre ljudi, s katerimi se boste radi povezovali, družili in vas bodo vedno znova napolnili s pozitivno energijo in z radostjo. Verjamem, da boste tudi v novem letu v vseh pogledih uspešni.

»Tonca« spet na nogometni zelenici 52

Naj bo 2019 mirno in krasno leto.

Mauricij Humar, vaš župan

Helena Ferletič

Motociklizem in dekleta

Maratonec B. Pangos

Balzam za ustnice

Izdelajmo punčko s storžkom

Vsaka vas ima svoj glas

Uspešna obnova suhozidane škarpe v Lipi na Krasu

Vpis na Unesco seznam

Life za ohranitev primorske podusti 58 Naslednja številka glasila izide konec marca 2019.

Slovo od hišnega ljubljenčka

Prispevke za spomladansko številko glasila nam lahko pošljete do 15. februarja 2019 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja.

Tečaj za turistične vodnike

Zimski glasovi DECEMBER 2018

IZ OBČINSKE UPRAVE

Volitve 2018

18. novembra so potekale volitve za župana, za člane občinskega sveta in za člane svetov krajevnih skupnosti. Volilna udeležba je bila 53,86 %. Pričujoči rezultati volitev so vzeti iz Poročila o izidu volitev župana, članov občinskega sveta in članov svetov KS, ki ga občani najdete na spleti strani naše občine. Za župana je bil izvoljen Mauricij Humar. Občinski svet sestavlja 15 članov. Izvoljeni so bili:

Volilna enota 1

Volilna enota 2

Volilna enota 3

Matej Petejan, Miren

Suzana Černe, Bilje

Zvonko Ferfolja, Korita na Krasu

Sebastjan Budin, Miren

Bogomir Nemec, Orehovlje

Matevž Marušič, Opatje selo

Matjaž Mozetič, Miren

Primož Nemec, Bilje

David Cigoj, Lipa

Aleš Batistič, Miren

Jože Bezjak, Orehovlje

Jasmina Mihelj Marušič, Opatje selo

Vesna Klančič, Miren

Nika Miško Nemec, Bilje

Tihomil Pahor, Kostanjevica na Krasu

KS Miren Aleš Ferletič Erika Roner Mojca Furlan Katja Stepančič Tomaž Batistič Petra Kos Tadej Kuzmin

KS Bilje Jernej Tomsič Aleksander Miško Luka Hirsch Tatjana Matko Bratkovič Melita Bubek Kostanca Sitar Samo Černilogar

KS Sela na Krasu Aleš Frančeškin Matej Ferfolja Nataša Pahor Teja Frančeškin Matej Vidovič Tina Švagelj Lea Ličen

KS Kostanjevica na Krasu Žarko Trbižan Erik Spačal Deja Trampuž Anej Okretič Anja Bone Okretič Jakob Marušič Tina Urdih

KS Orehovlje Kristian Saksida Bogomir Nemec Valter Masten Lucija Makorič Renato Leon Andreja Brecelj Silič Kristina Žiberna

KS Opatje selo Matevž Marušič Mirjan Pahor Robert Masten Vilma Pahor Mirko Godnič Jana Sušanj Damjana Sušanj

KS Vojščica Tadej Rogelja Robert Peras Matej Antonič Simon Muraro Colja Jana Marušič Dora Masten Tanja Milanič Koron

KS Temnica Oto Luthar Srečka Ščuka Andraž Grobiša Nataša Kolenc Patrik Žgavec Drago Pahor Bojan Uršič

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Povzela: Marta Pavlin Foto: Mitja Ambroželj

IZ OBČINSKE UPRAVE

Ureditev križišča Križ Cijan V Občini Miren - Kostanjevica se trudijo čim bolje urediti cestno infrastrukturo. Tokrat urejajo dokaj nevarno križišče Križ Cijan. Gre za pomemben infrastrukturni projekt, ki ga Občina Miren - Kostanjevica pričakuje že več let in bo občutno pripomogel k boljši prometni varnosti v tem delu cestne infrastrukture v občini.

Začetek del v oktobru V oktobru so začeli z izvajanjem del za preureditev križišča Križ Cijan. Postavili so popolno zaporo proti Vrtojbi, državna cesta Volčja Draga–Miren pa je sprva ostala odprta. V prvi etapi del je izvajalec zgradil večji del krožišča ob popolni zapori lokalne ceste proti Vrtojbi. Etapa naj bi bila zaključena predvidoma do konca decembra. Prometni režim je v tem času ostal enak kot prej. Šele po zaključku prve etape bo izvajalec pričel z deli na drugi strani (druga etapa). Takrat bo vzpostavljena delna zapora državne ceste in bo promet stekel po že zgrajenem delu novega krožišča.

amzs.si amzs.si

Druga etapa do pomladi 2019 Druga etapa gradbenih del naj bi bila zaključena v pomladnih mesecih leta 2019. V tem času se bodo izvajala tudi dela na razširitvi in ureditvi javne poti od Franela proti vodnjaku v Biljah. Da bi dela potekala čim hitreje in varneje, bo

postavljena enomesečna popolna zapora. V pomladnih mesecih leta 2019 bo urejena javna pot od novozgrajenega krožišča do nogometnega igrišča. Občanom se zahvaljujemo se za strpnost in razumevanje.

Občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva

LJUDJE S POSEBNIMI POTREBAMI

Slepi in slabovidni – pomagajmo jim pri premagovanju ovir Med invalide se uvrščajo tudi slepi in slabovidni ljudje. Med slepe v nasprotju s splošnim prepričanjem ne uvrščamo le tistih oseb, ki so popolnoma izgubili sposobnost vida in je njihovo zaznavanje svetlobe enako nič, ampak s socialnega vidika mednje štejemo tudi tiste, ki imajo določen ostanek vida (do 5 %), vendar je ta tako pičel in necelovit, da človeku v neznanem okolju ne omogoča samostojne orientacije. Strokovnjaki menijo, da ima v Sloveniji hude okvare vida osem do deset tisoč ljudi, resnejše okvare pa celo od 30 do 40 tisoč ljudi. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije združuje štiri tisoč ljudi. (Povzeto s spletne strani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.)

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Na našem območju deluje Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica, ki združuje člane tudi iz naše občine. Društvo je v letošnjem letu praznovalo 70-letnico ustanovitve. Slepe in slabovidne osebe se v

vsakdanjem življenju, tako doma kot v okolju, srečujejo z vrsto težav in ovir. Mi sami velikokrat ne znamo pravilno pristopiti k njim in jim pravilno ponuditi pomoč.

Kako pomagamo slepim in slabovidnim

Tem osebam lahko veliko pomagamo z raznimi prilagoditvami in jim omogočimo več samostojnosti. Občina Miren - Kostanjevica se je v okviru projekta Občina po meri invalidov pričela prilagajati tudi slepim in slabovidnim uporabnikom. V skladu z Akcijskim načrtom Sveta za invalide je izvedla nekaj izboljšav zanje.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

• V zimskem času se načrtuje izobraževanje za delavce v javnih ustanovah v sodelovanju z MDSS Nova Gorica; tako se bodo usposobili za delo s slepimi in slabovidnimi uporabniki. Na tečaj bodo povabljeni tudi drugi občani, ki jih ta tematika zanima. Verjamemo, da bo to še en korak naprej h graditvi boljših razmer in sožitja med občani.

• Pri zadnjem vhodu v občinsko stavbo, ki je namenjen dostopu gibalno oviranih

Lili Mozetič Foto: iz občinskega arhiva

V Osnovni šoli Miren skušajo otrokom približati svet ljudi s posebnimi potrebami. Učenci 6. in 7. razreda so obiskali take ljudi, se z njimi pogovarjali in pripravili besedilo za objavo. V naslednjih številkah občinskega glasila bomo objavili nekaj takih srečanj, kot so jih zaznali naši učenci. Mladi so spoznali, da so ljudje s posebnimi potrebami čuteči in občutljivi. Ob pomoči bližnjih premagujejo vsakdanje težave veliko mero optimizma.

• Pri obnovi vhoda v Zdravstveni dom v Mirnu so dostop označili tudi s taktilnimi oznakami.

• Celotno občinsko stavbo je opremila z napisi z večjimi črkami po standardih za slabovidne osebe.

Ljudje s posebnimi potrebami

Marta Pavlin

oseb, je na robove stopnic namestila kontrastne trakove, ki slabovidnim omogočajo zaznavo stopnic. Trakovi delujejo tudi protizdrsno. Enako so označili notranje stopnice v občinski stavbi.

Občina po meri invalidov

LJUDJE S POSEBNIMI POTREBAMI

48. srečanje slepih in slabovidnih planincev Slovenije Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica je za 48. srečanje slepih in slabovidnih planincev Slovenije izbralo Občino Miren - Kostanjevica. Planinci so se s parkirišča ob glavni cesti odpravili na 343 m visok hrib Cerje, kjer jih je ob Pomniku miru pričakal župan občine Mauricij Humar in jih nagovoril v slavnostni avli Pomnika. V pozdravu je župan najprej predstavil Občino Miren - Kostanjevica ter omenil zgodovinske dogodke, ki so se odvijali na tem ozemlju. Zgodovina je namreč zelo zaznamovala in razmejevala človeka in prostor, sedaj pa tu potekajo Poti miru, ki ljudi zbližujejo in povezujejo. Župan se je v imenu občine in destinacije Miren Kras zahvalil planincem, ker

so izbrali to točko za svoje vsakoletno srečanje slepih in slabovidnih planincev Slovenije. Župan je tudi poudaril, da je občina v preteklem letu prejela certifikat Občina po meri invalida. Planince je povabil, da s seboj odnesejo košček destinacije in naj se še malo naužijejo burje ter jih povabil k ponovni vrnitvi. Po nagovoru župana je za planince in njihove spremljevalce sledil voden ogled Pomnika ter kosilo v Okrepčevalnici Cerje.

Ariana Suhadolnik, Turizem Miren Kostanjevica Foto: Edi Strosar

Moja prijateljica Klara Moja prijateljica Klara je čisto običajna najstnica. Stara je 11 let in doma v Latkovi vasi pri Žalcu. Je visoke in vitke postave. Ima zelene oči in rahlo skodrane lase. Rada posluša moderno glasbo. Najbolj od vseh ji je všeč pevec Challe Salle. Po televiziji gleda nadaljevanko Soy Luna. V prostem času rada peče in kuha z

mamo ter telovadi. Najraje pa je v družbi živali. Hodi na terapije s konji. Kakor ostali najstniki je tudi ona kdaj pa kdaj zaljubljena. S Klaro sva prijateljici in sva močno povezani že od rojstva. Rodili sva se le štiri ure narazen. Obe v porodnišnici v Ljubljani. Obema se je močno mudilo, da se rodiva. Zato sva bili obe po rojstvu dolge tedne v inkubatorju – in to ena zraven druge. Najini mamici sta nama peli uspavanke in molili, da bi bilo z nama vse v redu. Jaz sem šla iz porodnišnice domov po treh mesecih, Klara pa je ostala veliko dlje. Zaradi prezgodnjega rojstva so se njeni možgančki poškodovali tako, da ima prizadete roke in noge ter govor. S Klaro se večkrat slišiva po telefonu. Vedno jo obiščem, ko pride z mamico za en teden v bolnišnico v Staro Goro. Takrat

se obdarujeva, se skupaj igrava in greva na skupen sprehod. Klara ne more hoditi in je na invalidskem vozičku, zato jo pomagam peljati jaz. Ko se zelo potrudi, ji uspe reči besedo mama. Govoriva tako, da mama kaže slikce, ki jih ima na posebni mizici na invalidskem vozičku. V šoli smo dobili nalogo, naj napišemo kaj o invalidih. O njej že ne morem pisati kot o invalidu. Mamica pa me je prepričala, da sva telefonirali Klari in njeni mami. Vprašali sva ju, če bi lahko pisala o njej. Klara je bila navdušena. Poslala mi je tudi fotografije, na katerih se igra s psički. Moja prijateljica Klara je najprijaznejša in srečna deklica, kar jih poznam.

Ivana Silič, 6. b Mentorica: Marta Pavlin Foto: iz osebnega arhiva avtorice

Zimski glasovi DECEMBER 2018

V OSPREDJU

Slovesna podelitev občinskih nagrad 2018 Ob občinskem prazniku je župan Mauricij Humar na slavnostni seji občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica slovesno podelil letošnja občinska priznanja. Slovesnost je potekala v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. O podelitvi priznanj je odločal občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Častni občan je postal svetovno znani industrijski oblikovalec Oskar Kogoj. Priznanja občine za leto 2018 so prejeli: Ida Kocjančič, Karel Pahor in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje. Plaketo občine sta letos prejela Stanislav Faganeli in Lovrenc Štanta. Oskar Kogoj je postal častni občan Občine Miren - Kostanjevica. To je najvišje občinsko priznanje za izjemne dosežke življenjskega dela in skrb za promocijo občine.

Stanislav Faganeli je prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno delo pri ohranjanju tradicije ciljanja pirhov v Mirnu ter prispevek k razvoju in ugledu občine.

Ida Kocjančič je prejemnica priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno ustvarjalno delo na likovnem in kulturnem področju ter prispevek k ugledu in promociji občine.

Karel Pahor je prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno aktivno delo v Krajevni skupnosti Temnica in prispevek k ugledu občine.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Lovrenc Štanta je prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo na humanitarnem področju ter prispevek k ugledu občine.

Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje je prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za uspešno oživljanje in oblikovanje kulturnega življenja ter prispevek k ugledu in promociji občine.

V OSPREDJU

Občinski praznik 2018 na Cerju Pomnik miru in razgledni stolp na Cerju je ob letošnjem občinskem prazniku postal čudovito prizorišče za druženje, pridobivanje novih znanj, raziskovanje, predvsem pa zdravo zabavo za občanke in občane vseh generacij. Največja turistična znamenitost v Občini Miren - Kostanjevica je v preteklih letih gostila številne kulturne, družabne, izobraževalne, lokalne in nacionalne prireditve. A še nikoli doslej se ob tem čudovitem kamnitem velikanu ni tako močno iskrilo od pozitivne energije, veselja in radoživega druženja.

Celodnevno pestro dogajanje

Od trenutka, ko so se v dopoldanskem času odprla vrata Pomnika za goste, ki so si lahko brezplačno in ob strokovnem vodenju ogledali postavljene zbirke razstav, Španzljevo sliko Ples življenja in smrti, sporočilo Brižinskih spomenikov ali si na razglednih ploščadih napolnili srca z »oblakom ukradenimi« razgledi, pa do jutranjih ur, ko so prizorišče energične glasbene predstave Bel de Joura, DJ Janka in razigranih Čukov zapuščali najbolj vneti plesalci, je Cerje obiskalo preko 1.500 obiskovalcev. Upoštevaje zelo neugodno vremensko popotnico je obisk presegel pričakovanja.

Animatorke navdušile otroke in starše

Popoldansko dogajanje je krojila ekipa mladih animatork iz skupine FUL DORO, ki je v dvournem spletu zabavnih iger, likovnih ustvarjalnic in obraznih poslikav navdušila najmlajše in njihove starše. Vsi brez izjeme so se nato enako razigrani prepustili Čukom, ki so zanje in skupaj z njimi pripravili enkratno plesno predstavo.

Zabava za vse generacije

Bel de Jour je postregel z ritmi in zimzelenimi melodijami, ki so ogrele tudi zveste »podpornike šankov«, DJ Janko pa je preko celega večera spretno vlekel glasbene niti med vsemi nastopajočimi. Večer so v poskočnih in veselih ritmih zaključili Čuki. Z najboljšimi sladicami in coctaili, poleg ostalih dobrot, je obiskovalce razvajala Okrepčevalnica Cerje. Veliko zanimanja pa je bila deležna tudi nova trgovinica s spominki Cerjanka, ki je v veselje vseh domačih ponudnikov na ponedeljek počakala z lepo izpraznjenimi policami. Lepo in kulturno smo se zabavali, predvsem pa družili na kraju, ki želi tudi v prihodnje (p)ostati središče in stičišče turističnih, kulturnih, poslovnih in družabnih tokov Občine Miren - Kostanjevica.

Ariana Suhadolnik, Turizem Miren - Kostanjevica Foto: Mitja Ambroželj

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2019 vam voščijo KAMENKRAS Opatje selo 1 5291 Miren tel.:

041 775 109 041 652 874 e-mail: info@kamenkras.si www.kamenkras.si

Kostanjevica na Krasu 109 | 5296 Kostanjevica | Slovenija

Prevozi oseb!

IZDELAVA IN MONTAŽA KAMNITIH IZDELKOV •POLICE, PRAGI, OBROBE •PULTI-KOPALNIŠKI, KUHINJSKI ERTE-OKENSKI OKVIRJI IZ MASIVNIH KAMNOV •STENSKE OBLOGE •STOPNICE •TLAKI - NOTRANJI IN ZUNANJI •VODNJAKI IN FONTANE •STEBRI •KAMINI •KOPALNIŠKI IZDELKI •KORITA IN LIJAKI •NAGROBNI SPOMENIKI •DARILNI PROGRAM •RESTAVRATORSTVO •PROIZVODNJA...

Tel.: 00386 (0)41 341 226 Fax: 00386 (0)5 308 04 36 www.uniplan.si A A

Grosistična prodaja obutve FERMA - JR

Zakaj bi bosi hodili po mrzlih tleh do hiše muce Copatarice, da vam vrne copate? FERMA-JR - kvalitetni hišni copati, športna obutev in obutev za prosti čas. V Mirnu vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Naš prodajni program je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovskih centrih po celi Sloveniji (Mercator, Spar...).

RIBARNICA "NIVES" Miren 110, SI- 5291 Miren, Slovenija

BonmarGlobal

i n f o : 0 5 30 54 115 / ribarnica@bonmar.eu

...želimo vam lepe praznike...

urnik: sreda 9:00 - 16:30 petek 9:00 - 17:00 sobota 9:00 - 12:00

t: +386 (0)8 20 55 000 / f: +386 (0)8 20 55 001 / e: info@bonmar.eu / i: www.bonmar.eu

BONMAR GLOBAL d.o.o.

ribe, raki in školjke (sveže in zamrznjene) bakala namaz dimljen losos izdelki s tartufom Sulpizio

V OSPREDJU

Moja občina 2018 Kaj predstavlja našo občino? Morda so to kraji, po katerih se sprehajamo, da si napolnimo baterije. Morda je zapuščina naših prednikov, na katero smo ponosni. Ali pa so naša občina ljudje, ki v njej rišejo nasmehe. Vse te utripe smo tudi letos povezali v zabavno prireditev Moja občina. V sklopu praznovanj ob občinskem prazniku smo se, na pobudo Kulturno turističnega društva Zarja Bilje in Občine Miren - Kostanjevica, v drugem oktobrskem vikendu zbrali v biljenskem Domu krajanov Negovana Nemca.

Rdeča in rumena ekipa

V zabavnih igrah sta se pomerili rdeča in rumena ekipa, v katerih so se za točke borili predstavniki občinskih društev. Že izkušeni kapetan Zlatko Martin Marušič je skozi igre vodil rdečo ekipo, ki so jo sestavljali: Katja Pregelj iz Društva žena Bilje, Hilarija Logar, predstavnica Društva žena Miren - Orehovlje ter Stanko Pahor iz Prosvetnega društva Kras Opatje selo. Na drugi strani se je odlično, prvič kot kapetanka, preizkusila Roberta Filipič in skrbela za rumeno ekipo, v kateri so se za točke borili: Peter Budin iz Nogometnega društva Adria Miren, Stana Jelen, predstavnica Društva keramikov Bilje ter Silvan Spačal iz Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu.

Vzdušje ustvarijo navijači Tekmovanje je budno spremljala strokovna komisija, ki so jo sestavljale: Suzana Černe, Marta Pavlin, Špela Sušanj ter Katja Nemec. Za glasbeno spremljavo je poskrbel hišni band, pravo tekmovalno vzdušje pa so ustvarili navijači obeh skupin, člani društev iz naše občine. Smeha, dobre volje in glasnih vzpodbud ni manjkalo niti na polni tribuni. Člani Kulturno turističnega društva Zarja

Bilje smo veseli, da nam je že četrto leto zapored uspelo organizirati ta povezovalni dogodek. Ob tem se zahvaljujemo vsem, ki ste aktivno sodelovali, nam pomagali pri pripravah, ali s svojo dobro voljo ustvarili prijetno vzdušje. Navsezadnje smo prav mi - sosedje, sokrajani, soobčani, prijatelji, znanci tisti, ki ustvarjamo našo skupnost in ji dajemo pomen.

Neža Orel Foto: Dominik Nemec

Zimski glasovi DECEMBER 2018

V OSPREDJU

Trek telovadnica v Mirnu V začetku novembra so slavnostno predali namenu novo trek telovadnico v Mirnu. Projekt je nastal z namenom, da se na območju Občin Miren - Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter - Vrtojba vzpostavi prostor za kakovostno preživljanje prostega časa. Občine so se s partnerji Zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Šempeter - Vrtojba, Con sensom – zavodom za napredno komunikacijo in izobraževanje, MM dogodki, organizacija dogodkov Jernej Medvešček, s. p., in Društvom mladi RenčeVogrsko prijavile na javni poziv lokalne akcijske skupine LAS v objemu sonca na projekt vzpostavitve telovadnic na prostem. Primerno mesto za to dejavnost se je našlo na drugi strani novega mostu pri občinski stavbi v Mirnu. Pred leti so bili tam zasajeni orehi, ki bodo odslej uporabnikom vadbenih orodij poleti nudili prijetno senco; v drugih letnih časih pa bodo nemo vzpodbujali ljudi, da se gibljejo v naravi.

Telovadnica na prostem za kvalitetnejše življenje občanov Akcijska skupina LAS v objemu sonca je prisluhnila želji po telovadnicah na prostem in partnerstvu dodelila 25.063 evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Da bi omogočili kvalitetnejše življenje naših občanov in tudi varovancev iz Hiše dobre

volje, je sredstva za telovadnico na prostem prispevala tudi Občina Miren - Kostanjevica. Pri projektu sta aktivno sodelovali občina in tudi KS Miren. Trak ob otovoritvi sta slavnostno prerezala župan Mauricij Humar in predsednik KS Miren Matjaž Mozetič.

Vadba za različne starostne skupine Pri projektnem partnerju MM dogodki, organizacija dogodkov – Jernej Medvešček so zasnovali posebne vadbe, ki so primerne za različne starostne skupine. Na odprtju so mladi športniki prikazali pravilno uporabo telovadnih orodij. Občani pa smo slišali, da bo v pomladnih mesecih organiziranih deset vadb, o čemer bomo še posebej obveščeni.

Tabla z navodili za uporabo orodij Telovadnica na prostem je označena z informacijsko tablo z navodili za uporabo orodij. S pomočjo mobilne aplikacije podjetja Cobit bodo uporabniki lahko raziskovali še okolico telovadnic povezanih v eno veliko telovadnico na prostem. Cilj partnerjev projekta je vzpostaviti prostor za gibanje in druženje ter občanom vseh treh občin ponuditi finančno nezahtevno, a zabavno, prijetno in koristno druženje. Naj nova telovadnica pod orehi postane mesto, kjer se izvajajo aktivnosti za krepitev zdravja in samozavesti. Naj se na tem območju vzpostavljajo ter krepijo tudi medgeneracijski socialni stiki.

Sonja Cijan in Erika Roner Foto: Jernej Medvešček 12

Zimski glasovi DECEMBER 2018

V OSPREDJU

Odprtje prenovljenega vrtca v Kostanjevici na Krasu »Otroci so sonca sveta«, s tem sloganom je 9. novembra svečano odprl vrata prenovljen vrtec v Kostanjevici na Krasu. Občina Miren - Kostanjevica se namreč dobro zaveda, da sta prav vzgoja in znanje tisti najpomembnejši vrednoti, ki omogočata napredek in osebnostno rast ter odpirata vrata ne le v boljši in lepši jutri, ampak tudi in predvsem v lepši danes. Prenovljeni vrtec zagotovo pomeni novo doživetje in boljše počutje v opremljenih igralnicah, ki imajo neposreden izhod na pokrito teraso, prostore za svetovalno službo ter veliko sončno zbornico. Slavnostni dogodek je začel osnovnošolski pevski zbor, sledila sta nagovora župana Mauricija Humarja in ravnateljice Nikolaje Munih. Oba sta se zahvalila vsem, ki so pripomogli k prenovi in dozidavi vrtca v Kostanjevici na Krasu. Slavnostni dogodek so popestrili tudi otroci iz vrtca s plesom in pesmijo. Po kulturnem programu je sledilo še svečano rezanje traku, nato pa pogostitev in srečanje vseh obiskovalcev.

Ksenija Korče, pomočnica ravnateljice za vrtce Foto: iz arhiva Občine Miren - Kostanjevica

Zimski glasovi DECEMBER 2018

V OSPREDJU

Mesec požarne varnosti V mesecu požarne varnosti v sklopu dejavnosti Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica je letos poudarek na predstavitvi in delovanju številke 112. Ježek, maskota Civilne zaščite, je obiskal naše najmlajše po vrtcih v Mirnu, Biljah, Opatjem selu in Kostanjevici na Krasu. Ježek je tudi letos naše najmlajše obdaril s praktičnimi darili in jesenskim sadjem, ki ga nabere po poti v gozdu. Sadje je podarilo podjetje Polavček. Povsem na novo sta letos ob Alanovi podpori ježku pomagali pri animaciji otrok Jasna in Urška iz Zavoda EKO KRAS.

Dean Bizjak Foto: iz arhiva CZ OMK

Preverjanje delovne opreme Spomladi je v sklopu preventivnih dejavnosti potekala delovna akcija preverjanja delovanja opreme. Ker po dežju pride sonce, toda tudi po soncu pride zmeraj dež, smo na orehovskem jezu (rošti) preverjali delovanje motornih črpalk, električnih pretočnih črpalk in agregatov. Preventivni pregled vključuje pregled olja, goriva, tesnil, filtrov; sledi poskusni zagon. Ena izmed ključnih nalog enot civilne zaščite je stalno vzdrževanje opreme, saj se nikoli ne ve, kdaj lahko nastopi nepredviden dogodek in je potrebna pomoč. Istočasno smo prvič postavili nov šotor, ki nam bo služil ob vremenskih nevšečnostih tudi kot distribucijski center za protipoplavne vreče.

Dean Bizjak Foto: iz arhiva CZ OMK

Tečaj temeljnih postopkov oživljanja Civilna zaščita OMK v okviru svojih preventivnih dejavnosti izvaja tečaj temeljnih postopkov oživljanja s souporabo defibrilatorja. Tečaje TPO po krajevnih skupnostih izvajamo z namenom, da bi bilo čim več občanov usposobljenih za nudenje prve pomoči. V letošnjem letu smo izvedli kar dva. Najprej v športnem parku Java v Orehovljah, in sicer na pobudo KS Orehovlje, kjer se je urilo 25 udeležencev. Ti so se v teoretičnem delu najprej seznanili s postopki TPO, nato pa slišano preizkusili v praktičnem delu na vadbenih lutkah. Ob izvajanju masaže srca so lahko ugotovili tudi, da je potrebna precejšnja fizična pripravljenost za izvajanje postopka, kar pa ni omejitev za nudenje pomoči. Velja, da karkoli naredimo, je boljše kot da ne naredimo ničesar. Čestitke udeležencem za zanimanje in sodelovanje ter zahvala predavateljem: Debori, Tomažu, Leji in Petri – to so člani ekipe Prve pomoči Civilne zaščite naše občine. Jeseni smo podoben tečaj s souporabo AED izvedli v stari šoli na Krasu, in sicer na pobudo TD Dren in KS Sela na Krasu. Tečaj sta izvajala člana ekipe Prve pomoči CZ OMK: Matej Ferfolja in Mavricij Frančeškin. Tečaja se je udeležilo okrog 20 občanov KS sela na Krasu. 14

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Dean Bizjak Foto: iz arhiva CZ OMK

V OSPREDJU

Vaja Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica V vaji z naslovom Požar na bencinskem servisu Miren 2018 so sodelovale vse enote, ki tvorijo sistem zaščite, reševanja in pomoči v občini, ter gostujoče ekipe in službe zaščite in reševanja. Simulacija vaje je vsebovala vžig avtomobila in prenos požara na sam objekt, pri katerem obstaja nevarnost sproščanja strupenih plinov. Sledilo je zavarovanje območja ter evakuacija krajanov v radiju 80 m, postavitev sprejemališča za evakuirance, njihova oskrba in iskanje pogrešane osebe. Namen evakuacije je reševanje in zaščita življenj prebivalcev, ki so (bili) izpostavljeni posrednim ali neposrednim nevarnostim ob naravni ali drugi nesreči, in sicer s pravočasnim in hitrim umikom na varnejša območja. Vaja je imela več ciljev: • seznaniti se z možnostmi in pogoji reševanja oseb in imetja v primeru požara na objektu, • evakuirati in namestiti ogroženo prebivalstvo, • vaditi tehnike reševanja v težkih vremenskih pogojih in na težko dostopnem terenu,

• seznaniti se z opremo za reševanje in njeno pravilno uporabo, • uspešno sodelovati z drugimi enotami in službami CZ ter gasilci; gre za preverjanje mobilnosti in samozadostnosti enot, • predvsem pa je šlo za usposabljanje prebivalcev v postopkih evakuacije. Da je bila vaja ciljno uspešno izpeljana, so omogočili s svojim aktivnim sodelovanjem sami krajani in podjetja, ki živijo in delujejo v območju evakuacije. Posebna zahvala gre družbi Petrol, ki je sodelovala pri oblikovanju vaje, ter njihovim zaposlenim na bencinskem servisu Miren, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi vaje. Najlepša hvala in spoštovanje vsem enotam in službam zaščite, reševanja in pomoči, ki so sodelovale na vaji, ter ostalim akterjem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi vaje.

Dean Bizjak, poveljnik CZ OMK Foto: iz arhiva CZ OMK

Zagorelo na bencinskem servisu v Mirnu V soboto, 17. novembra, je v Mirnu v okolici bencinske črpalke potekala vaja Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica »Požar na bencinskem servisu Miren 2018«. Vajo je izvajalo 60 članic in članov različnih enot, ki tvorijo sistem za zaščito, reševanje in pomoč v naši občini, ter članice in člani gostujočih ekip, ki so se udeležili vaje na povabilo štaba Civilne zaščite naše občine. Štab CZ OMK izvaja različne tečaje in izobraževanja za člane svojih enot kot skupne vaje in dejavnosti z ostalimi enotami sistema zaščite reševanja in pomoči v naši občini: PGD Kostanjevica na Krasu, JKT Temnica, DRPNG, DPD Soča ter lokalni RK.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namreč nalaga Civilni zaščiti različne preventivne ukrepe in dejavnosti za večanje varnosti in pripravljenosti. Prav tako nalaga državljanom, da se usposabljajo za osebno in vzajemno zaščito ter načine, kako izvajati zaščitne ukrepe. Zato se je štab CZ OMK letos odločil organizirati vajo, v kateri naj bi bili aktivno udeleženi tudi občani/krajani. Okrog 9. ure zjutraj je na bencinski črpalki v Mirnu zagorel osebni avtomobil. Iz bližnje

okolice dogodka se je evakuiralo civilno prebivalstvo in njihove domače živali ter se jih usmerilo na zbirno mesto na prostoru Enote vodnikov službenih psov policije. Promet okrog bencinske črpalke je bil zaprt in preusmerjen po enosmerni cesti na Lascu. Ekipa prve pomoči je oskrbela ranjenca, reševalni psi in njihovi vodniki pa so našli pogrešano osebo. Podporna ekipa Civilne zaščite je evakuirance popisala in oskrbela s toplim napitkom ter odejami. Po navedbah članov štaba CZ OMK je bila vaja uspešno izvedena, saj so se pri izvajanju različnih nalog pokazali načini dobrih praks, a tudi pomanjkljivosti in napake pri izvajanju drugih nalog, kar je eden od namenov pri izvajanju takih vaj.

Besedilo in foto: Špela Sušanj

Zimski glasovi DECEMBER 2018

PREDSTAVLJAMO

Intra lighting – osvetlitev po meri človeka V Mirnu domuje še eno veliko podjetje – to je Intra lighting, d. o. o. Njihova svetila je mogoče najti po Sloveniji in v mnogih imenitnih stavbah po Evropi, kot so Microsoft, Ferrari, Adidas, Oracle, Facebook ... Njihova razvojna pot se strmo dviga in že sega tudi na druge kontinente. Družinsko podjetje Intra lighting je bilo ustanovljeno leta 1989, torej prihodnje leto praznujejo 30-letnico delovanja. Ponašajo se z izjemnim napredkom na področju razvoja svetil in svetlobnih rešitev. V tem obdobju so prejeli številne mednarodne nagrade za dizajn, kot so nemški Red Dot Award, IFproduct design award, japonski Good Design Award. Pred kratkim so prejeli naslov slovenska srebrna gazela, ki ga podeljuje časopisna hiša Dnevnik kot eno najboljših hitro rastočih podjetij.

Začetki v letu 1989

Zakonca Majeta in Marino Furlan sta leta 1989 ustanovila podjetje v domači dnevni sobi, danes pa šteje že 350 zaposlenih. Z jasno strategijo in s prizadevanji vseh zaposlenih letos dosegajo 48 % rast prodaje. Timski duh, ljubezen do svetlobe in pozitivno vzdušje se zazna takoj, ko se vstopi v njihovo zgradbo. Tudi sami pravijo, da na tem veliko delajo, saj dobro počutje sodelavcev vpliva na inovativnost, kvalitetno delo in napredek na vseh področjih podjetja. V Mirnu, kjer je sedež podjetja, se nahaja moderna proizvodnja, sodoben svetlobno tehnični laboratorij ter razvoj; medtem ko se v Šempetru pri Novi Gorici nahajajo oddelki povezani s prodajo ter uprava. Podjetje ima še dve proizvodnji, ki se nahajata na Hrvaškem in v Srbiji.

Svetloba naj bo, kjer je potrebna, kolikor in ko jo potrebujemo

Svetloba je vir življenja in zelo vpliva na počutje ljudi. S pravilno osvetlitvijo lahko v različnih okoljih bistveno izboljšamo kakovost bivanja, na primer na delovnem mestu, pri nakupovanju ali počitku. Svetloba mora slediti potrebam ljudi. Lahko je samo funkcionalna, z njo ustvarjamo emocije,

Zimski glasovi DECEMBER 2018

lahko vplivamo na povečano prodajo ali v prostorih izpostavimo pomembne detajle. Vedno je lahko tudi energetsko učinkovita. Pri oblikovanju svetlobe moramo upoštevati, kaj je za uporabnika najbolj pomembno, saj v prostorih z umetno osvetlitvijo preživimo od 10 do 15 ur na dan. Prav zato je ustvarjanje kakovostne, človeku kar najbolj prijazne osvetlitve najvišja vrednota podjetja Intra lighting. Okrog te vrednote gradijo kulturo podjetja, ki ima zelo jasno vodilo: ustvariti osvetlitev, kjer je potrebna, kolikor je potrebujemo in kadar je potrebna. Ta kultura se odraža na vsakem koraku in jo lahko prepoznamo v vsakem izdelku in svetlobni rešitvi s podpisom Intre lighting. Zato so njihova svetila poznana po inovativnosti, dizajnu, kakovosti, energetski učinkovitosti in trajnostnemu razvoju. Intra lighting pa je pomemben igralec na svetovnem trgu arhitekturne razsvetljave. To potrjujejo tudi največja mednarodna priznanja za dizajn in številne odlične reference po vsem svetu.

V letu 2018 več novih družin izdelkov

Letos so na trg plasirali kar dvaindvajset novih družin izdelkov, s katerimi se pozicionirajo v zelo različnih segmentih trga – od pisarniških prostorov, do trgovin in trgovskih centrov, hotelov in kongresnih centrov, bolnišnic, šol, proizvodnih hal in skladišč. Samo lani so izdelali 53 tisoč različnih svetilk. Podjetje ima lasten razvoj, pri oblikovanju svetil pa sodelujejo s priznanimi slovenskimi in tujimi oblikovalci. Tržišče ima vedno več zahtev. Potrebe uporabnika je potrebno najprej razumeti in jih smiselno povezati s poslovno strategijo podjetja. V teh procesih se rojevajo ključne zamisli za razvoj produktov in tu so priložnosti

za ustvarjalno delo vseh članov ekip. Veliki arhitekturni projekti, v katere vstopajo, so izziv, saj na vseh področjih zahtevajo več novih znanj. Ogromno vlagajo v razvoj novih izdelkov in robotizacijo proizvodnje. Povsod po svetu so za vstop v velike arhitekturne projekte potrebne inovativne svetlobne rešitve, ob tem pa fleksibilnost, vsestranska inventivnost in poslovna odličnost. Intra lighting veliko energije vlaga v prepoznavnost blagovne znamke, odpiranje novih trgov, izobraževanje sodelavcev in kupcev ter v strokovno podporo arhitektom in oblikovalcem svetlobe.

Laboratorij znotraj podjetja

Podjetje je uspešno tudi zato, ker ima lasten sodobno opremljen laboratorij in oddelek za raziskave in razvoj. Tu testirajo nove materiale, konstruirajo in koordinirajo delo z oblikovalci in drugimi oddelki. Marino Furlan pravi: »Naša svetila so inovativna, sodobno oblikovana, učinkovita, kakovostna in dosegajo visoke svetlobne izkoristke z uporabo zadnjih tehnologij.«

PREDSTAVLJAMO

48 % rast prodaje in slovenska srebrna gazela Podjetje Intra lighting je svojo dolgoročno strategijo razvoja naravnalo v krepitev prisotnosti na številnih lokalnih trgih.Tako so ustanovili podjetje na Hrvaškem, v Srbiji in na Nizozemskem. Predstavništva so odprli v Dubaju, Italiji in BiH. V teku so dogovori, da bi s parterji ustanovili podjetje na Floridi (ZDA). Ta ogromni trg zelo ceni evropski dizajn in kvaliteto izdelkov. Poleg velikih vlaganj v razvoj novih izdelkov in krepitev prisotnosti na številnih tržiščih sta k trendu izredno visoke rasti veliko prispevala timsko delo vseh zaposlenih in odlično sodelovanje z razvojnimi dobavitelji in partnerji po svetu. Z 48 % rastjo se je Intra lighting uvrstila med slovenske gazele in prejela priznanje za srebrno slovensko gazelo. Danes ima podjetje 110 zaposlenih v Sloveniji, v celoti pa je 350 zaposlenih in pogodbenih delavcev. Do leta 2022 naj bi vsaj polovico prihodkov ustvarjalo na neevropskih trgih. Podjetje sicer izvozi več kot 88 % svojih proizvodov v 66 držav, od tega 67 odstotkov na trge Evropske unije.

Kje vse najdemo svetilke Intre lighting

Podjetje trži svoja svetila v več kot šestinšestdesetih državah in na štirih kontinentih. Poleg Slovenije predstavljajo največja tržišča države Beneluksa, Italija, Francija, Skandinavske države, Hrvaška in Združeni arabski emirati. Za največji avstralski hotel in casino, ki ga trenutno gradijo v Sydneyju, so razvili novo svetilko, ki bo dobavljena v skupni dolžini kar šestih kilometrov. Zanjo so razvili prav posebno tehnologijo. Odposlali pa so že svetilke za šest stolpnic, ki jih gradijo na umetnem otoku v Dohi. Dobavili so tudi svetilke za prvi paviljon Expo 2020 v Dubaju in se potegujejo še za preostale štiri. Lani so opremili evropski sedež Oracla v Amsterdamu in evropska sedeža Facebooka in Microsofta v Dublinu, pa tudi Ferrarijev razvojni center v Modeni (Italija). Njihove svetilke osvetljujejo trgovine Armanija,

Calvina Kleina, Adidasa, so v mnogih trgovskih in kongresnih centrih ter številnih hotelih, vilah, bankah in bolnicah po celem svetu. Dolgoročno sodelujejo z mnogimi investitorji – predvsem s hotelskimi, s trgovskimi in z bančnimi skupinami. V Sloveniji najdemo njihove luči v Cankarjevem domu, v dvorani in na stadionu v Stožicah. Osvetljujejo tudi Kristalno palačo – to je najvišja slovenska stolpnica. Primorci lahko luči Intre lighting vidimo v Perli in v hotelih Kempinski v Portorožu. Njihove luči so v večini trgovskih centrov, hotelov, bank, bolnic, šol in v industriji. Naj na tem mestu poudarimo, da je podjetje podarilo svetilke tudi OŠ Miren, ko se je ta prenavljala.

Nagrade in priznanja

Nagrade in priznanja se vrstijo že od leta 2006. Za oblikovalske dosežke so prejeli prestižne nagrade. Med prvimi je bila nagrada ID Design Award, kasneje pa so se vrstile nove, še imenitnejše, kot so IF Red dot v Evropi, Good Design Award na Japonskem in Design Plus. Ko obiskovalec vstopi v njihovo sejno sobo, lahko na stenah opazi lepo uokvirjena priznanja – vsako leto je bilo kaj novega, vedno kaka inovacija.

Vizija podjetja

Inovativno praznovanje 30-letnice Intre lighting Tridesetletnico delovanja bo podjetje proslavilo s postavitvijo Light Experience centra, po domače svetlobni center oziroma laboratorij svetlobnih občutkov, o katerem razmišljajo že nekaj let. Oktobra prihodnje leto naj bi tako odprli center za čim celovitejše doživljanje svetlobe, v katerem bo več ločenih prostorov za različna doživetja svetlobe. Seveda bo v svetlobnem centru še veliko drugih prostorov: od klasičnega razstavnega prostora, predavalnic in konferenčnih sob do tehničnih učilnic. Te bodo služile za izobraževanje na področju uporabe in projektiranja umetne svetlobe. Svetlobni center in predvsem Muzej svetlobe želijo odpreti za javnost, saj bo to nova in dodatna turistična zanimivost za turiste, ki pridejo v naše kraje. Podjetju Intra lighting še ne zmanjkuje idej in pot, ki so si jo zastavili, je jasna. V prihodnosti lahko pričakujemo še veliko inovativnih, odlično oblikovanih svetil vrhunske kakovosti, ki bodo prinašala prave odgovore na potrebe kupcev. Intri lighting čestitamo za srebrno slovensko gazelo in želimo še nadaljnih uspehov.

Marta Pavlin

Pravijo, da ko ni vizije, tudi ni napredka. V podjetju Intra lighting hočejo ustvariti za naročnika svetlobno ugodje, pri katerem popolnoma spoštujejo arhitekturo bivanja. Svetloba naj bo torej tam, kjer je potrebna, ko je potrebna in kolikor je potrebujemo. Ob vsem tem pa redno skrbijo za trajnostni razvoj. Furlan pa svojo vizijo opisuje takole: »S svetlobo skušamo delati kot zelo inovativna in odlična slowfood restavracija, kjer gost ne izbira hrane in pijače iz menija, ampak se prepusti. Na primeru svetlobe to pomeni, da jim uporabnik zaupa, da bodo na podlagi njegovih potreb in specifik izbrali zanj najboljšo rešitev.«

Zimski glasovi DECEMBER 2018

EKOLOGIJA

Nasveti za varno kurjenje Pozna jesen in zima sta letna časa, ko se začenja kurilna sezona. Ekoenergetiko smo prosili, da nam posreduje nekaj nasvetov, kako varno kuriti in pri tem zmanjšati onesnaževanje okolje. Uporabnikom svetujemo, da pri namestitvi nove ogrevalne naprave izberejo tako, ki ni odvisna od zgorevalnega zraka iz prostora. Ta naj bo doveden od zunaj neposredno v kurišče preko cevi ali kanala. Današnja načina gradnje in sanacije stavb namreč ne omogočata varnega, pravilnega in učinkovitega delovanja ogrevalnih naprav, ki uporabljajo zrak za zgorevanje iz prostora. Strokovnjak iz Ekoenergetike nas opozarja, na kaj naj bomo posebej pozorni. 1. Certifikat Naša ogrevalna naprava naj ima certifikat/ dokazilo, ki potrjuje kakovost naprave ter skladnost z zahtevanimi standardi. Posebej preverite, ali bo nova ogrevalna naprava primerna za priključitev na dimnik, ki je že v stavbi (predhodno mnenje dimnikarja). 2. Način vgradnje Ogrevalna naprava mora biti vgrajena skladno z navodili proizvajalca in s tehničnimi predpisi. Če je izdelana na mestu (na obrtniški način), naj bo skladna s pravili stroke. To pomeni, da je omogočen varen dostop za uporabo, vzdrževanje in servis. Zagotovljen mora biti tudi ustrezen dovod zgorevalnega zraka. Napake ali pomanjkljivosti pri vgradnji naprav so najpogostejši razlog za slabo delovanje, požar ali celo zastrupitve.

Svetel - neviden dim, razen pare, je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer potrebne meritve emisij.

Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja emisij.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

ravnanje

dovod zraka odprto

odprto zaprto

prava količina lesa ne zadušite

če je plamen, ne nalagajte

zaprto

3. Redno čiščenje in vzdrževanje Redno čiščenje in vzdrževanje ogrevalnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav ne pomeni le požarne varnosti, ampak tudi prihranek pri energiji ter manjše izpuste škodljivih emisij v ozračje. Vsak milimeter oblog v ogrevalni napravi zniža njen izkoristek za 4–6 %, kar pomeni večjo porabo goriva. Do vseh delov za vzdrževanje ogrevalne naprave in dimnika mora biti zato omogočen stalen, prost in varen dostop. Dimniški požar pomeni vžig saj in katranskih oblog na stenah dimnika, zato je zelo pomembno, da so saje pravočasno odstranjene ter da se odpravi vzroke za njihovo nastajanje. 4. Redni pregledi peči in dimnikov Letni pregled se opravi enkrat letno. Takrat dimnikar preveri, ali so še vzpostavljeni pogoji za varno, pravilno in učinkovito delovanje peči. Pri ogrevanju na trdo gorivo se ob pregledu opravijo tudi meritve vlage v gorivu. 5. Pravilna in varna uporaba naprave To pomeni, da uporabljate ustrezno gorivo (prepovedano je kurjenje čevljev, plastike, odpadkov itd.) in skrbite za zadosten dovod zraka v ogrevalno napravo. Ta je ključnega pomena za pravilno zgorevanje, zato se regulacij dovoda zraka na ogrevalni napravi ne zapira ali pripira. Če to počnemo, se poveča vsebnost ogljikovega monoksida (CO) in zato nastanejo v ogrevalni napravi in dimniku katransko-sajne obloge. Prav slednje lahko pripeljejo do požara v dimniku ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom. V neposredni bližini ogrevalne naprave, dimniških vratc, veznih elementov in dimnika se ne sme odlagati drv ali drugih gorljivih materialov, da se ne vnamejo.

Kaj storiti, če ... • s prostim očesom opazimo temen dim na vrhu dimnika? To kaže na zelo slabo zgorevanje predvsem z vidika prašnih delcev. Za doseganje predpisanih in pričakovanih vrednosti emisij dimnih plinov je treba zagotoviti uporabo samo zračno suhih drv. To so le drva z vlažnostjo pod 20 %. Maksimalna vlažnost drv za kurjenje v kurilnih napravah pa je 20 % in je določena z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. • kupimo novo ogrevalno napravo? Vsako na novo vgrajeno ogrevano napravo ali napravo, ki jo ponovno začnemo uporabljati, je po zakonu obvezno treba prijaviti pooblaščenemu dimnikarju. Dimnikar opravi t. i. prvi pregled, pri katerem preveri, ali je ogrevalna naprava (kot celota) resnično vgrajena tako, da lahko varno, pravilno in učinkovito deluje. Posebno opozorilo za plinska trošila, ki zajemajo zrak iz prostora Prostori s plinskim trošilom B-izvedbe (ki zajemajo zrak iz prostora) ali druge ogrevalne naprave, ki potrebujejo za svoje delovanje zrak iz prostora, morajo po predpisih imeti urejeno prezračevanje na prosto. V prostorih, kjer te naprave nimajo prezračevanja na prosto, je prepovedana uporaba vseh naprav z ventilatorjem oz. odjemalcev svežega zraka, kot so kuhinjska napa, sušilni stroj, kamin, ventilatorji v zračnikih … Potrebno je upoštevati tehnična navodila za pravilno delovanje kurilne naprave. Ne sme se spreminjati pogojev prezračevanja v povezanih prostorih, na primer: menjava oken, zapiranje zračnikov, vgradnja drugih kurilnih naprav oz. vgradnja drugih odjemalcev zraka …

Primož Kukovec Ekoenergetika – dimnikarstvo Foto: iz arhiva Ekoenergetike

EKOLOGIJA

Biljenski šolarji v akciji Očistimo Slovenijo Podružnična OŠ Bilje je majhna šola, ki v sožitju z lokalno skupnostjo razvija čut do okolja, krepi pripadnost kraju in skrbi za osebnostno rast učencev. Zato smo se v okviru načrtovanih dejavnosti odločili, da se pridružimo vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Učenci so tako čistili svoj neposredni šolski okoliš. Opremljeni z rokavicami in vrečami smo se sprehodili po zaselkih Rusa pot, Počivale in Vas in pobrali kar

nekaj odpadkov. Med drugim smo opazili, da so najpogostejši odpadki na naših tleh cigaretni ogorki. V okviru tehniškega dne smo izpeljali tudi tržnico igrač z naslovom »Igračo podarim – nekoga osrečim«. Učenci so v šolo cel teden prinašali še dobro ohranjene igrače, ki so se jih sami naveličali in bi nekomu drugemu lahko prinesle veselje. Z izmenjanimi igračami so dobili »novo« igračo, hkrati pa le-tej podaljšali trajanje uporabe in poskrbeli za okolje. Tudi sicer na šoli dajemo velik poudarek ločevanju in zbiranju odpadkov. Tako ločeno zbiramo kartuše, tonerje, baterije, sijalke, električne aparate in papir. Z neposrednim ločevanjem in zbiranjem odpadkov ter s sodelovanjem v čistilni akciji smo naredili majhen korak k varovanju in ohranjanju narave.

Tjaša Močnik Foto: iz arhiva Podružnične OŠ Bilje

Polepšali ekološki otok Akcija Očistimo Slovenijo, ki poteka v sklopu svetovne akcije World Cleanup Day 2018, traja že nekaj let. Tudi v naši občini si občani želijo urejeno in lepo okolico, zato se ji pridružijo. To pomeni, da se zberejo, vzamejo v roke črne vreče za smeti, samoorganizirajo prevoz kosovnih odpadkov iz okolice na odlagališča, počistijo vejevje ... Še in še je opravil, ki jih je potrebno postoriti, da je naša okolica prijetna za bivanje. Ko k temu pristopijo tudi občina in krajevne skupnosti, je vse lažje. Žal v uredništvo nismo dobili veliko slikovnega materiala s te vseslovenske akcije, da bi ga posredovali občanom. Veseli smo, da so poslali vsaj utrinek s prostovoljnega dela v Mirnu. Namen letošnje akcije ni bil le čiščenje, organizatorji so se posvetili predvsem ozaveščanju o boljšem ločenem zbiranju odpadkov. Skupina stanovalcev iz dveh

blokov je to vzela resno. Na pobudo in ob podpori KS Miren so polepšali svoj otok za odlaganje smeti. Namesto turobne sive barve betonskih zidov okoli zabojnikov so nanesli svetlo podlago in nanjo domiselno

odtisnili svoje dlani. Na steno so pridali še vzpodbudne misli o ločevanju odpadkov.

Uredništvo Foto: Sonja Cijan

Zimski glasovi DECEMBER 2018

ZDRAVJE

Zdravje se začne na krožniku V Sloveniji je rak, podobno kot v drugih evropskih državah, med najpogostejšimi vzroki smrti, pri moških pa je celo na prvem mestu. Kaj storiti, da se temu izognemo v čim večji meri? Tokratna tema je namenjena zlasti odrasli moški populaciji. Najpogostejše vrste raka pri moških so rak prostate, nemelanomski kožni rak, rak pljuč ter rak debelega črevesja in danke. Cilj vseslovenske kampanje Pravi moški, ki jo že tretje leto izvaja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana, je ozaveščati moške o moških rakih in načinih preventive, med katerimi je poleg redne telesne aktivnosti pomemben dejavnik tudi uravnotežena prehrana. Zato so letošnjo akcijo ozaveščanja poimenovali Z zdravjem začnem na krožniku. Moški manj dovzetni za zdravstvena priporočila Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da bi skoraj polovico vseh rakavih bolezni lahko preprečili z zdravim življenjskim slogom, rednim sodelovanjem v presejalnih programih za raka in tudi z življenjem v manj onesnaženem okolju. Samo z ustreznejšo prehrano bi se lahko izognili tudi do 30 % rakov. Moški so običajno manj dovzetni za zdravstvena priporočila. Prav tako zaradi trenutnega zdravja in dobrega počutja prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti. Še posebej to velja za mlajše moške, ki še nimajo toliko pridruženih zdravstvenih težav kot starejša populacija. Slabše prehranjevalne navade moških Podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (NIJZ, 2016) kažejo, da se moški v primerjavi z ženskami manj zdravo prehranjujejo – imajo manj redne obroke. Hrano pogosteje dosoljujejo ali izbirajo bolj slano. Uživajo manj zelenjave, več ocvrtih jedi, hitre hrane in zlasti več mesa in mesnih izdelkov. Pogosteje posegajo po sladkih in alkoholnih pijačah. Med moškimi je tudi več tistih, ki imajo že pridružene dejavnike tveganja, kot so povišan krvni sladkor, visok krvni tlak in dislipidemije (nenormalne vrednosti 20

Zimski glasovi DECEMBER 2018

maščob v krvi). Zaradi sočasne telesne nedejavnosti je med odraslimi moškimi tudi več čezmerno hranjenih. Delež debelih moških se je med letoma 2001 in 2016 povečal s 16 % na 20 % odrasle moške populacije. Uravnotežen krožnik zame Od načina prehranjevanja in izbire hrane je odvisno, ali bo ta pri posamezniku delovala kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje, veča obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veča kakovost življenja in ga podaljšuje. Za Slovenijo je bilo izračunano, da bi lahko za 6 % zmanjšali tveganje za nekatere vrste raka, če bi dnevno zaužili v povprečju 100 gramov več zelenjave in sadja. V tem pogledu ne poznamo le »slabih« in »dobrih« živil, ampak predvsem slabe in dobre kombinacije. Zato je treba pazljivo izbirati prehransko ustreznejša živila, paziti na pravilne postopke priprave, ki ne bodo povečali tveganja, upoštevati princip uravnoteženega krožnika in ga prilagoditi svojim potrebam. Obroke pa enakomerno porazdeliti preko dneva, da presnova ne bo preobremenjena. 10 korakov do zdrave prehrane Z DA – NE odgovorite na spodnja vprašanja in preverite svoj način prehranjevanja.

• Ali običajno dnevno zaužijete vse tri glavne obroke, ki so sestavljeni pestro in vsebujejo več živil rastlinskega kot živalskega izvora? • Ali namesto belega kruha in belih testenin občasno izberete tudi njihove polnozrnate različice? • Ali večkrat dnevno v svojo prehrano vključite raznovrstno ter svežo zelenjavo in sadje? • Ste zmerni pri uživanju maščob in namesto po živalskih maščobah (ocvirki, zaseka itd.) raje posegate po rastlinskih oljih (npr. oljne ogrščice, sojino, laneno, oljčno)? • Ali mastno meso in mastne mesne izdelke zamenjujete s stročnicami, ribami, perutnino in drugimi vrstami pustega mesa? • Ali dnevno zaužijete vsaj kozarec manj mastnega mleka ali enakovredno količino manj mastnih mlečnih izdelkov (npr. skuta, jogurt, kefir)? • Izbirate manj slano hrano in gotovih jedi pri mizi ne dosoljujete? • Se izogibate uživanju sladkorja, sladkih pijač in sladkih živil? • Ali dnevno za žejo pijete vodo in druge nesladkane pijače oziroma napitke? • Se izogibate hitri prehrani zunaj doma in si občasno tudi sami pripravite zdrav in uravnotežen obrok? Če ste na večino vprašanj odgovorili z NE, je čas, da temeljito premislite o svojem načinu prehranjevanja.

Zala Grilc

ZDRAVJE

Ozara za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ozara Slovenija je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Z različnimi programi zagotavlja strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Po svojih močeh pomaga državljanom pri ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja. V Ozari so se tokrat usmerili v izvajanje preventivnih aktivnosti za izboljšanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Pripravili so spletno stran na Facebooku ter ustvarili zaprto pogovorno skupino. Poleg tega so nadaljevali z izvajanjem preventivnih delavnic za učence in dijake ter izdali izvirno družabno igro za premagovanje tesnobnosti Pančijev vrtiljak.

Mladi in samopodoba Mladi se nahajajo v enem izmed najbolj burnih in težavnih razvojnih obdobij. Kot vsi ljudje se tudi oni včasih znajdejo v stiski. Marsikdaj si prek družabnih omrežij sicer lahko nudijo medsebojno podporo, a se lahko po drugi strani počutijo izolirane in osamljene. Zaradi pomanjkanja izkušenj in nekritičnosti so bolj dovzetni za najrazličnejša (neprimerna) sporočila, ki lahko negativno vplivajo na njihovo razumevanje sveta in grajenje pozitivne samopodobe. Prav slaba samopodoba ter občutki izključenosti so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek psihosocialnih težav, ki lahko, če niso ustrezno obravnavane, vodijo v duševne stiske in njihove zaplete. V združenju Ozara že od leta 2007 izvajajo preventivne delavnice Od stiske do duševne motnje za učence višjih razredov ter dijakov. Namen le-teh je krepitev in varovanje duševnega zdravja mladih ter ozaveščanje mladih o dejavnikih tveganja in načinih ohranjanja dobrega duševnega zdravja.

Ozara na Facebooku Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja (10. oktober) so predstavili stran na Facebooku na temo duševnega zdravja, ki ponuja zanimive, verodostojne, preverjene, pozitivne ter v iskanje pomoči usmerjene besedilne, slikovne, avdio in video vsebine. Poleg tega so ustanovili še zaprto Facebook skupino za vse mlade. Tu naj bi si mladi izmenjali izkušnje, ki so si jih nabrali z reševanjem težav v preteklosti, si ponudili vrstniško pomoč in širili svojo socialno mrežo v digitalnem svetu in tudi izven. Za skupino in tudi za stran bo skrbela strokovna delavka združenja, ki bo odgovarjala tudi na morebitna vprašanja članov skupine.

Družabna igra Pančijev vrtiljak Da v združenju niso pozabili na pomen osebnega druženja in pristnih osebnih stikov, so v Ozarah izdali izvirno družabno igro Pančijev vrtiljak. Zasnovala sta jo Aljaž

Krivec in Anja Radaljac. Igra sloni na izhodiščih kognitivne vedenjske terapije. Gre za igro, ki s spodbujanjem vživljanja v druge in razvijanjem zgodb/pripovedi pomaga pri razreševanju strahov in tesnob. Tako zmore udeleženec igre gledati na probleme z različnih, produktivnejših zornih kotov. Igra obenem pomaga ljudem, ki tovrstnih motenj ne doživljajo, razumeti razmišljanje ter počutje oseb, ki trpijo zaradi le-teh. Igra temelji na pogovoru, vživljanju ter sodelovanju. Poudarimo naj, da ne gre za tekmovalno igro, temveč za družabno igro, ki stremi k razumevanju lastnih in tujih stisk na prijeten, konstruktiven in tudi zabaven način. Po drugi strani pa je igro mogoče igrati tudi zgolj za zabavo; navodila se v tem primeru le nekoliko razlikujejo, saj je večji poudarek na domišljiji, oblikovanju zgodb in zabavnih izzivih, ki jih soigralci postavljajo drug drugemu.

Lidija Pregelj Foto: iz arhiva Ozar

d.o.o Industrijski delovni delovni stoli stoli in in podloge izdelki iz poliuretana Industrijski Miren 137 D, 5291 Miren

Miren 137D, 5291 Miren info@polyline.si, www.polyline.si tel. 05 330 33 10, www.polyline.si

Združenje Ozara Slovenija ima svojo enoto tudi na Partizanski 57 v Novi Gorici, kamor lahko tudi pišete na e-naslov ng@ozara.si ali pokličete na 05 33 03 720.

ilico Vesele praznike in ob 19! zadovoljstva v letu 20 Zimski glasovi DECEMBER 2018

ZDRAVJE

Prepoznajte lažno spletno trgovino Predbožični in prednovoletni čas je tisti, ko sami sebi in tudi v poslovnem svetu svojim poslovnim partnerjem, strankam, zaposlenim namenimo kakšno pozornost v zahvalo za dobro sodelovanje v letu, ki se poslavlja. Vse pogosteje se nakupi daril opravljajo preko spleta. Zakaj? Ker je enostavno, vse lahko uredite iz pisarne ali iz domačega naslonjača. Je ekonomično, nikamor se nam ni treba odpraviti, zato ne izgubljamo dragocenega časa, nimamo stroškov prevoza; in še darilo lahko v miru izberemo, ne da bi se pri tem prerivali v množici ljudi, ki jih premami praznična nakupovalna mrzlica. Da bo nakupovanje tudi na spletu čim bolj varno, predstavljamo nekaj napotkov, da super poceni in ugodno na koncu ne bi postalo predrago.

Kako prepoznati lažno spletno trgovino Ko na spletu iščete ideje za darila, kaj hitro lahko naletite na novo spletno trgovino, ki ponuja produkte neverjetno poceni in ugodno. Poleg tega, da so vsi zelo ugodni, znižani tudi za 50 % ali več, je izbira velika. Prav vse, kar želite, pa imajo na zalogi. To sta vsekakor dva dovolj velika znaka, ki morata vzbuditi vašo pozornost pri spletnem nakupovanju, da pred nakupom natančneje preverite, kje pravzaprav kupujemo.

Lažna spletna trgovina je kot kulisa z lepimi fotografijami, za njo pa ne stoji dejansko trgovsko podjetje, ampak spletni goljuf. Ustvarijo jih goljufi z namenom, da se finančno okoristijo. Temu lahko rečemo tudi sodobna kraja. Zakaj? V trgovskih centrih in trgovinah, kamor zahajamo, imamo varnostno službo in videonadzor, ki skrbi in nadzoruje, da se v trgovinah ne bi kradlo ali bi se dogajale kakšne druge nepravilnosti. Ko kupujemo na spletu, pa smo uporabniki sami odgovorni za to, kar počnemo. Nimamo varnostne službe, ki bi pazila na nas, kaj klikamo in kam vpisujemo svoje podatke, ampak smo prepuščeni sami sebi. Spletni goljufi znajo dobro izkoristiti našo nepozornost in nevednost.

za spletno trgovino. Potem si zberejo produkte, ki jih želijo prodajati, na primer: očala, pisarniški material, oblačila, modni dodatki, torbice in torbe ali karkoli drugega. Na spletu poiščejo fotografije produktov in jih naložijo na spletno stran. Nato jih označijo in zapišejo, da imajo vse na zalogi. Na vse produkte dajo visok popust, minimalno 50 %, raje več. Saj veste, ljudje imamo zelo radi popuste. Velikokrat kupujemo zato, ker je poceni, vendar če v spletni trgovini kupite produkt, na katerega je dan visok popust, še ne pomeni, da boste ta izdelek tudi dobili. Goljufi, ki postavijo lažne spletne trgovine, sprejemajo naročila in plačila, kupcem pa namesto izdelka pošljejo kakšno neumnost ali prazen paket, lahko pa tudi nič. Poleg tega se lahko zgodi, da ko jih po mesecu dni čakanja na paket želite kontaktirati z reklamacijo, spletna trgovina enostavno ne obstaja več. Tako ostanete brez denarja in brez želenega izdelka. Seveda vse trgovine niso lažne, a kupovanje na spletu vseeno zahteva malce več previdnosti in naše pozornosti. Lažne trgovine lahko kaj hitro prepoznamo. Visok popust in polna skladišča morata v nas prebuditi alarm, da obstaja možnost, da s to spletno trgovino ni vse v redu.

Kako spletna trgovina deluje

Kako preveriti trgovino

Kaj so lažne spletne trgovine

Najprej na spletu kupijo domeno, kot na primer najspletnatrgovina.si ali cheapuggssale.co.uk (primera sta izmišljena) in na spletu poiščejo program 22

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Najprej v rubriki O nas ali O podjetju ali kaj podobnega preverite podatke o podjetju. Ali je navedeno ime trgovca in sedež podjetja, ki dejansko obstaja?

Če ni, je to še en znak več, da spletna trgovina ni vredna vašega zaupanja. Potem preverite, kako lahko spletno trgovino kontaktiramo. Preverite preko vnaprej postavljene forme, morda prek elektronske pošte, ali uporabljajo elektronski naslov brezplačnega ponudnika (npr. hotmail ali yahoo) in ali imajo navedeno celo kakšno izmišljeno telefonsko številko, kot npr. 080 123 456? Vse to so znaki, ob katerih lahko z veliko verjetnostjo govorimo, da je spletna trgovina lažna.

Preverite končnico (domeno) Če se želite popolnoma prepričati, preverite domeno. Domena s končnico .CO.UK ali .SI še ne pomeni, da se spletna trgovina nahaja v Veliki Britaniji oziroma v Sloveniji. Odprete eno izmed spletnih strani za preverjanje domen, npr. https://whois. domaintools.com; v obrazec vpišete domeno trgovine ter prejete podatke malo analizirajte. Običajno ugotovite, da naslov registranta domene ni razviden ali da prihaja iz Kitajske. Ali pa zaznate, da je naveden brezplačen elektronski naslov, kot na primer: el. naslov @126.com ali @163.com – kar je precej dober znak, da je domeno registriral nekdo iz Kitajske in da je bila domena registrirana pred nekaj meseci. Kratko časovno obdobje obstoja domene je eden najbolj očitnih znakov lažnih spletnih trgovin.

ZDRAVJE

Način plačevanja je lahko sumljiv Pri spletnem nakupovanju tudi ni vseeno, na kakšen način plačate. Če prodajalec zahteva plačilo preko plačilnih sistemov WesternUnion ali Moneygram, naj bo to znak za velik alarm! Ti plačilni sistemi so namenjeni hitremu prenosu denarja fizičnim osebam. Njihova slabost je, da se sled denarja zelo hitro izgubi, zato kar pozabite, da boste še kdaj dobili denar vrnjen. Plačevanje s kreditno kartico je varnejše, vendar tudi tu ni vseeno, kje vpišete številko kartice. Če to naredite kar na spletni strani trgovca, po možnosti še preko nešifrirane povezave, potem tega raje ne počnite. Zelo priljubljeno je tudi plačevanje s Paypalom, ki je razmeroma varno, saj ta sistem ponuja precej dobro zaščito kupcev v primeru, da se pri nakupu kaj zalomi.

Obvezen je šifriran prenos podatkov Zagotovo že veste: pri vpisovanju osebnih podatkov ter podatkov o kreditni kartici mora biti obvezno uporabljen šifriran

prenos podatkov. To vidite tako, da je v naslovni vrstici narisana zaklenjena ključavnica. Vendar pa pozor: tudi lažne spletne trgovine že uporabljajo šifrirane povezave, zato zgolj zaklenjena ključavnica v naslovni vrstici še ne pomeni, da je vaš nakup varen. Predno se v neki novi spletni trgovini lotimo nakupovanja, vedno storimo naslednje: 1. preverimo trgovca in njegove kontaktne podatke, 2. preberimo si drobni tisk in preverimo pogoje poslovanja, načine plačila, dostave in pogoje vračila blaga, 3. neznancem nikoli ne pošiljamo denarja preko plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram,

pomoč obrnete na katero od potrošniških organizacij, lahko pa tudi podate prijavo na Tržni inšpektorat. Če se trgovec nahaja v eni izmed držav EU, lahko pomoč poiščete pri Evropskem potrošniškem centru. Če pa gre za prodajalca izven EU, so vaše možnosti reklamacije že precej bolj omejene. Če ste nakup opravili s plačilno kartico, čimprej kontaktirajte izdajatelja plačilne kartice (običajno je to vaša banka) in pri njem vložite reklamacijo (t. i. chargeback zahtevek).

Katarina Janjič, SI-CERT Foto: iz arhiva SI-CERT

4. pri vpisovanju svojih podatkov se prepričajmo, da jih vpisujemo na varni, šifrirani povezavi. Če se pri nakupu vseeno opečete, je dobro vedeti še nekaj dejstev. Če se trgovec nahaja v Sloveniji, se lahko za

Solna terapija, kaj je to? Preizkušena terapija za kožne bolezni in bolezni dihal je solna terapija, ki dandanes poteka v sodobnih slanih sobah, v 19. stoletju pa so jo izvajali v slanih jamah. Solna terapija v solni sobi je primerljiva z bivanjem ob morju v poletnem času. V Rusiji je solna terapija vključena v javno zdravstvo in jo že več kot dvajset let učinkovito uporabljajo za zdravljenje dihal, ponekod jo uporabljajo tudi na klinikah.

Kaj je solna terapija Halogenerator, ki je bistvo solne terapije, vpihava suh solni aerosol v prostor. Halogenerator razdrobi medicinsko čisto, popolnoma naravno kameno sol, ki je brez kemičnih dodatkov in je predpisana za haloterapijo. Sol, ki je v mikronskih delčkih, se enakomerno porazdeli po sobi, v kateri je približno 3 mg/m3 solnih delčkov. To pomeni, da solni aerosol ni viden, ga pa pri vdihu skozi usta okusimo na jeziku kot slan okus. Vdihavanje takšnega zraka pomaga pri odpravljanju virusov, bakterij, glivic, alergenov in toksinov iz organizma. Solni aerosol na področju dihal deluje čistilno, razkužuje dihalne poti in krepi dihalno sluznico. Ima močan protivnetni učinek na našo kožo, pomaga pri celjenju in glajenju.

Ozračje z negativnimi ioni Pri solni terapiji se vsakega klienta obravnava posamično in se

prilagaja programe naprave glede na posameznikove poškodbe, starost in trajanje bolezenskih stanj. Suh solni aerosol v solnih sobah ustvarja ozračje polno negativnih ionov, ki so blagodejni za naše počutje. Na telo deluje krepčilno. Zato so solne terapije blagodejne za ljudi, ki so pogosto utrujeni in brez energije.

Primerna za vse starosti V solne centre pogosto prihajajo otroci od prvega do petega leta. Vzrok za obisk so težave z dihali, kot so ponavljajoči se prehladi, bronhiolitis, bronhitis, laringitis, astma in podobne težave. Dobre rezultate se dosega pri poškodbah kože. Zgornje starostne omejitve pri solnih terapijah ni. Solna terapija ni primerna za bolnike v aktivni fazi rakavega obolenja, pri zvišani telesni temperaturi, pri visokem tlaku (če se le-ta ne nadzira z zdravili), tuberkulozi in za ljudi s srčnim popuščanjem.

Darinka Črnelič, haloterapevtka

Zimski glasovi DECEMBER 2018

ŠOLA

Kakšna je šola, ko spi? Na Osnovni šoli Miren smo v začetku oktobra izvedli poseben dan. Kaj dan, posebno noč! Učenci 4. in 5. razreda so imeli možnost prenočiti v šoli. Ob 19. uri so učenci začeli prihajati v šolo. Odložili so torbe in iz njih jemali njim najljubše igre in igrače. Izposodili so si tudi tiste, ki jih imamo v šoli. Čas je zelo hitro tekel in ob 20. uri je nastopil trenutek za našo delavnico. Nikogar ni, ki se mu ne bi ponoči sanjalo, sanje pa se delijo na dobre in slabe. Zato so stare ameriške kulture izdelovale lovilce sanj, v katere so se ujele slabe sanje in stopile ob jutranjem soncu. Take lovilce sanj smo naredili tudi mi. Po delavnici smo skočili v pižame, si umili zobe in se pokrili s spalno vrečo. Prisluhnili smo še slovenski ljudski pravljici Železni prstan. Nastopil je čas za spanje. Nekateri so hitro omagali, drugi pa so na spanec čakali malo

dlje. Ko smo vsi odplavali v deželo sanj, je nad nami bedela šola. Jutro je prišlo kar prehitro. Pravzaprav so se zgodnje ptičice začele buditi že okoli 6. ure. Sledila je jutranja toaleta in pričakovanje zajtrka presenečenja. Razveselili smo se toplih rogljičev in mleka. Ali veste, da šolski zvonec zvoni tudi ob sobotah? Njegova pesem nas je opozorila, da bo našega druženja kmalu konec. V spremstvu staršev so se otroci nekaj po osmi uri lepih vtisov odpravili domov.

Laura Čermelj Foto: iz arhiva OŠ Miren

Teden otroka v Biljah Na Podružnični OŠ Bilje smo v tednu otroka z različnimi aktivnostmi obogatili naš skupni čas. Teden smo začeli s koncertom instrumentalistov naše šole. Prisuhnili smo Krisu na bobnih, Tilnu na bobnih in kitari, Gašperju na kitari, Tomu na kitari, Larisi na trobenti, Minar na kljunasti flavti in Timoteju na harmoniki. V ponedeljek smo se preizkusili tudi na plesni delavnici pod vodstvom plesnih učiteljev Kulturno športno rekreacijskega kluba l’unity. Sestavili smo kar dve koreografiji. Srečo smo imeli, da smo si lahko ogledali tudi plesne akrobacije svetovnega prvaka v break dancu. V torek smo prisluhnili učitelju aikida, Vladimirju Zelenjaku, iz Društva za borilne veščine Yama Michi Dojo. Z znanjem aikida na višji stopnji se lahko obranimo, ne da bi resneje poškodovali napadalca. Učenci

Priprava hrane v 2. razredu Drugošolci OŠ Miren smo imeli poseben naravoslovni dan. V učilnici smo uredili pravo malo kuhinjo. Pogovarjali smo se o pridelavi hrane in pripravili okusno sadno kupo – vse od lupljenja sadja do postrežbe. Po malici smo se odpravili na bližnjo kmetijo, kjer nam je Savo, lastnik kmetije, predstavil skoraj vse, kar je navadno najti na kmetiji: delovna orodja, pridelovalne površine, poljske pridelke, živali na kmetiji … Pokusili smo tudi domači jabolčni sok in slastno pokovko, ki smo jo pripravili skupaj. Dan je bil čudovito preživet in obogaten z nepozabnimi izkušnjami.

Romina Spačal Foto: arhiv OŠ Miren 24

Zimski glasovi DECEMBER 2018

so bili aktivno vključeni in so se poizkusili v umetnosti padanja. V sredo smo imeli glasbeno delavnico romske glasbe Latcho drom pod vodstvom glasbenikov glasbene ustvarjalnice Mala Momo. Spoznali so življenje Romov, njihove običaje in pesmi, spremljali na najrazličnejša glasbila, od tamburina, bobna in ropotulj, do guirota in lesenih palčk ter se igrali tradicionalne romske otroške igre. Šolo so obiskali varovanci Hiše dobre volje Miren z animatorko Tino Krog ter s prvošolci delili spomine na šolo in stare pripovedke. Četrto šolci so v sredo obiskali ter ustvarjali, se družili in igrali z varovanci Hiše dobre volje.

Tjaša Močnik Foto: iz arhiva Podružnične OŠ Bilje

ŠOLA

Požarna vaja v šoli v Kostanjevici na Krasu

Na Podružnični OŠ Kostanjevica na Krasu smo neko oktobrsko jutro preživeli z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kostanjevica na Krasu. Naše skupno druženje se je začelo s požarno vajo. Učiteljica je po predhodnem dogovoru ob 8. uri po telefonu poklicala gasilca Aleša. Zaposleni smo ugotovili, da je prišlo do požara v kletnih prostorih, dim se je že začel valiti po hodniku. V dveh minutah smo učenci z učiteljicami hitro zapustili šolo po najkrajši možni poti in se varno zbrali na šolskem dvorišču, na našem zbirnem mestu v primeru požara. Slišali smo tudi zvok sirene. Takoj smo ugotovili, da je učenka Zala Pahor pogrešana in je po mnenju razredničarke ostala nekje na hodniku v pritličju šole.

Gasilci so v 5 minutah prispeli z gasilskimi vozili na šolsko dvorišče ter pričeli z reševanjem. Pozorno smo jih opazovali pri njihovem delu in bili vsi zadovoljni, ko so iz šole na nosilih prinesli pogrešano učenko. Po uspešni požarni vaji je sledil prikaz gasilskega vozila in pripomočkov za gašenje. Učenci so lahko pogledali skozi termično kamero ter za konec tudi špricali z gasilsko cevjo. Sledila je skupna analiza požarne vaje ter spravilo opreme PGD Kostanjevica na Krasu. Seveda brez

skupne gasilske fotografije ni šlo. Posebna zahvala gre vsem gasilcem PGD Kostanjevica na Krasu, predvsem Alešu, Eriku, Jakobu, Klavdiju in Arnelu.

Besedilo in foto: učiteljice Podružnične OŠ Kostanjevica na Krasu

Filmska glasba in Narodni muzej v Ljubljani Učenci OŠ Miren od 6. do 9. razreda vsako leto obiščejo predstavo v Cankarjevem domu. Poleg tega vedno radovedno vstopijo v kak muzej ali galerijo, nekateri se sprehodijo še po stari Ljubljani. Šestošolci so v Cankarjevem domu poslušali odlomke iz klasične glasbe, ki so jih uporabili za filmsko glasbo v Disneyjevih animiranih filmih. Obiskali so tudi Narodni muzej, v katerem so si ogledali dve zbirki: Prazgodovino in Kitajsko zlato. Da so res uživali v dogajanju, nam kažejo zapisi njihovih vtisov, ki so nastali naslednji dan v šoli. • Povsod mi je bilo všeč, najbolj pa v Narodnem muzeju, kjer sem videl mumijo, neandrtalčevo piščal in kitajsko zlato. (Gregor)

• Razstava Kitajsko zlato mi je bila zelo všeč. Bilo je neverjetno, kaj vse lahko narediš s trdim delom. (Ema) • Rad opazujem, zato so me zanimali izdelki iz zlata. (Luka) • Kitajsko zlato me je res zanimalo. (Tais) • V Narodnem muzeju Slovenije so nam pokazali veliko zanimivih zelo starih predmetov: neandrtalčevo piščal, kovinske predmete, mumijo. (Gaj) • Meni je bilo najbolj všeč, ko sem v Cankarjevem domu videl mogočne

orgle. (Stefan) • Celoten dan je bil zelo poučen. (Jan) • Zanimivo je bilo, kaj vse so Egipčani pustili v grobu umrlemu faraonu. (Sofija) • Najbolj mi je bila všeč razstava Prazgodovina, ker je bilo tam veliko originalnih stvari iz prazgodovine. (Tilen)

Marta Pavlin Foto: Tomaž Krivec

Zimski glasovi DECEMBER 2018

VRTEC

Srečanje z romsko kulturo V tednu otroka smo otrokom Vrtca Bilje ponudili veliko kulturnega, športnega in umetnostnega programa. Izvedli smo likovno delavnico in slavnostno kosilo. V četrtek smo se z avtobusom odpeljali na gledališko predstavo v Vrtojbo. Obiskala sta nas Hiša dobre volje in športni klub Aikido. Romsko kulturo sta nam predstavila Anja in Gordan Novaković. Za začetek sta nam s kamišibajem pripovedovala zgodbo Žabec in tujec, nato pa je sledila glasba, ob kateri so se otroci aktivno vključevali z igranjem na instrumente. Ob koncu je sledila še romska ljudska pravljica.

Otroci in strokovne delavke smo bili nad obiskom in predstavitvijo zelo navdušeni. Ugotovili smo, da je romska kultura zanimiva in nekaj posebnega. S tem,

ko otrokom ponudimo srečanje z drugo kulturo, širimo njihova obzorja.

Neža Stubelj, Vrtec Bilje Foto: iz arhiva Vrtca Bilje

Res velika repa – repa velikanka V začetku oktobra sta skupini Muce in Pikapolonice obiskali knjižnico Podružnične OŠ Bilje, kjer nam je knjižničarka Lilijana pripovedovala pravljico Repa velikanka. V naslednjih dneh smo pripravili spontano dramatizacijo zgodbe in k sodelovanju povabili še skupino Žabe. Otroci so v dramatizaciji uživali in si zgodbo dobro zapomnili. Vse to, kar so otroci skozi zgodbo spoznali, smo povezali z ostalimi področji. V posameznih skupinah smo z različnimi tehnikami ustvarili repe velikanke. Spoznavali smo živali iz zgodbe, se gibali preko zgodbe. Odšli smo tudi na sprehod in opazovali polja, kjer rastejo repe. Kasneje smo se igrali različne didaktične igre na omenjeno temo. Velik poudarek smo pri tem namenili poljščini repi. Z otroki smo jo opazovali, jo poskusili, ribali in jo pripravili na kisanje v kozarcih za vlaganje. Medtem ko se je repa kisala, smo pridno vadili dramatizacijo zgodbe in pesem za nastop. S srečanjem dedkov in babic smo naš projekt o repi zaključili. V dopoldanskem času smo z otroki skuhali domačo joto, kjer smo uporabili repo, ki smo jo skisali. Popoldan pa smo na srečanju na eko delavnici okraševanja cvetličnih lončkov, petja pesmi in telovadbe dedke in babice pogostili z domačo joto z repo. Na obrazih sta žarela nasmeh in ponos nonotov in non naših otrok.

Strokovne delavke Vrtca Bilje Foto: iz arhiva vrtca

Balatonči in Murka Sredi novembra smo odšli otroci 2. starostnega obdobja vseh enot Vrtca Miren na gledališko predstavo Balatonči in Murka. Otroci so v predstavi uživali in aktivno sodelovali. Preko zgodbe so spoznali, da smo vsi med seboj prijatelji, ne glede na razlike med nami. Spoznavali so drugačnost v jeziku, kulturi in videzu.

Strokovne sodelavke iz vrtcev pri OŠ Miren Foto: iz arhiva vrtca

Zimski glasovi DECEMBER 2018

VRTEC

Čebelar na obisku V novembru poteka vseslovenski projekt Tradicionalni zajtrk, katerega pobudnik je bila v letu 2011 Čebelarska zveza. Namen zajtrka je spodbujanje k zdravi vsakodnevni prehrani, predvsem pa se poudarja jutranji obrok, ki je najpomembnejši – ključni od vseh dnevnih obrokov, saj nas oskrbi s potrebno energijo za dnevne napore. Tudi v vrtcu Kostanjevica na Krasu smo se vključili v projekt ter na tak način otroke in starše spodbudili k razmišljanju o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad ter uživanju lokalne hrane. Z otroki smo se pogovarjali tudi o čebelah ter njihovi pomembni vlogi. Čebelice in njihovo domovanje – čebelnjak, smo izdelali ter okrasili pano v garderobi. Na dan tradicionalnega zajtrka sta se nam pridružila župan Občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar ter ravnateljica OŠ Miren Nikolaja Munih ter v naši družbi zaužila zdrav zajtrk. Zaključek dneva nam je popestril čebelar Anton Marušič. Na zanimiv način je predstavil opremo, ki jo potrebuje pri delu s čebelami.

Jana Žorž, Vrtec Kostanjevica na Krasu Foto: iz arhiva Vrtca Kostanjevica na Krasu

Prstna igra o čebelicah:

Panj

Tukaj je panj (roki sklenemo skupaj), a kje so čebele (pogledamo v dlani). Skrile so se (eno roko skrijemo za hrbet), vse proč odletele (drugo roko skrijemo za hrbet). Preštej do deset (pokažemo dlani in štejemo prste), pa pridejo spet. Bzzzzzzzzz (prsti »poletijo« do otroka in ga požgečkajo).

Naše jesensko drevo Tudi letos nas je jesen bogato obdarila s svojimi čudovitimi barvami in nam dala ideje za likovno ustvarjanje. Opazovali smo drevesa na igrišču vrtca in odpadanje listja. Naravo smo spoznavali z vsemi našimi čutili. Na dvorišču smo poslušali šumenje jesenskega listja pod našimi nogami, ogledovali, razvrščali in barvali liste, tipali lubje dreves. Iz odpadnega materiala smo izdelali jesensko drevo, ki nam krasi vhod vrtca.

Batistič Almira, Vrtec Opatje selo Foto: iz arhiva Vrtca Opatje selo

Zimski glasovi DECEMBER 2018

TURIZEM

Novost: Cerje postalo poročni objekt S 1. decembrom 2018 je Pomnik miru postal tudi uradni poročni objekt. Idilična lokacija z izjemno arhitekturno in naravno kuliso ter močno noto miru in odprtosti, ki jo nosi pomnik, ponuja zares posebno izhodišče za izmenjavo poročne zaobljube. Pari, ki želijo nadvse veličasten zagon nove zveze, lahko izbirajo različne lokacije za izvedbo svečanega obreda: pod zvezdnatim nebom v avli z Brižinskim spomenikom, na terasi z dih jemajočimi razgledi na morje in Alpe, na zelenici pred pomnikom ali v intimni konferenčni dvorani. Zaobljube lahko pospremijo s spustom golobov. Gostoljubje svatom pa lahko izkažejo v sodelovanju z Okrepčevalnico Cerje.

Ariana Suhadolnik Foto: Jošt Gantar in Tamara Bizjak

Veliko zanimanje za Španzljev triptih Ples življenja in smrti Delo, ki krasi prostore Pomnika od lanskega novembra, so likovni kritiki poimenovali Slovenska Guernica. Španzljev slikarski triptih v olju na platnu velikosti 5 x 3 metre pripoveduje zgodbo širšega ozadja 1. svetovne vojne v značilnem

Zimski glasovi DECEMBER 2018

umetnikovem koloritu z uporabo simbolne ikonografije. Monumentalno delo se po sporočilnosti postavlja ob bok najznamenitejšemu delu Pabla Picassa – Guernici. Izjemnost monumentalnega velikega

platna in močnega sporočila, ki je kljub tragiki polno optimizma, potrjujejo odzivi vse več navdušenih domačih in tujih obiskovalcev. Veliko jih na Cerje pride izključno zaradi Španzlja.

Ariana Suhadolnik Foto: Jošt Gantar in Milan Skledar

TURIZEM

Praznično Cerje V tednu med 26. 12. in 31. 12. bo na Cerju nadvse živahno. V ogrevanem šotoru in v Okrepčevalnici Cerje bo dišalo po prazničnih jedeh, plesa željni se boste lahko zavrteli ob glasbeni spremljavi. Najmlajši se bodo v popoldanskih uricah igrali z ekipo FUL DORO. Morda nas obišče tudi dedek Mraz. Vrata v Pomnik miru bodo za oglede in romantične večerne razglede odprta do 20. ure. Vabljeni na mali novoletni sejem v Konferenčno dvorano in v praznično Cerjanko!

Ariana Suhadolnik Foto: Jošt Gantar

Zimski urnik odprtja Pomnika miru: od SRE–NED med 10.00 in 16.00 uro. Zimski urnik Okrepčevalnice Cerje PET–NED od 10.00 do 22.00 ure.

Cerje vabi vse dni v letu. Tudi med novoletnimi prazniki Pomnik miru na Cerju postaja vse bolj prepoznavna vstopna točka v turistično popotovanje po destinaciji Miren Kras. Z odprtjem Okrepčevalnice Cerje in otvoritvijo Cerjanke, trgovinice s spomniki, ki dopolnjuje bogato zgodovinsko in umetniško vsebino pomnika, ter novimi prireditvami, ki bodo v prihodnjih letih dobile tudi mednarodni značaj, Cerje postaja vse bolj pomembno središče dogajanja. Za vse generacije, za domačine in obiskovalce z vseh koncev sveta.

Ariana Suhadolnik Foto: Mitja Božič

Zimski glasovi DECEMBER 2018

TURIZEM

Lučkolandija v Orehovljah Veseli december prinese tudi okraševanje, kamor prav gotovo spada praznična razsvetljava našega doma. Sijoče lučke nam v teh dolgih nočeh prinesejo svetlobo, pozitivno vplivajo na naše počutje in polepšajo praznične dni. Pri Plesničarjevih v Orehovljah pričarajo prijetno praznično atmosfero, ko njihov dom osvetlijo s tisoči lučk. Jure se okrasitve loti z velikim veseljem. Kdaj ste začeli z večjo zunanjo okrasitvijo doma? Začetki segajo v leto 2004, ko sva s tem pričela z očetom in navdušenje nad okrasitvijo se iz leta v leto še stopnjuje. Sledite nekemu posebnemu načrtu, kam postaviti določene lučke? Nekaj že. Na primer nekatere verige lučk zaradi točno določene dolžine postavimo

vedno na isto mesto. Zavese iz lučk gredo vedno na konec napušča, tako da lepo visijo s strehe. Lučke na robovih strehe in drevesih so statične, tako dajejo občutek umirjenosti. Tiste na sami strehi pa rahlo utripajo, da pričarajo učinek svetlikanja snega … Nisem ravno pristaš disko bleščanja in utripanja ter nametanih lučk vsepovprek brez nekega smisla. Pri nas so okrašeni streha in stebri, okolica, drevesa, grmički. Pač vse, za kar se mi zdi, da lahko s sijočimi lučkami doseže primeren učinek. Postavitev se deloma ponavlja, ampak vsaka sezona prinese tudi nekaj novitet in izboljšav. Prepustim se trenutnemu navdihu in postavitve spreminjam v danem trenutku. Koliko metrov oziroma koliko lučk postavite? Do metra natančno ne znam odgovoriti, ker vsako leto dodam še nekaj lučk in zamenjam dotrajane. Lani sem na grobo izračunal, da je skupna dolžina že presegla pol kilometra lučk. Letos jih je še več. Mogoče kakšen del lučk le izklopiš in jih pustiš na mestu postavljene za naslednje leto? Ne, saj bi obešene lučke sredi poletja

Zimski glasovi DECEMBER 2018

izgledale čudno. Zelo neugodno nanje vpliva tudi vreme. Pred leti sem po robovih stebrov pustil svetlobni trak napeljan kar čez celo leto, saj ni opazen, ampak ne zaman. Močno poletno sonce in temperaturne razlike so ga tako uničile,

TURIZEM

da je do nove sezone postal ves rumen in neuporaben – skratka nisem si prihranil dela, saj sem moral trak zamenjati z novim. Koliko časa ti vzame, da je vse pripravljeno za prvi prižig lučk? Postavljanje mi vzame precej časa, zato s postavitvijo začnem dobrih štirinajst dni prej. Ugotavljam, da je za postavitev tolikih lučk to prepozno, ker potem zadnje dni hitim kot nor. Največkrat mi zmanjkuje časa za napeljavo električnih kablov do vsakega drevesa in grmička ter primerno zaščito podaljškov pred vdorom vode. Na sam čas postavitve ima velik vpliv tudi vreme. Letos sem načrtoval začeti že v začetku novembra. Ti pri tem delu kdo pomaga? Lučke večinoma postavljam sam, pri zahtevnejših opravilih pa mi z veseljem priskoči na pomoč kdo od domačih. To je nevarno delo, kdo pleza po strehi in drevesih? (Smeh.) Se strinjam, ampak le tako lahko osvetlim tudi vse detajle, ki so izredno pomemben del okrasitve. Na streho hodim sam. Zunanjost je imenitno okrašena, poskrbite tudi za notranjost hiše? Seveda, to je del celotne okrasitve. V hiši postavimo ogromno, bogato okrašeno jelko z venčkom in ostalimi prazničnimi dekoracijami ter lučkami, za kar poskrbiva skupaj z mamo.

Se račun za porabo elektrike v prazničnih dneh precej poveča? Vse lučke so v varčni led tehniki in nastavljene na časovnik. Prijatelji me hecajo, da bi v prazničnih dneh morali preklopiti na industrijski električni tok, vendar to res ni potrebno, saj dodatna poraba v celi božično-novoletni evforiji skupaj ne preseže 15 evrov. Praznična razsvetljava vnese praznično vzdušje, ki se ga nalezejo tudi mimoidoči. Ste veseli občudovalcev? Ja, na to smo vajeni že vrsto let. Super, naj si ogledajo lučke, saj niso postavljene samo za našo družino. Veseli me, da lahko svoje navdušenje delim z ostalimi in jim polepšam praznike. Vaša hiša je v prazničnih dneh prava pravljična dežela, do kdaj si jo lahko ogledamo? Točnega datuma prvega prižiga lučk ni, saj je odvisen od mnogih dejavnikov. Vedno se potrudim, da je to vsaj deset dni pred božičem, včasih že takoj po sv. Miklavžu. Lučke gorijo do prihoda svetih treh kraljev, torej do 6. januarja naslednjega leta. Jure, želim ti še mnogo izvirnih idej pri praznični okrasitvi doma. Naj praznična okrasitev vašega doma še naprej razveseljuje tako tebe in tvoje domače kot mimoidoče.

Sonja Cijan Foto: iz arhiva Jureta Plesničarja

Zimski glasovi DECEMBER 2018

INTERVJU

Sijajni uspehi pianista Alexandra Gadžijeva Uspehi mladega pianista Alexandra Gadžijeva, rojenega na meji dveh različnih kultur in oplemenitenega z rusko poglobljenostjo in širino, izvirnega, drznega, radovednega in samozavestnega, kot je zapisala glasbena kritičarka Tatjana Gregorič, se tudi letos kar vrstijo. 23-letni goriški pianist, ki ima korenine v Biljah, je nedavno zmagal na svetovno znanem in prestižnem pianističnem tekmovanju v Monte Carlu. Pri nemški založbi Acousence je izdal zgoščenko, na kateri pod skupnim naslovom Literary Fantasies predstavlja izbrana klavirska dela Franza Lizsta in Roberta Schumana. V novembru je v Hamamatsuju na Japonskem zaključil bogat in odmeven koncertni program, ki mu ga je omogočila nagrada žirije in tudi nagrada občinstva na tem pomembnem mednarodnem tekmovanju leta 2015. Odmevni nastopi v Sloveniji Čeprav je izjemno angažiran tako s študijem na Visoki šoli za glasbo Hanns Eisler v Berlinu kot z nastopi po svetu, je letos večkrat navdušil tudi slovensko občinstvo. Najbolj odmeven je bil nastop v Ljubljani v marcu, ko je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija igral Tretji klavirski koncert Prokofjeva v Cankarjevem domu. Že avgusta je nastopil v Slovenski filharmoniji v okviru Festivala Ljubljana z bogatim solističnim programom (Chopin, Čajkovski, Prokofjev). Primorsko publiko je navdušil z recitalom v septembru na Glasbeni šoli v Novi Gorici. O njem so mnogi kritiki zapisali, da je pomemben moderni evropski pianist. Predsednica 9. tekmovanja Hamamatsu na Japonskem Akiko Ebi je po zmagi leta 2015 o njem zapisala, da se njegova moč skriva v izvirnosti, ki sicer temelji na tradiciji, ampak sega daleč čez tradicionalne okvire glasbe, po koncertih v pomembnih svetovnih dvoranah (Teatro La Fenice v Benetkah, Teatro Regio v Torinu, Teatro Alighieri v Ravenni, Kioi Hall in Bunka Kaikan v Tokiju, Kitara Concert Hall v Saporu, Salle Cortot v Parizu, Konservatorij v Moskvi in mnogih drugih). Kritiki o njegovih izjemnih pianističnih vrlinah pišejo v samih presežnikih. V začetku letošnjega oktobra je torej Alexander Gadžijev svoji bogati zbirki priznanj dodal tudi nagrado v kneževini Monako, ko je uspešno prestal četrtfinale in polfinale in bil naposled boljši od svetovno priznanega 39-letnega francoskega pianista Geoffroya Couteauja. Ob tej priliki smo našega pianista, ki ima stalno bivališče v Biljah, zaprosili za kratko predstavitev našim občanom in bralcem. 32

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Kako je to prestižno in v svetu odmevno tekmovanje potekalo? Pianistično tekmovanje Monte Carlo World Piano Masters poteka že 40 let, kjer so nagradili velike umetnike in glasbenike, ki so se kasneje uveljavili v mednarodnem merilu. Seveda sem zelo vesel in počaščen, da sem se tudi sam pridružil tem velikim imenom. Tekmovanje je bilo zelo intenzivno, saj je potekalo v okviru enega tedna in v tem času smo morali igrati v treh različnih ciklih. Najprej smo predstavili 60-minutni solistični program (Beethoven, Rachmaninov, Liszt), nato 80-minutnega (Hayden, Chopin, Debussy in Prokofjev). V finale sva se uvrstila dva. Drugi je bil priznani in že uveljavljeni francoski pianist Geoffroy Couteau. Vsak je igral svoj izbrani klavirski koncert z orkestrom iz Monte Carla. Sam sem igral Tretji koncert Rachmaninova. Zanimivo mi je bilo tudi to, da je pri tem tekmovanju uveljavljena politika anonimata, ko se ne ve, ne kdo bo v žiriji in ne kdo bo s tabo tekmoval. Zelo sem bil presenečen, ko sem po prvem krogu izvedel, da je bila članica žirije tudi Akiko Ebi, ki je predsedovala komisiji v Hamamatsuju, kar mi je dalo moč in voljo, da sem s še večjo strastjo sodeloval v naslednjih krogih. Pred tremi leti si zmagal na Japonskem v Hamamatsuju. Kako sta nagradi, nagrada mednarodne žirije in tudi nagrada občinstva, vplivali na tvoje koncertno udejstvovanje? Zmaga na Japonskem mi je nedvomno odprla vrata za mednarodno kariero, ki sem si jo do tistega trenutka lahko samo predstavljal in si jo želel ter jo občudoval pri drugih pianistih in glasbenikih s področja klasične glasbe. Ta zmaga mi veliko pomeni tudi zato, ker je bila članica žirije tudi legendarna pianistka Martha Argerich, ki je bila moje zmage zelo vesela. Po tem nepozabnem dogodku sem prejel veliko povabil za koncerte po Japonski, kamor sem se odpravil kar osemkrat, pa tudi po Evropi, saj sem imel koncerte na Poljskem, v Nemčiji, Franciji, Angliji, Španiji, Italiji in seveda tudi po Sloveniji.

V novembru si bil ponovno na Japonskem. S kakšnim programom? Tokrat sem bil z nalogo, da odprem novo, letošnje že deseto tekmovanje, ki se sicer odvija na tri leta in bo potekalo v naslednjih tednih. Imel sem solistični koncert v isti dvorani, v kateri so me leta 2015 proglasili za nagrajenca tega odmevnega mednarodnega tekmovanja. Seveda vseh občutkov, ki so me takrat prevevali, ne bom nikdar pozabil in jih tudi težko strnem v besede; lahko pa rečem, da so se globoko zapisali v moje srce in dušo. Letos sem spoznal tudi nekatere tokratne tekmovalce, med njimi tudi Slovenca Nejca Kampleta, kateremu želim veliko uspeha in tudi to, da bo tekmovanje zanj potekalo tako, kot si želi. Rojen si v Gorici, v mestu, ki je blizu rojstnega kraja tvoje mame Ingrid Silič, kamor si kot otrok rad zahajal, predvsem k noni Magdi in nonotu Joškotu. Seveda sem na svoj rojstni kraj zelo navezan. In več kot potujem, bolj se tudi zavedam, da sem Goričan. Čeprav je to težko opisati, bi rad izpostavil, da cenim ta preplet različnih kultur in narodov, njihovo dediščino, predvsem slovensko in italijansko, pa tudi avstrijsko ali habsburško, ki je pustila globok pečat in dala zanimivo, prav posebno štimungo, ki jo težko doživljam bodisi v New Yorku ali v Berlinu. V teh velikih mestih ljudje preprosto živijo skupaj, čeprav so različni, se sprejmejo take, kot so. V Gorici to drugačnost sprejemamo in doživljamo kot možnost, da izoblikujemo novo identiteto, ki diha in živi v tem združevanju in sobivanju. Želim si, da bi k temu spajanju in prepletanju v bodočnosti tudi sam prispeval, saj Goriško doživljam zelo široko in ni vezana samo na

INTERVJU

mesto Gorica. Seže tudi v mamim rojstni kraj Bilje, ki ga dojemam kot kraj mojih prednikov, predvsem moje none in nonota. Na Bilje imam zelo lepe spomine in mnogo mojih doživetij je vezanih na ta meni dragi kraj, ki me spominja na moje otroštvo in druženje z mojimi sorodniki. Želim si, da bi ta kraj živel svoje polno življenje in cenil dediščino, ki so mu jo zapustila velika umetniška imena, tudi Negovan, čigar dela me s tem krajem tudi povezujejo. Tvoj oče je priznani pianist in cenjen pedagog Sijavuš Gadžijev, ki je otroštvo preživel v rojstnem Bakuju, in vse od najstniških let živel, študiral in delal v Moskvi. Oče mi je seveda vsadil, prenesel svojo veliko ljubezen in spoštovanje, pa tudi razumevanje in čutenje ruske kulture in za to mu bom večno hvaležen. Brez njegove pomoči in vpliva bi mi bilo seveda veliko težje odkrivati in spoznavati to ogromno kulturno bogastvo ruskega naroda in širše človeške kulture. Seveda mi je to širino in razumevanje kulturnega bogastva posredovala tudi moja mama, ki je dve leti študirala v Moskvi in srkala to izjemno sporočilo. Zelo me veseli, da bom čez dva meseca imel svoj debut v Moskvi, saj bom imel samostojni koncert v novi koncertni dvorani Zaryadye. Tega dogodka in snidenja z moskovsko publiko se že zelo veselim, prav tako tudi upam, da bom imel možnost nastopov po drugih ruskih mestih in tako v živo spoznavati svoja občutenja tega kulturnega prostora. Kaj ti pomenita glasba in umetnost? Na to vprašanje je dandanes izjemno težko imeti originalen odgovor, zato bom raje zelo iskren: umetnost se mi kaže kot izraz človekove volje, ki se ne more izraziti na drugačen način. Umetnost lahko navduši. Lahko doseže katarzične občutke in trenutke. Lahko spodbudi občudovanje. Mislim, da je danes prav glasba najmočnejša spodbujevalka tega izraza. Najbrž tudi zato, ker se abstraktna esenca tako idealno povezuje z današnjim časom. Zame je glasba tista, ki nam daje sposobnost zavedati se lepote, ki obdaja naš svet, toda le, če smo jo pripravljeni videti, če imamo voljo in željo se prepustiti temu odkrivanju.

Berlinu imam široke možnosti izbora različnih glasbenih dogodkov, saj je vsak dan veliko različnih koncertov. Tu so tri operne hiše, veliko koncertnih dvoran, muzejev, galerij, festivalov, orkestrov … Res bogata izbira. In veliko je možnosti, da se kot človek in kot umetnik bogatim in razvijam. Rad bi izpostavil in poudaril, da si zelo želim upravičiti zaupanje Ministrstva za kulturo, ki mi je omogočilo šolanje na postdiplomskem

programu in mi s tem dalo možnost, da se v pianističnem svetu potrdim in uveljavim. Za to pomoč sem zelo hvaležen. Z velikim veseljem se bom odzval vsakemu povabilu in svoje znanje in sporočilo z navdihom delil z ljubitelji klasične glasbe v slovenskem prostoru.

KTD Zarja Bilje Foto: iz osebnega arhiva A. Gadžijeva

Oglas

Sedaj končuješ študij v Salzburgu in istočasno v Berlinu. Si štipendist našega Ministrstva za kulturo. Kaj nameravaš v prihodnosti? V prihodnosti se nameravam ustaliti v Berlinu. Mesto je zelo raznoliko, je polno glasbe in življenja. To kot umetnik na začetku svoje umetniške poti tudi potrebujem. Imam veliko srečo, da imam v tem mestu veliko prijateljev, tako starih kot novih, kar je izjemnega pomena za lasten razvoj, za primerjavo in načrtovanje. V

Zimski glasovi DECEMBER 2018

KULTURA

Musica nucis na Tartini festivalu Baročni ansambel Musica nucis se je predstavil na Tartini festivalu. To je mednarodni poletni festival komorne glasbe, posvečen v Piranu rojenemu Giuseppeju Tartiniju. Letos je ponudil kar dvanajst koncertov na različnih prizoriščih v Piranu in Kopru. Poleg Tartinijevih del so se na festivalu predstavljala tudi dela drugih velikih svetovnih in slovenskih skladateljev ter dela sodobnih ustvarjalcev, ki jih navdihuje Tartinijeva umetnost. Koncert v atriju Pretorske palače v Kopru so oblikovale goriške glasbenice: violinistka Tina Grego, flavtistka Doris Kodelja, sopranistka Marjetka Luznik, ki sestavljajo baročni ansambel Musica nucis pod umetniškim vodstvom čembalistke Eve Dolinšek. Program je bil posvečen predvsem ženskim skladateljicam; to so: Barbara Strozzi, Élisabeth-Claude Jacquet de la Guerre, Anna Amalie von Preußen ter skladatelja Claude-Bénigne Balbastre in Giuseppe Arena. Zelo redko izvajana dela na koncertnih odrih so v koprski atrij privabila številne poslušalce. Njihovo število je očitno presenetilo tudi organizatorje, saj so na prizorišče postavili premalo stolov za vse obiskovalce. Tako med domačimi kot med tujimi gosti je bilo presenetljivo veliko mladih, celo najmlajših, ki so z zanimanjem prisluhnili starim inštrumentom.

Eva Dolinšek Foto: iz arhiva ansambla

Eva Dolinšek se koncertno formira Začela se je že 26. sezona mednarodnega koncertnega cikla Mladi virtuozi v organizaciji Festivala Ljubljana. Velik obisk poslušalcev dokazuje, da si želijo poslušati že profilirane glasbenike, soliste, poustvarjalce. Koncert je potekal v Viteški dvorani Križank. V prvem delu koncerta se je predstavil violist Kristjan Dražil, v drugem pa čembalistka Eva Dolinšek. Izbrala je več krajših del različnih skladateljev. Svoj nastop je začela s sonatama Domenica Scarlattija, nadaljevala s suito Louisa Couperina, višek koncerta pa je bila XXV. suita Francoisa Couperina, ki zahteva zaradi bogatosti kontrastov in različnih razpoloženj od izvajalca izjemen napor. Marijan Zlobec je v svojem članku pohvalil izbor repertoarja,

saj poleg uveljavljenih izpostavlja tudi druge skladatelje, ki so obvladali čembalo in pisali skladbe za ta inštrument. Eva Dolinšek je koncert nadaljevala s Suito v a-molu Louisa Couperina in dosegla interpretativni vrhunec s XXV. suito Francoisa Couperina. Ta suita je bogata s kontrasti in različnimi razpoloženji, kar zahteva od interpreta izjemen napor. Zlobec pravi: »Dolinškova je občutljiva in dojemljiva interpretka, ki ji je

romansko glasbeno izročilo bližje kot germansko. To je potrdila še z izvedbama del Clauda-Benigne Balbastre in Josepha Nicolasa - Pancraca Royerja.« V nadaljevanju jo je pohvalil, da » Eva Dolinšek dojame svoje kompozicije na programu kot samostojne izpovedne celote, se vanje poglablja in skuša prikazati njihove ne le stilne značilnosti, ampak hkrati kot dosežek neke epohe, kot duhovno podobo skladateljev v času, ki je že dopuščal veliko ustvarjalne svobode in seveda s tem že posvetnih vsebin ter je lahko izražal osebnostno intimo. Dolinškova je to razumela kot dialog s svojim časom in s tem naredila izvajane skladatelje v celoti bolj moderne. V njej vidim velik up slovenske izvajalske prakse na čembalu, ki vseeno ni kdo ve kako bogata in si je želeti nekoga, ki se bo kot solist močno profiliral in mednarodno uveljavil kot prepoznaven solist. Eva Dolinšek je te atribute pokazala.«

Povzeto po besedilu Marijana Zlobca Foto: Marijan Zlobec

Zimski glasovi DECEMBER 2018

KULTURA

Razstava Introspectre v prostirih TIC-a Drugo razstavo mladih umetnikov v letošnjem letu z naslovom Introspectre, ki jo organiziramo mladi iz Kulturnega društva Stanko Vuk, smo odprli novembra v prostoru TIC-a Miren na nekdanjem mirenskem mejnem prehodu. Prostora, v katerem smo prvič postavili razstavo, trenutno ne moremo uporabljati, zato nam je občina dala na razpolago drugega. Simbolično je bil še primernejši, saj smo tokrat v goste povabili tri italijanske umetnice iz Vidma. Njihova razstava je bila tako postavljena prav tam, kjer je nekoč tekla železna zavesa, danes pa ta kraj spreminjamo v prostor srečevanja med nami.

Kolektivna umetniška razstava Introspectre je kolektivna umetniška razstava, ki zajema slovensko-italijanske dejavnosti kulture mladih generacij. Skupino, imenovano laTOSSE, sestavljajo umetnice iz Vidma. Njihov cilj je izkoristiti raznotere veščine ter koncepte in z njimi brez filtrov izraziti lastne odnose skozi umetnost. Elisabetta della Toffola se je izobraževala na Jezikoslovnem liceju v Vidmu, trenutno pa je pričela kreirati svojo prvo uradno umetniško formacijo na Akademiji lepih umetnosti v Boloniji. Alice Picco študira antropologijo v Boloniji, vedno pa je rada risala, se samostojno oblikovala in pri tem skušala najti lastni slog. Antonia Di Bello je maturirala na Likovni gimnaziji v Vidmu. Njeno izrazno sredstvo sta risanje ter slikarstvo, začela pa se je uriti v tetoviranju.

Priklic človekove notranjosti Introspectre je igra besed »intro«, ki pomeni gledanje v notranjost, ter »spectre«, ki pomeni prikazen ali duh. Introspecte bi lahko razložili kot priklic nedosegljivega počela naše notranjosti, ki se v našem primeru preko likovnega ustvarjanja sprošča iz človekove podzavesti. Prva razstava novorojene skupine laTOSSE ilustrira človeške vidike osebnosti. Umetniška dela deklet raziskujejo ter upodabljajo lastno notranjo identiteto ter ponujajo delček svojega duha. Izraz ‘intro’ nas vabi v notranjost mladega človeka, kjer se srečamo z obilico vzročno-posledičnih dejanj ter spominov, ki skupaj s prirojenim odsevajo izžarevajočo osebnost

Izbor umetnikov Izbor umetnikov in kuracija razstave sta bili zaupani Ani Brumat in Terezi Lenardič. Obe sta obiskovali Likovno

gimnazijo v Novi Gorici. Ana je diplomirala iz slikarstva na beneški Akademiji lepih umetnosti, sedaj študira v Roterdamu na Willem de Kooning Academy, PietZwart Institute, smer Lens-Based Media. Tereza študira Grafične in interaktivne komunikacije na Naravoslovno-tehnični fakulteti v Ljubljani. Prireditev ob odprtju razstave je z glasbo pospremila flavtistka Ivana Marussi, ki obiskuje 6. razred Glasbene šole Nova Gorica. Otvoritev in prvi dan razstave sta že pritegnila lepo število obiskovalcev, veliko izmed njih se je do nas pripeljalo tudi iz Vidma. Dogodek, ki je združil tako mlade kot starejše, naše sovaščane in tiste, ki so k nam prišli od daleč, pa smo nadgradili s prijetnem druženjem in z že novimi idejami za prihodnost.

Tereza Lenardič in Andrej Brešan Foto: Celeste Sanja Smareglia

Vokalna skupna Glas eksperimentira V Biljah se je konec oktobra v mali dvorani Doma krajanov Negovana Nemca odvijala odprta vaja zbora Vokalne skupine Glas. Odločitev zborovodkinje Vokalne skupine Glas Ingrid Praznik, da skupina priredi odprto vajo zbora, se je izkazala za zelo pozitivno izkušnjo, ki je med pevke v zboru prinesla novo dobro energijo. Pevke so ob različnih tehnikah petja in ob različni interpretaciji pesmi spoznavale nove razsežnosti zborovskega petja. Po končani odprti vaji so za obiskovalce pripravile krajši koncert in požele bučen aplavz.

Ingrid Praznik Foto: iz arhiva zbora

Zimski glasovi DECEMBER 2018

KULTURA

Revija pevskih zborov Občine Miren - Kostanjevica »Blagor hiši, kjer se petje sliši,« se glasi znan slovenski pregovor. In prav zborovsko petje je tisto, ki ima za Slovence že od nekdaj velik pomen. Zborovsko petje ni le umetniško udejstvovanje. Je prostor za tkanje socialnih vezi in gibalo kulturnega življenja. Moški pevski zbor »KRAS« Opatje selo Moški pevski zbor »KRAS« Opatje selo je pred mnogimi leti oral ledino zborovskega petja v Opatjem selu. Pod okriljem Prosvetnega društva »KRAS« deluje nepretrgoma že 49 let, začetki pa segajo v daljno leto 1904. Naslednje leto bo zbor obeležil 50 let neprekinjenega delovanja. V teh 50-ih letih so zbor vodili trije zborovodje: Just Marušič, pionir zborovskega petja v Opatjem selu, zatem Anton Klančič, profesor glasbe in skladatelj iz Mirna, že 23. sezono pa zbor vodi domačin Pavel Pahor, profesor glasbe.

Moški pevski zbor Anton Klančič Miren Zbor deluje neprekinjeno že skoraj 55 let. V tem obdobju je nanizal vrsto odmevnih nastopov, gostovanj in drugih dosežkov, hkrati pa je ves ta čas ostajal zvest svojemu kraju in izročilu. Povezanost s čevljarsko tradicijo in ljudskost sta zboru položena v zibelko, saj je nastal kot spontana formacija delavcev tovarne otroške obutve Ciciban. Z leti se je podoba tovarne spreminjala, zbor pa je iz tovarniške vse bolj postajal najprej vaška in nazadnje pokrajinska institucija. Dandanes šteje zbor 15 članov in ga glede na povprečno starost pevcev uvrščamo med mlajše sestave na širšem goriškem območju. Zbor vodi Matej Petejan, prav tako iz Mirna, ki je uspel s svojo voljo in pozitivno naravnanostjo sestav preporoditi tako na umetniškem kot tudi družbenem področju.

Vokalna skupina Chorus ‘97 Vokalna skupina je lansko leto praznovala dvajseto obletnico delovanja, ki jo je obeležila na koncertu z naslovom Skozi čas. Eden izmed odmevnejših dogodkov je bilo sodelovanje v operni predstavi Seviljski brivec, kjer so pevci nastopili v vlogi vojakov in godcev. Letos je Chorus 97 najbolj zaznamovalo sodelovanje na mednarodnem tekmovanju Lege Artis v Bosanskem kulturnem centru v Tuzli, na katerem je v tekmovalni skupini manjših vokalnih skupin osvojil drugo nagrado in s tem srebrno priznanje. Na povabilo ženskega pevskega zbora Slovenčice iz Tuzle so nastopili tudi na svečanem koncertu ob dnevu državnosti, ki ga je organizirala Slovenska skupnost Tuzla. Z zaključnim koncertom na dvorišču OŠ Miren pa so zaključili nadvse uspešno sezono. Sezono 2018/19 so pevci začeli z nastopom na prireditvi Mir v okviru Mednarodnega dneva miru na Cerju. Zbor vodi Vladimir Čadež.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

KULTURA

Ženski pevski zbor »KRAS« Opatje selo Ženski pevski zbor »KRAS« Opatje selo je bil ustanovljen v letu 2014 in deluje v okviru Prosvetnega društva »KRAS« Opatje selo. Sestavljajo ga prizadevne ženske iz KS Opatje selo, pa tudi iz okoliških krajev. V zboru poje 19 pevk. Upoštevajoč kvalitetno raven in zmožnosti zbor posega po skladbah domačih avtorjev in njihovih priredbah. Z vztrajnim delom, obiskom pevskih vaj in voljo kvaliteta petja zboru narašča in s tem tudi sproščenost nastopanja. Poleg dosedanjih nastopov se zbor pripravlja tudi na nastop na božičnem koncertu in nastop na reviji Primorska poje. Zbor vodi Aleksander Zavadlav.

Oktet Rožmarin Fantje iz okteta prihajajo iz spodnjega Krasa in okolice Komna. Večina jih prepeva tudi v drugih pevskih sestavih. Z Oktetom sodelujejo na raznih prireditvah v matični Občini Miren – Kostanjevica in drugod po Sloveniji. Kmalu pa jih čakajo tudi koncerti izven Slovenije, saj se bodo odzvali na povabila iz tujine. Repertoar obsega slovenske narodne in avtorske pesmi, posegajo tudi po delih tujih skladateljev. V dobri družbi ali pa za presenečenje slavljencu z veseljem zapojejo tudi znane dalmatinske pesmi. Oktet deluje dobrih 20 let, zadnji dve leti pod umetniškim vodstvom Katje Bajec Mihelj.

Vokalna skupina Glas Vokalna skupina Glas deluje od leta 2005. V letih delovanja se je iz mešanega pevskega zbora skupina preoblikovala v žensko zasedbo in v taki zasedbi deluje pod vodstvom Ingrid Praznik že deseto leto zapored. V skupini prepeva 20 ženskih glasov različne starosti. S ponosom povejo, da imajo v svojih vrstah tudi pevke onstran slovensko-italijanske meje ter na ta način tudi tam ohranjajo slovenski jezik živ. Povezuje jih: petje, ljubezen do petja, prijateljstvo, dobra druženja in trdna volja po napredovanju v petju. V prvih letih je Vokalna skupina Glas nastopala predvsem na krajevnih in občinskih prireditvah. Z veseljem nastopajo tudi izven meja Občine Miren - Kostanjevica. V letu 2018 so se udeležile Revije pevskih zborov v Desklah, kar je zanje poseben izziv. Vsako

leto se udeležijo tudi Primorske poje. Repertoar Vokalne skupine Glas obsega slovenske ljudske, zborovske, duhovne pesmi, slovenske in tuje popevke ter zborovske pesmi tujih skladateljev. Rdeča nit je vsekakor

pesem v slovenskem jeziku, za popestritev repertoarja pa radi posežejo tudi po tujejezičnih skladbah.

Pevski zbor Društva žena Miren - Orehovlje Tudi mirenske in orehovske žene rade svoja druženja obogatijo z glasbo. Ženski pevski zbor Društva žena Miren - Orehovlje prepeva v glavnem slovenske ljudske pesmi. Nastopa na vseh prireditvah v okviru domačega kraja, pa tudi izven. Njihovo pevsko načelo je ljubezen do petja. Zbor vodi Miran Rustja.

Neža Orel Foto: Mitja Ambroželj

Zimski glasovi DECEMBER 2018

KULTURA

Katarina Spacal odlična v mestu Zittau O Katarini Spacal iz Kostanjevice na Krasu smo v našem glasilu že pisali. Tokrat jo bomo spremljali pri njenem sodelovanju v mednarodni koloniji v Nemčiji. Katarina Spacal se ukvarja z unikatnim ročnim tkanjem. V začetku oktobra se je udeležila mednarodne likovne kolonije Obmejna regija povezuje v mestu Zittau v Nemčiji.

Povabilo na mednarodno kolonijo Umetnico je povabila Mestna občina Nova Gorica, ki je z mestom Zittau podpisala pismo o nameri za sodelovanje. Obe mesti namreč kandidirata za evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Spacalova je bila na likovni koloniji edina slovenska udeleženka. Njene tapiserijske slike so tako unikatne in posebne, da so pritegnile oko komisije s kustosinjo Giselo Hafer na čelu.

Obisk mest Zaittau in Görlitz Mesto Zittau se nahaja v okrožju Görlitz. Daleč naokrog je znano po svoji bogati tkalski zgodovini. Tkanje in vse v zvezi s to dejavnostjo je bilo eno glavnih vodil pri razpisu za udeležbo na koloniji, ki je potekala prvi teden v oktobru. Poleg Katarine je v koloniji sodelovalo še sedem nemških in pet čeških umetnikov ter po en avstrijski, poljski in italijanski umetnik. Ves teden so se organizatorji zelo trudili, da so udeležencem kolonije kar najlepše predstavili mesti Zittau in Görlitz. Spoznali so jih tudi z lokalnimi umetniki, skupaj so se tudi udeleževali ekskurzij po okoliških mestih. Potovali so tudi čez mejo na Češko

E ARIT E D O P ON NE BGI® L I R DA bloJO

NAJ BO DOBRO SPANJE POTOVANJE TUDI V 2019

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Slika Prikriti lev Katarina si je za svoje umetniško ustvarjanje izbrala prvo baročno hišo v mestu, ki stoji na glavnem trgu nasproti občine. Je edina stavba, ki ni renovirana. Impresionirali sta jo njena mogočnost in lepota. Zdi se, kot da spi med bogastvom celotnega trga in blesti s svojo lepoto preprostosti. Katarina je ustvarila delo z naslovom Prikriti lev. Poleg te tapiserijske slike namerava izdelati še dve manjši in ju z že nastalo predstaviti kot triptih pod istim naslovom. Razstava v koloniji nastalih del bo prvič na ogled od aprila do avgusta v mestu Zittau, nato pa se bo selila še v ostale države, od koder prihajajo udeleženci. Čestitke, Katarina, in še veliko domačih in mednarodnih uspehov.

Uredništvo Foto: iz osebnega arhiva K. Spacal

Salon mebloJOGI® Nova Gorica Industrijska cesta 5, Kromberk 05 33 02 220 I 080 14 15

in Poljsko, kjer so jih seznanjali z lokalno umetnostjo in zgodovino. V celem tednu so se umetniki z mestom Zittau dodobra spoznali in si vsak posebej izbrali tematiko za svoje ustvarjanje.

www.meblojogi.si

OBČANI POROČAJO

Izlet DU Miren v pobrateno občino Nazarje Že ob obisku upokojencev iz pobratene Občine Nazarje pri nas spomladi smo se dogovorili, da jih obiščemo ob njihovem občinskem prazniku. Pridružil se nam je tudi župan Mauricij Humar. Gostitelji so nas pričakali pred gradom Vrbovec. Poleg Pečnikove, predsednice DU Nazarje, in podpredsednika Štiglica nas je sprejel tudi Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje.

Topel sprejem Župan je predstavil Občino Nazarje, prijazni gostitelji pa so nas postregli z osvežilnimi pijačami in s prigrizkom. Sedanji graščak nam je predstavil zgodovino gradu Vrbovec s posebnim poudarkom na dogajanju med 1. svetovno vojno, ko so tukaj živeli naši mirenski begunci s svojo čevljarsko zadrugo. V samem gradu je sedaj edinstven muzej gozdarstva in lesarstva,

ki smo si ga pod strokovnim vodstvom tudi ogledali. Pred časom je bilo namreč Nazarje znano po močni lesni industriji.

Ogled Mozirskega gaja Sledil je ogled Bohačevega toplarja (dvojnega kozolca). Toplar je bil postavljen leta 1874 in s svojima čelnima zidanima stenama predstavlja arhitekturno posebnost. V samem toplarju je stalna razstava domače umetne obrti. Dan je bil vroč in soparen, zato je bil ogled Mozirskega gaja kot naročen. V prijetnem hladu dreves in vode smo si ob strokovnem vodenju ogledali lepote in značilnosti gaja. Marsikaj bi se dalo o njem napisati, toda vredno si ga je ogledati.

Pestro kulturno dogajanje S svojim nastopom nas je presenetila gospa Škotnik, sicer članica upravnega odbora DU Nazarje. Doživeto je recitirala tri pesmi, od tega dve svoji, njen vnuk (bodoči upokojenec) pa nam je igral na harmoniko. Nekatere so tako zasrbele pete, da so z veseljem zaplesali. Naši članici iz Orehovelj sta v zameno ponovili svoj skeč Brez besed, s katerim sta poželi obilo smeha. Oba župana sta se med drugim dogovorila za poglobitev sodelovanja tudi med drugimi društvi iz naših občin.

Jožko Faganeli Foto: iz arhiva DU Miren

Pohod na koto 210 Sončni dnevi so prijazni in marsikdo si jih želi preživeti v naravi. Tako se je skupinica pohodnikov zbrala v Mirnu pod Krasom in se namenila raziskovat bližnjo okolico. Vodstvo je prevzel domači vodnik Roman Malič. Po požarni poti nas je popeljal iz doline proti Fajtemu hribu. Sprva je bila to običajna pot, po kateri sem se že večkrat povzpela do Cerja. Mojo pozornost je tokrat pritegnil ovinek na poti do želenega cilja. Z urejene poti smo namreč zavili proti vrhu Nad logem (tudi Nad logom), kota 210, kjer je bilo med 1. svetovno vojno italijansko komandno mesto za to območje. Ob potki je še danes videti dolge obrambne jarke, ki pa so tu in tam že zasuti ali pa obrasli z grmičevjem in celo z drevjem. Po stezi smo prispeli

do komandnega mesta. Še po sto letih je mogoče videti ostanke zidov, kjer je bilo skromno poslopje za štab, in stopnišče, ki je vodilo do stavbe. Zob časa še ni uničil tlaka, preko katerega se danes vije pot do bližnje kaverne. Do tega podzemnega rova vodijo stopnice, nato pa se rahlo zavije do rova. Kaverna je dolga kakih 15 metrov. Ob našem obisku je bila popolnoma suha, le na koncu se je videlo, da se je del stene sesul. Pot smo nadaljevali do vrha griča, od koder se lepo vidi bližnji hrib Brestovec (Italija), kjer je lepo urejena velika kaverna. Od tam so z osmimi

topovi sipali smrt na dve strani, tudi na Goriški Kras. Toda to je že druga zgodba za nov pohod po naši okolici.

Marta Pavlin Foto: Marta Pavlin

Zimski glasovi DECEMBER 2018

OBČANI POROČAJO

Srednjeveška lepotica Škofja Loka Biljenski upokojenci smo v začetku oktobra obiskali 18. festival za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se je odvijal pod sloganom »Vsi smo ena generacija« . V Cankarjevem domu so se nekateri udeležili predavanj, drugi so degustirali domače dobrote, ki so jih ponujale obložene stojnice. Spet tretji so postanek izkoristili za ogled Plečnikove Ljubljane.

Srednjeveška Škofja Loka Pot nas je vodila v Škofjo Loko, ki ji domačini pravijo srednjeveška lepotica. To smo ugotovili tudi sami, ko smo se sprehodili čez Kapucinski most in pomislili, da se je tukaj čas za trenutek ustavil. Zgodovina Škofje Loke se je začela že leta 973, ko je cesar Oton II. ozemlje podelil freisinškemu škofu Abrahamu. Takrat se je imenovala Stara Loka. Posebnost tega kraja je grb mesta, v katerem je naslikan zamorec s krono. Ta naj bi po legendi rešil življenje Abrahamu. Po ozkih uličicah smo prišli do Mestnega trga, ki je središče družabnega življenja. Tu je bil že v preteklosti dom premožnih meščanov, kar se vidi po hišah z barvito poslikanimi fasadami, ki so dale mestu ime »pisana Loka« . Ob poti smo si ogledali Kaščo iz leta 1513, v kateri so meščani hranili dajatve kmetov in ostalo blago. Sedaj sta tam galerija slikarja Franca Miheliča in banka. Povzpeli smo se na Škofjeloški grad, ki je v listinah omenjen že leta 1202. Zgradili so ga freisinški škofje po prejemu loškega ozemlja. Dobro so ohranjene številne kulturne,

Zimski glasovi DECEMBER 2018

zgodovinske, etnološke in umetniške zbirke. Med njimi tudi slike in oprema pisatelja Ivana Tavčarja.

Škofjeloški pasjon iz 18. stoletja V kletnih prostorih gradu smo si ogledali posnetek Škofjeloškega pasjona, to je gledališke procesije na prostem, ki jo domačini pripravijo vsakih pet let. Postavljena je na premičnih odrih, ki se odvijajo po mestnih ulicah. V procesiji sodeluje čez 600 statistov. Posebnost pasjona je, da besedilo izvajajo v takratnem slovenskem jeziku, kot ga je napisal pater Romuald leta 1721. Posnetek prikazuje križev pot. Pot smo nadaljevali do Nunske cerkve – Marije Brezmadežne, ki je bila zgrajena že leta 1358. Kasneje so v njej živele uršulinke, ki so v gradu leta 1782 odprle notranjo in zunanjo dekliško šolo. V notranji šoli so se odvijale ljudska in meščanska šola, učiteljišče, nemški in trgovski tečaj ter kmetijsko gospodinjska šola. Pouk je bil v nemškem jeziku. Zunanjo šolo pa so obiskovale dekleta iz vseh družbenih slojev; potekala je brezplačno in v slovenskem jeziku. Med drugim smo si ogledali še Homanovo hišo, rojstno hišo pesnika Tina Debeljaka, cerkev sv. Jakoba, kužno znamenje itd. Domov smo se vrnili zadovoljni, saj smo odkrili še en dragocen biser naše Slovenije.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk

OBČANI POROČAJO

Izlet družin na Sveto Ano nad Podpečjo V oktobru smo se po prodaji Vincencijevih koledarjev v Ljubljani podali k Podpeškemu jezeru, kjer smo se družili v naravi. Z družinami smo se odpravili na krajši pohod proti hribu, kjer stoji cerkvica Sveta Ana. Od tam je lep razgled na Ljubljansko kotlino, Julijske Alpe, Kamniško - Savinjske Alpe ter druga gričevja. Vreme nam je bilo naklonjeno. Kako so doživljali izlet naši otroci, pa lahko razberete iz utrinkov, ki smo jih navedli v nadaljevanju članka. Mihaela Olivo Na izletu pri Sv. Ani mi je bilo lepo, najlepše pa, ko smo v gozdu našli bivake iz vej. V bivaku smo se slikali. In lepo mi je bilo tudi, ko smo prišli na vrh Sv. Ane.

Neža Smerkolj Všeč mi je bilo opazovati labode in se igrati s prijatelji. Pica je bila zelooo dobra. Pot k Sv. Ani ni bila predolga. Nazaj grede nam je drselo po suhem listju.

Ana Lapanja Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli k cerkvici, ki je posvečena sveti Ani. Tam smo videli rjavo mušnico, šotore iz palic in v njem smo se tudi slikali. Ko smo prišli do Svete Ane, smo se otroci poigrali na lesenih igralih.

Ema Smerkolj Fajn, da smo bili skupaj s prijatelji. Tudi jaz sem si najbolj zapomnila, kako smo hranili labode. Cerkvica je bila lepa. Opazila sem, da so se eni podpisali na njeno steno. Ivana Smerkolj Tudi meni so bili všeč labodi. Po poti smo videli znamenje, da se je nekoč zgodila

nesreča pri lovu in je ena gospa umrla. Najbolj mi je bilo všeč, ko sva z atijem tekla po hribu.

Besedilo in foto: Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

Spominski pohod iz Lipe v Pedrovo V Lipi na Krasu se tudi letos nismo izneverili dolgoletni tradiciji in smo v spomin na dan požiga vasi Lipa in Pedrovo v II. svetovni vojni izvedli spominski pohod med obema vasema. Slaba vremenska napoved je, žal, prepričala samo najbolj prekaljene, ki so se na približno šest kilometrov dolgo pot proti vasici nad Branikom odpravili kljub jutranjim kapljam dežja. Pot od Lipe proti vzpetini Sv. Katarine (517 m), naprej pod Lipnikom (534 m) in Malim Ovčnjakom (574 m) ter preko prelaza »Pri lipi« navzdol skozi jesenske kostanjeve gozdove nad Pedrovim je bila lepa kljub mokroti in meglicam, ki so zakrivale razglede. Po nekaj manj kot dveh urah hoje je pohodnike v Pedrovem pričakalo »podporno osebje« z malico. Od tam naprej je bil običajni potek pohoda zaradi slabšega vremena prilagojen: namesto peš povratka v Lipo po krožni poti severno za vzpetinami nad Škrbino, so se udeleženci odpravili proti bližnjemu gradu Rihemberk. Ta mogočni grad, eden največjih in najstarejših v Sloveniji, je od leta 2017 v poletni sezoni ponovno odprt za obiskovalce. Od takrat ga je obiskalo

že več tisoč ljudi, navdušil pa je tudi marsikaterega domačina, ki se je morda celo življenje vozil mimo njega, a nikoli ni imel prilike vstopiti. Močan vtis je impozanten grajski kompleks ob vodenem ogledu naredil tudi na pohodnike iz Lipe, kljub ogledu izpod dežnikov. Pohod se je, kot že leta poprej, zaključil v vaškem domu v Lipi z golažem in pečenimi kostanji. Poleg spremenjene trase je bil v izvedbi 2018 inovativen tudi način pečenja

kostanja – v »kostanjematu«. Letošnja izvedba pohoda je bila kljub slabšemu vremenu zanimiva in prijetna. Kljub temu želimo, da bo naslednje leto naklonilo tudi sončne žarke, ki bodo v naš jesensko obarvan kraški kotiček Občine Miren - Kostanjevica privabili še veliko drugih pohodnikov. Že zdaj vabljeni!

Besedilo in foto: Nataša Kolenc Društvo Škrla Lipa

Zimski glasovi DECEMBER 2018

OBČANI POROČAJO

KO Rdeči križ Bilje Prav je, da ob koncu leta povemo občankam in občanom nekaj o našem delu. Odzvali smo se na kar nekaj prošenj za pomoč, tako finančno kot materialno. Zadovoljni smo, da je v letošnjem letu bilo teh potreb nekaj manj kot pretekla leta. Zato smo se lahko posvetili drugim nalogam.

Sodelovanje s šolo

Tudi v letu 2018 smo lepo sodelovali z Podružnično OŠ Bilje. V šolskem letu 2017/2018 je naša inštruktorica Dunja Širca delila otrokom znanje o prvi pomoči, njeno delo pa v letošnjem šolskem letu nadaljuje Natalija Mozetič. Prav ona je prvošolce sprejela med mlade člane Rdečega križa. V letošnjem šolskem letu pa bo enkrat tedensko učila otroke o nudenju prve pomoči, predstavila bo našo organizacijo, naše delo in jim povedala, kaj vse delamo in kje sodelujemo ter kaj sploh je Rdeči križ. Zelo smo veseli, da so se otroci v lepem številu prijavili k našim uricam. Vsem otrokom Podružnične OŠ Bilje smo omogočili, da so obiskali prireditev Podarimo utrip v Novi Gorici. Zahvaljujemo se učiteljicam Tjaši, Petri, Lilijani, Mateji, Matejki, Nadji, Moniki in ravnateljici Nikolaji Munih. Z otroki smo obiskali tudi Hišo dobre volje v Mirnu in se z mentorico Lilijano udeležili njihove obletnice. Obiskali smo tudi Normo Arčon, ki je otrokom pokazala svoja prelepa ročna dela. Na obeh obiskih so otroci peli ter se igrali in spoštljivo sodelovali s starejšimi.

Srečanje za starejše občane Konec septembra smo v Biljah v mali dvorani doma krajanov organizirali srečanje za starejše krajane. Bilo je prisrčno srečanje, saj se ga je udeležilo veliko število starostnikov. Srečanje so popestrili naši pevci pod vodstvom Joška Ušaja, pevski zbor Vogrinke, ki jih vodi Ingrid Praznik, pa harmonikaš Timotej Lukežič in recitatorka Marjetka Orel. Z nami so bili tudi župan Mauricij Humar, predsednik OZRK Aleš Markočič, sekretarka Neli Skočaj, Olga Leban in Natalija Mozetič. Za hrano in pijačo je poskrbela Gostilna Kogoj. Dobro voljo pa so obiskovalci prinesli s seboj in je je bilo zares veliko. Zahvaljujemo se vsem,

ki nam pomagate in nas spodbujate pri našem delu. Vsem, ki nam s prispevkom za članarino omogočate, da lahko pomagamo pomoči potrebnim, in vsem, ki nam pomagajo – iskrena hvala. Hvala Mauriciju Humarju, Roberti Filipič in Maji Skok Možina.

Boža Silva Marega, KORK Bilje

SKOČI

PO RAPIDA SPACEBACK IZ ZALOGE že za 10.990 � ali 10990� / mesec

z vključenim ŠKODA BONom

s financiranjem 1 % +

Velja za vozila iz zaloge, do razprodaje zalog.

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0−4,9 l/100 km in 103−115 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0212-0,0469 g/km, trdi delci: 0,0−0,00086 g/km, število delcev: 0,02−6,97 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Cena vozila že vključuje bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1000 EUR z DDV in velja za financiranje v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanju vozila preko Porsche Zavarovalnega Zastopništva d.o.o. pod pogoji akcije SK1%+BON, ki so razvidni iz ponudbe na strani www.hudobro.si in www.porscheleasing.si. Akcija velja do preklica. Uvoznik si pridržuje pravico do sprememb cen, opreme in ostalih podatkov brez predhodnega obvestila. Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Pri Easy modelih je jamstvo za doplačilo. Slika je simbolična.

Več na

skoda.si

Nova Gorica, t: 05 33 84 590 Tolmin, t: 05 38 00 550 www.stavanja.si Servis vozil • Kleparska in ličarska popravila • Velika zaloga rabljenih vozil

Zimski glasovi DECEMBER 2018

UGODNE PONUDBE ZA PRAZNIČNE DNI, KI DALEČ ODNESEJO VAŠE SKRBI. VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2019!

Za nove in obstoječe naročnike TV storitev.

DOMAČI KINO Z VEČJO VSEBINO

Za nove in obstoječe naročnike PAKETA TRIO.

NORA ŠTIRICA ZA NASMEJANA INTERNET, LICA TELEVIZIJA,

STACIONARNA TELEFONIJA

PRAZNIČNA PROMOCIJA

12 MESECEV

HBO CINEMAX PINK PAKET

MOBILNA TELEFONIJA

1€

DO KONCA DECEMBRA BREZPLAČNO

INTERNET, TELEVIZIJA, STACIONARNA TELEFONIJA

29 €

Za nove naročnike PAKETA TRIO.

PAKETI TRIO PRAZNIKE POPESTRIJO PAMETNI TELEVIZOR LG 43LK5900PLA

12 MESECEV

Redna cena 499,50 €

379,62 € Decembrska ponudba.

DORO 6050 Redna cena 79,00 €

1 +€

ali 16,65 € na 24 obrokov

DOPOLNITE PRAZNIČNO ČAROVNIJO Z NOVO TELEVIZIJO

2 MESECA BREZ NAROČNINE

DORO, VAM V OPORO

Več o ponudbah najdete na www.kate-wing.si ali pokličite 05/330 46 50 Vse akcije trajajo od 10. 12. 2018 do 31. 1. 2019. KATE Nova Gorica, Erjavčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica

OBČANI POROČAJO

Praznik vina in kostanja na Vojščici 2018 Tudi letos smo se v novembru tradicionalno zbrali v vaški šoli na Vojščici na pokušini novo dozorelih belih in črnih vaških vin in kostanja. S tem smo se tudi uradno poslovili od jesenskih dni in se pripravili na čarobni december. Namen tega vaškega srečanja je druženje vaščanov, tokrat ob zvokih sedemnajstih mladih harmonikašev Andreja Plesničarja. Z njimi je prvič javno nastopila tudi naša vaška harmonikarica Tamara Harej. Čestitke Tamari! Po tradiciji nova vina tudi ocenjujemo. Vaščani so tako dostavili več kot 10

Zimski glasovi DECEMBER 2018

vzorcev črnih in belih vin, katerim je izžrebana komisija na podlagi ocenjevanja podelila tudi medalje za prva tri mesta pri belih in prva tri mesta pri črnih vinih. Ob odlični kulinariki domačih dobrovoljcev, članov ŠKT društva Farjovca, smo preživeli čudoviti večer

ŠKT društvo Farjovca

OBČANI POROČAJO

Ni vse v lepem vremenu Vreme je pač vreme – pregovorno nepredvidljivo in muhasto, zagode ti ga, kadar je to najmanj potrebno. cerkve sv. Mavra ter mimo pomembnejših stavb in palač do mestne plaže. K osrednji izolski cerkvi smo prišli prav v trenutku, ko so se iz nje vsuli verniki po slavnostnem obredu v čast zaščitnika cerkve in mesta svetega Mavra, ki je godoval prav na dan našega obiska (25. november).

Tako je bilo tudi, ko smo se člani Društva Simon Jenko iz Temnice odpravili na izlet. A dan je pokazal vsaj nekoliko manj neprijazno podobo od pričakovane. Nadgradilo ga je prijetno vzdušje z našo simpatično vodičko Suzano. Prvi postanek je bil v slovitih Hrastovljah, kjer poslikave mrtvaškega plesa v tamkajšnji cerkvi še danes burijo domišljijo s svojimi tematikami in zgodbami. Ob poti smo si utegnili ogledati še čredo avtohtonih istrskih boškarinov, ki si danes ponovno utirajo pot na pašnike in v hleve lokalnih vzrediteljev. In že smo se spustili prav do morja – v Izolo. Sprehodili smo skozi staro mestno jedro, od tržnice mimo

Z avtobusom smo se zapeljali v Krkavče in se ustavili ob skrivnostnem Krkavškem kamnu, ki domuje na razglednem grebenu nad Krkavčami. Suzana nam je podrobno predstavila celotno njegovo zgodovino. Nato smo vstopili v krkavško (domačini pravijo »klikočansko«) cerkev pod vodstvom mežnarja Pavla, lokalnega posebneža in pavlihe. Le-ta nas je s svojimi dovtipi in zgodbami dodobra nasmejal in zabaval, tako da smo cerkev navkljub megli in rahlemu rosenju zapuščali vedri in razigrani. Pot nas je nato vodila še do Pomjana ter dalje do Koštabone, zaključili pa smo jo z obiskom vinske fontane v Marezigah. Tudi tukaj smo imeli srečo, saj smo prispeli v pravem trenutku, da smo lahko prisostvovali še multimedijski instalaciji svetlobe in zvoka, ki se je

odvila, ko so se za kratek čas razprli oblaki in so se ponudili razgled proti morju in Tržaškemu zalivu. Prešerno razigrani in podkrepljeni z žlahtno kapljico iz fontane smo se popeljali na večerjo ter pred zaključkom dneva še na panoramsko vožnjo skozi z milijoni lučk okrašeni Koper.

Besedilo in foto: Kulturno društvo Simon Jenko

Gradbeništvo

Srečno 2019! Kolektor Koling d.o.o. Kolektor Koling d.o.o.

Kolektor CPG d.o.o. Kolektor CPG d.o.o.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

OBČANI POROČAJO

Sobotni izlet v Rezijo Upokojenci smo se odločili obiskati Slovence takoj preko meje v Italiji in spoznati njihov način življenja. Zapeljali smo se mimo Vidma in Gemone do Solbice. Solbica je rezijanska vasica, v kateri živijo Slovenci, ki govorijo zelo arhaično slovenščino, za nas že kar težko razumljivo.

Vsaka vas ima svoj glas V kulturnem domu Rozajanski dum nam je folklorno društvo Val Resia, del katerega je tudi Sandro Qualia, na zelo preprost način predstavilo manjšino. Med ljudmi je še vedno živ ples. Folklorna skupina namreč obstaja že 180 let. Ples izhaja še iz poganskih časov, to je še preden so Slovenci sprejeli krščansko vero, in pooseblja Vesno, boginjo pomladi. Povedali so nam, da se rezijansko še govori, a samo doma. Rezijanska slovenščina je podobna Trubarjevi, kljub temu v narečju izdajajo lokalno glasilo. V šolah se govori in piše italijansko. Tudi dolina Rezije je doživela potres leta 1976 in takratna Jugoslavija je Slovencem izdatno pomagala. Rezultat pomoči je tudi kulturni dom, v katerega smo bili povabljeni. Star slovenski rek pravi, da ima vsaka vas svoj glas – kar velja tudi za Rezijo, saj ima šest tamkajšnjih vasi kar štiri različne govorice.

Po potresu originalno obnovljena vas Pripeljali smo se v Pušjo vas, ki je bila v potresu med najbolj poškodovanimi. Kljub temu je kraj originalno obnovljen, vključno z dvojnim obzidjem. Ogledali smo si tudi prenovljeno cerkev in grobnico, kjer so pokopana mumificirana trupla, ki jih je naplavila povodenj. Vas je poznana tudi po prazniku sivke – lavande in buč. V vasici Sauris so usposobili zelo zanimiv hotel – pravzaprav apartmajsko naselje. Domačini so odstopili hiše, skednje in hleve, katerih notranjost so uredili po zahtevnih normativih, medtem ko je zunanjost ostala nespremenjena v starem stilu.

Hudičev most v Čedadu Naslednji postanek je bil v Čedadu – Cividale. Sprehodili smo se čez Hudičev most, kjer so iznajdljivi domačini dali hudiču kužka namesto človeške duše. Mesto je obstajalo že pred Rimljani, za časa Keltov; kasneje naj bi ga osvojili Langobardi, ki so prihajali s severa. Mesto je bilo pomembno že v času Julija Cezarja. Ogledali smo si cerkev, ki je bila v potresu precej poškodovana, vendar je danes lepo urejena, le freske ni bilo mogoče obnoviti. Značilno za vse te cerkve so kvadratni zvoniki. Opazovali smo tudi sončno uro, na kateri je žal izbrisan slovenski napis. Na trgu stoji spomenik posvečen Paolu Diakononu, ki je prvi zapisal, da se tu govori slovenski jezik.

Martinovanje v Mirnu Tudi letos smo se v DU Miren odločili za počastitev praznika sv. Martina, ko se mošt »čudežno« spremeni v vino. Srečanje s krstom mladega vina smo pripravili prav na praznični dan v športnem parku Grive. Lani smo druženje popestrili s športnimi igrami, letos pa smo se odločili za tombolo. Srečanje smo začeli v zgodnjih večernih urah z martinovo večerjo. Naš društveni »škof« je s svojimi pomočniki krstil mlado vino in po bogatem nagovoru požegnal tudi vse navzoče. Po uspešno opravljenem krstu in degustaciji mladega vina neposredno iz sodčka je sledila tombola. Letos je bila še posebej zanimiva, saj je zadnja izžrebana številka 8 izpolnila kar nekaj tabel tako, da smo morali na koncu zmagovalca določiti z žrebom. UO društva je na svojem sestanku ocenil, da je srečanje izpolnilo pričakovanja.

Jožko Faganeli Foto: iz arhiva DU Miren 46

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Špeter Slovenov in Živa Gruden Namenjeni smo bili še v Špeter, kjer nas je sprejela Živa Gruden, ki je doma sicer s tržaškega Krasa, vendar je bila ravnateljica na Špeterski osnovni šoli, o kateri še danes veliko slišimo. Gospa nam je podrobno orisala zgodovino Špetra in težke čase, ki pa Slovencev niso izbrisala s tega dela zemljevida. Povabila nas je v slovenski dom, imenovan SMO, v katerem smo si ogledali multimedijsko predstavitev vseh področij Slovencev v Italiji. Dan se je že prevesil v večer in odpravili smo se preko Robiča v Slovenijo. Doživeli smo zanimiv in poučen izlet, ki ga je s svojim bogatim znanjem in prijetnim podajanjem še obogatil naš vodič Tomaž Kofol.

Besedilo in foto: Nives Urdih

OBČANI POROČAJO

Srečanje članov DU Bilje Letošnje praznovanje dneva starostnikov smo v DU Bilje pripravili v Domu krajanov Negovana Nemca v Biljah. Najprej nas je pozdravil predsednik DU Bilje Cvetko Dominko, nato pa sta nas nagovorila še župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in predsednik KS Bilje Jernej Tomšič. Oba sta pohvalila naše delo in prizadevanje za boljši jutri naših članov. Kulturni program je bil pester. Veselili smo se družbi harmonikašev Timoteja Lukežiča in Matevža Pavlina, ki sta zaigrala nekaj poskočnih pesmi; mi smo le še dodali svoj glas, da je bilo vzdušje pravo. Erna Stanič se nam je predstavila v vlogi gasilčeve žene Pepce, ki nas je s svojimi prigodami in vici do solz nasmejala. Za sprostitev po večerji, ki so nam jo pripravili v Gostilni Kogoj, smo se pomerili

v tekmovanju s »šplejami«. Da je srečanje doživelo vrhunec, smo ob pečenem kostanju preizkusili mlado vino. Za ples in druženje ob glasbi sta svoje dodala še Andreja in Andraž Grobiša in tako poskrbela, da ni bilo nikomur dolgčas. Društvo upokojencev Bilje se zahvaljuje predsedniku KS Bilje Jerneju Tomšič za prejeto donacijo na našem srečanju.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk

Jesenski pohod na Trstelj Tradicionalni pohod na Trstelj 2018 se je tudi tokrat zgodil na prekrasno (prvo) jesensko nedeljo. Pripravili smo ga zagnani člani ŠKTD Farjovca. Obisk je presegel vsa pričakovanja, saj se je pohoda udeležilo kar 145 obiskovalcev, kar je zdaleč največ do sedaj. Pri tem se zahvaljujemo tudi portalu Travel Slovenija, ki nas je promocijsko podprl.

Priložnost za druženje Zbrali smo se pred nekdanjo vaško šolo na Vojščici, nakar je sledilo približno polurno druženje ob spremljavi harmonike, vpisovanje pohodnikov in degustacija likerjev lokalne zeliščarke Magde Rogelja. Ta čas smo namenili predvsem druženju, medsebojnemu spoznavanju ali kot bi dandanes rekli – teambuildingu. Na pot smo krenili v spremstvu čudovito obarvane kraška narave (o, te barve ruja), lepe

sončne in nevetrovne nedelje. Tako smo v dobrih štirih urah prepešačili 14 kilometrov.

Prisrčno gostoljubje Pohoda so se udeležili pohodniki vseh starosti – od najmlajše, še niti leto dni stare deklice, do 80+ najstarejšega pohodnika, ki sta bila temu primerno tudi nagrajena. Ob vrnitvi smo pohodnike pogostili z dobro domačo kraško mineštro z repo in s klobaso. Seveda ni šlo brez peke kostanja in zvokov harmonike našega zvezdnika Simona Colje Murara. Vzdušje je bilo vsekakor

veselo in pozitivno, kar so nam potrdili tudi sami obiskovalci. Zelo ponosni smo na to, da smo del te zgodbe. Sploh takrat, ko veliko zadovoljstvo vidiš v ljudeh, ki jih gostiš. Kmalu se vam spet oglasimo na spomladanskem Žajbljevem pohodu, ki bo tradicionalno potekal na prvo aprilsko nedeljo 2019.

Besedilo in foto: ŠKTD Farjovca

Zimski glasovi DECEMBER 2018

OBČANI POROČAJO

Seljanska noč čarovnic Da je druženje v naši vasi prijetnejše, smo TD Dren poskrbeli za noč čarovnic. Zbrali smo se na placu pred cerkvijo in otrokom dali prosto pot, da so s svojo domišljijo ustvarjali in izrezljali svojo bučo. Ostali pa smo med seboj poklepetali in spremljali delo naših ustvarjalcev. Tudi letos so se nam pridružile naše čarovnice Hermelika, Bazilika in Lavanda. Pripravile so nam čarobni napoj. Skupaj smo pekli sladkorne penice.

Pohod Sela na Krasu–Jamlje– Sela na Krasu 23. Kraški krožni pohod Sela na Krasu–Jamlje– Sela na Krasu je uspel. Kljub močni kraški burji, ki je bila na dan pohoda, so bili pohodniki zadovoljni ter dobre volje. Pohod je bil dolg dobrih 12 km. Popeljal nas je po lepi kraški gmajni, kjer smo lahko občudovali jesensko obarvano naravo. Po prehojeni poti nas je v Selah na Krasu čakalo okusno kosilo in druženje ob družabnih igrah ter dobri glasbi.

Jesenki pozdrav v Selah Na prvo jesensko nedeljo v novembru je bila v Selah na Krasu prireditev Jesenski pozdrav. Glavni organizator prireditve je bil domači pevski zbor Zarja. Pri organizaciji pa smo jim pomagali tudi TD Dren in KS Sela na Krasu. Prireditev se je odvila na placu pred cerkvijo. Nastopili so: domači pevski zbor Zarja, Moški pevski zbor Kras Opatje selo ter ženski pevski zbor Marjetice iz Podkraja. Za dodatno popestritev pa sta poskrbela tudi letos Julija (Lea) in Romero (Martin) s skeči. Tokrat sta praznovala svojo 50. obletnico poroke. Smeha ni manjkalo. Kdo ve, kaj nam bosta Julija in Romero pripravila za naslednjo jesen? Turistično Društvo Dren 48

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Tečaj temeljnih postopkov oživljanja Sredi oktobra se je v stari šoli v Selah odvijal tečaj temeljnih postopkov oživljanja s souporabo defibrilatorja (AED-ja). Tečaj sta izvajala člana ekipe prve pomoči CZ OMK Matej Ferfolja (vodja ekipe) in Mavricij Frančeškin (član ekipe). Nekaj uvodnih besed je spregovoril tudi Boštjan Frančeškin (strokovni sodelavec za civilno zaščito). Tečaja se je udeležilo 20 občanov KS sela na Krasu. Udeleženci tečaja so se najprej seznanili s teorijo temeljnih postopkov oživljanja, nato so pridobljeno znanje preizkusili še v praksi na vadbenih lutkah. Tudi v Selah na Krasu, tako kot v vseh ostalih krajevnih skupnostih v občini, imamo nameščen AED, ki ga lahko po potrebi uporabljamo vsi krajani.

OBČANI POROČAJO

Sveti Martin v Kostanjevici na Krasu November je mesec, ko se zdajšnjemu sestavu sveta krajevne skupnosti končuje štiriletni mandat. V tem mandatu je bilo marsikaj narejeno, nekateri načrti so ostali še neuresničeni, nekatere želje krajanov in članov sveta pa so se uresničile in udejanjile. Tako je zaživelo martinovanje, saj je zavetnik vaške cerkve sveti Martin. Vaškega patrona smo vsako leto do sedaj proslavili s slovesno mašo in včasih tudi z manjšo zakusko. Letos pa smo na martinovo nedeljo praznovali že drugo vaško martinovanje. Upamo, da bo postalo tradicionalno in da bodo našo vas obiskali tudi obiskovalci od drugod. Veselilo nas je, da so se ga vaščani množično udeležili in da so se najbolj pogumni zavrteli ob ritmih harmonike. Da se je mošt spremenil v vino, je poskrbel »potujoči menih« in s prisrčnim krstom priskrbel vaškim kmetom dobro letino. Po dvorani sta odmevala pesem in smeh, člani sveta pa smo imeli v načrtu še nekaj.

Na volilno nedeljo smo odprli vrata obnovljene mrliške vežice, ki stoji na vaškem pokopališču. Vežica je delo priznanega arhitekta Maksa Fabianija in veseli nas, da smo jo s pomočjo občine obnovili in tako poskrbeli za primeren prostor za poslednje slovo. V naše kraje počasi prihaja zima in z njo prazniki. Preživimo jih s svojimi bližnjimi in cenimo male pozornosti in lepe trenutke.

Barbara Pahor Sulič Foto: iz osebnega arhiva Fotografija krščevanja vina: Dominik Bizjak Dinko

Martinovanje v Furlaniji Furlanija - Julijska krajina je biljenske upokojence povabila v svojo sredino. Že takoj jih je osvojila s svojo gostoljubnostjo, z naravnimi lepotami in tisočletno zgodovino. Biljenski upokojenci smo se na Martinovo soboto podali v osrčje Furlanije, in sicer v Conegliano. Mesto se nahaja ob vznožju hribov Prosecco, med ravninami Veneto, Friuli in gorami. Mesto se je rodilo v 12. stoletju. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, se po stopnicah povzpeli do trga Cima do Akademskega gledališča, kjer je fasada okrašena s freskami in ob straneh jo krasita dve sfingi. Prijazni upravitelj nas je povabil na ogled Katedrale Conegliano, ki je v poslikana s freskami in je del renesančnega kompleksa Duomo. Znotraj jo krasi na mizi naslikana slika Madonne z otrokom. Leta 1459 jo je naslikal Giovanni Battista z vzdevkom Cima da Conegliano. V Scuoli del Battuti smo opazovali slike in biblijske epizode po vrstnem redu, kot so: blagoslov, poroka v Kanu, zadnja večerja ... Pot nas je vodila v gričevnato vinorodno pokrajino Valdobbiadene, ki slovi po vinu prosecco DOCG. Vino pridelujejo iz sorte glera, ki je prvotno izvirala v slovenski vasici Prosek pri Trstu. Predstavnik družine Bortolin nas je povabil v klet in nas seznanil s postopki pridelave tega vina. V

dvorani smo degustirali kar osem različnih vin: od vina izdelanega po starem postopku do vrhunskih vin DOCG. Pot nas je vodila do mesta Sacile, ki slovi po svojem statutu že iz leta 1190. Mesto leži ob reki Liverze. Sprehodili smo se čez mostove, vstopili v Marijino cerkev s kipom Pieta ... V mestu Spilimbergo smo si ogledali gotsko katedralo s freskami. Mesto slovi po šoli mozaikov. Tu so izdelali

mozaik Nove Evrope, ki leži na mejni črti med Slovenijo in Italijo. Mestece San Daniele slovi po okusnem pršutu. Ima kar 31 pršutarn, ki skupno izdelajo kar 2,6 milijonov pršutov letno. Tudi mi smo okusili njihove dobrote: testenine, polento s sirom, panceto in pršut, ki se je kar topil v ustih.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk

Zimski glasovi DECEMBER 2018

HIŠA DOBRE VOLJE

Dobre volje za izvoz (v Deskle) Hiša dobre volje Miren je svoj prehod v jesen preživela v prijetnem vzdušju – spet se je veliko družila z mladimi, snemala filme, odšla na nogometno tekmo v Novo Gorico, se prepustila sv. Martinu in kar je morda najpomembneje: svojo dobrovoljno štafeto je podala sovrstnikom iz Deskel. Družijo nas pravljice

Veselo martinovanje

Hiša dobre volje Miren je ob tednu otroka vrtčevskim otrokom in prvošolcem Podružnične OŠ Bilje popestrila dan. Pogovarjali smo se o razlikah, ki so se tako za šolskimi klopmi kot v preživljanju prostega časa zgodile v preteklih sto letih in ugotovili, da je pravljica ne glede na dolgo obdobje razlik vez med stoletji. Pravljica namreč živi ne glede na napredek družbe in zmaga nad poplavo tablic in pametnih telefonov. Lepo je bilo, ko je naša skoraj 97-letna nekdanja učiteljica Danica Faganeli z neverjetnim žarom spet sedla za kateder prvega razreda in učencem omogočila krasno uro. To so ti trenutki, ki delajo ta svet lep.

Seveda pa Hiša dobre volje ni mogla mimo krsta mladega vina. Naš zvesti sv. Martin (predragi Božo Humar) je na svoj duhovit način mošt spremenil v vin’, tako da so vse martinove klobase lepo zdrknile po grlih in naše skrbi z njimi. Kaj nam pa morejo, a ne?

Obisk učencev iz OŠ Miren

Pod mentorsko taktirko Lilijane Kavčič je v odgovor na naš obisk v Hišo dobre volje Miren prihrumela mlada energija iz Podružnične OŠ Bilje. Likovni pedagog Romeo Stubelj nas je vodil po poteh ustvarjanja družabne igre mlinček. Sodelovanje med mladimi in starimi je privedlo do družabnega turnirja na lastnoročno ustvarjenih ploščah z lastnoročno ustvarjenimi možički. V ozadju pa je veš čas igrala harmonika. Kakovostno preživet prosti čas naj bo vsem vrednota, če že ne prioriteta. Zahvala gre tudi Ljudski univerzi Nova Gorica in Tini Kuhar za darovani material ter Boži Silvi Marega in Katjuši iz KO Rdečega križa Bilje za vso pomoč in podporo. Veseli pa smo tudi, da smo lahko dan reformacije spet preživeli v družbi učencev in učenk OŠ Miren. Hvala nastopajočim in mentorici Marti Petrović za vse užitke ob odličnem in pestrem kulturnem programu ob tem pomembnem slovenskem dnevu.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Hiša dobre volje na nogometni tekmi

Izjemno smo bili veseli tudi ganljive priložnosti, ko smo skupaj s stanovalci in stanovalkami Doma upokojencev Nova Gorica z vso prtljago naših let pokončno, odločno in navijaško glasno pospremili nogometaše ND Gorica in NK Maribor na igrišče ter ves derbi glasno navijali. Čeprav goriške zmage nismo dočakali, smo zmagali sami. Hvala ND Gorica za to enkratno priložnost!

Snemanje filma

Ponosni pa smo tudi na najina dobrovoljca, Marico Pavlin in Andreja Batiča, ki sta razveselila režiserja Giulia de Paolisa, saj sta mu svoje nesporne igralske talente posodila za njegov kratki film. Veselimo se končnega izdelka. Ne moremo pa mimo tega, da se ponosno udarimo po prsih zaradi oktobrske otvoritve Hiše dobre volje Deskle, ki je s prevzemom štafete mirenske Hiše na široko odprla svoja vrata za sprejem vse dobre volje Občine Kanal ob Soči. Mirencem obljubljajo, da bo njihovo ime nošeno odgovorno – tudi Hiša dobre volje Deskle bo res Hiša DOBRE volje. Ponosni in veseli smo, da se vas Hiš dobre volje širi in z njo tudi naša dobra volja.

Tina Krog Foto: iz arhiva Hiše

ŠPORT

Rekreacija, ne tekmovanje Matjaž Jakončič je še do pred nekaj leti živel v Mirnu. Še danes pa ima tam delavnico, v kateri popravlja teniške loparje in pripravlja smuči na novo sezono. Matjaž Jakončič je po poklicu agronom, zato ni čudno, da si je v hiši tik glavne ceste želel predvsem mir v sveži naravi. Zato se je z družino pred leti odselil. Že kot mlad fant je kipel od energije. Verjetno ga je oče Aleš prav zato že kot dečka sproščeno popeljal v svet športa. Najprej k nogometu. Oče Aleš Jakončič je bil namreč poznan kot nogometni sodnik, ki je sodil v 2. ligi v bivši Jugoslaviji in kasneje seveda na državni ravni v Republiki Sloveniji. Toda fant je kmalu ugotovil, da nogometno igrišče ni kraj, kjer bi se želel razvijati v pravega športnika.

Spogledovanje s tenisom Oče fanta ni silil k nogometu, pač pa ga je seznanil s tenisom. To je bilo na začetku neke pomladi, ko je Matjaž obiskoval 2. razred osnovne šole. Oče ga je vozil v Bukovico, kjer ga je sprva poučeval kar on sam. Treninge je imel enkrat do dvakrat tedensko. Ko je nekoliko zrastel, sta z bratom Boštjanom pohitela v Bukovico kar s kolesom. V dvoje je bila pot do teniškega igrišča krajša. Do prihoda na uro sta se lepo ogrela in delo je lahko steklo. V tem času sta bila deležna nekaj ur zasebnega teniškega trenerja. V srednji šoli je tenis potisnil nekoliko stran, saj je bil to čas zlasti za prijateljevanje in mladostne vragolije. Toda tenisa ni zapustil, na fakulteti ga je spet vpletel v svoj prosti čas. Tudi kasneje je še zavil na teniško igrišče, vse dokler si ni ustvaril družine ter začel graditi svoj dom.

Igra v ligi veteranov

potem se ti sneg priljubi. In tako je pozimi Matjaž teniški lopar zamenjal za smuči. Spominja se, da je v Stari Gori z učiteljem iz osnovne šole, Egonom Wanekom, in očetom teptal sneg na bližnjem pobočju, da se je lahko spuščal s smučmi. Kasneje so več znanja prinesla družinska smučanja. Ko je odrasel, je prav zaradi veselja do snega in smučanja postal učitelj smučanja 1. stopnje.

Šport naj bo zabava, ne tekmovanje Matjaž je pristavil, da ima rad rekreacijski šport – ne tekmovalnega. Dogaja se tudi, da starši spodbujajo svojega otroka v športu, kjer so bili sami dejavni ali morda niso uspeli. Hvaležen je očetu, da mu je ponudil različne športe, kjer se je sam odločil, katerega bo izbral. Morda ima prav zato gibanje tako rad. Z nasmeškom tudi pove, da ne mara ne teka ne kolesarjenja. Je pa v mladosti poskusil še z namiznim tenisom, odbojko na mivki in se zabaval z rolanjem.

Šport zahteva disciplino Danes posod beremo, kako pomembno je gibanje. Če je le mogoče – gibanje v naravi. Matjaž pravi, da ga je ukvarjanje s športom naučilo samodiscipline, vztrajnosti in samoorganizacije časa za različne dejavnosti.

Najpogostejša napaka v športu Matjaž poudarja, da naj vsak – tudi otrok – izbere tisti šport, v katerem uživa. Tako človek premaga lenobo, ki vodi v opuščanje

gibanja, in tudi morebitne nevšečnosti, ki jih prinese vsakdan. Ugotavlja, da se ljudje pred začetkom športne dejavnosti ne ogrejemo in po dejavnosti ne raztezamo mišic. Ta pogosta napaka nas lahko drago stane, saj lahko privede do poškodb. In potem imamo izgovor, da se športni dejavnosti raje izognemo. Današnji »sedeči človek« pa za zdravo življenje gotovo potrebuje gibanje. Hvala za pogovor in veliko užitka pri rekreativnem ukvarjanju s športom.

Marta Pavlin Foto: iz osebnega arhiva M. Jakončiča

Danes se z veseljem srečuje s prijatelji s teniškim loparjem v roki. Kot veteran (igralec nad 35 let) nastopa s prijatelji zlasti na Primorskem, in sicer v Novi Gorici, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Kopru. Leta 2017 je nastopil na Primorskem veteranskem turnirju, kjer je dosegel imenitno uvrstitev – postal je podprvak. Zase pravi, da igra tenis predvsem rekreativno. Pomembno je druženje s prijatelji. In da si ob obojem »napolni baterije«.

Začetki smučanja na Lokvah Primorska ni ravno bogata s snegom. Toda če te na Lokve začne kot dečka voziti oče,

Zimski glasovi DECEMBER 2018

ŠPORT

Nogometni praznik z novo razsvetljavo Ob prehodu poletja v jesen oziroma na zadnji dan poletja je Nogometno društvo Adria iz Mirna pripravilo Praznik nogometa, v katerem je ob tekmovalnem delu osrednji dogodek predstavljalo odprtje nove razsvetljave na pomožnem igrišču z umetno travo.

K izgradnji pomožnega igrišča je društvo lahko pristopilo šele v drugi polovici leta 2015, ko je po dolgoletnem vztrajanju le uspelo pri občini izboriti nakup dodatnega zemljišča. Po glavnini del, izvedenih v letu 2016, je bila v marcu 2017 na urejeno podlago položena umetna trava. Ta velik dosežek je društvo umestilo v okvir praznovanja 95-letnice nogometa v Mirnu z odmevnim praznovanjem v lanskem aprilu.

Izdatna pomoč donatorjev Že ob gradnji igrišča je društvo načrtovalo tudi ureditev razsvetljave in ob igrišču vgradilo betonske stebre s kovinskim podaljškom za bodočo namestitev reflektorjev. Do tega je prišlo že po dobrem letu od odprtja igrišča, pri čemer se je z donacijo reflektorjev izkazalo mednarodno uveljavljeno podjetje Intra lighting iz Mirna. Pomoč je društvu nudilo tudi podjetje Elektro Primorska, saj so njihovi delavci opravili montažna dela.

Praznične tekme Uvodni del prazničnega dneva je pripadal mednarodnemu turnirju selekcij U11 z udeleženci iz Slovenije, Hrvaške in Italije. V skupinskem delu se je merilo kar 10 ekip, ki so bile razdeljene v 2 skupini, in so igrali na izpadanje. Zmagovalec turnirja je postala ekipa TriesteCalcio iz Trsta. Program se je nadaljeval s turnirjem šestih ekip (ob petih primorskih še Sovodnje) v kategoriji 13, ki se je zaključil z zmagoslavjem mladih igralcev iz Tolmina.

Razsvetljava za igrišče Na odprtje nove razsvetljave je bilo potrebno počakati večera. Slavnostno dejanje s simboličnim prvim vžigom novih reflektorjev je pripadlo Robertu Štanti, ki v društvu skrbno in odgovorno bdi nad društveno infrastrukturo, ter Tomažu Petejanu, direktorju mirenske družbe Afit. V društvu Adria še posebej cenijo njihovo pomoč pri delu mlajših selekcij.

Ob tem slavnostnem opravilu je bil še posebej vesel predsednik društva Erik Kovic v družbi župana Občine Miren Kostanjevica Mauricija Humarja. Veselje ob pomembni pridobitvi sta delila z občinstvom, kateremu je še poseben ton dajala prisotnost mladih nogometnih navdušencev. Z novo razsvetljavo je bil storjen še en korak pri dograjevanju mirenskih nogometnih objektov. Misli pa so sedaj uprte že v nove načrte. Ker je bila zaradi skromnih finančnih možnosti za pomožno igrišče v letu 2017 uporabljena rabljena umetna trava, v društvu in v mirenski nogometni javnosti kipi želja po novi travi. Vsekakor bi se to moralo zgoditi do leta 2022, ko se bo Miren spominjal 100-letnice začetkov nogometne igre.

Peter Budin Foto: Mitja Ambroželj

»Tonca« spet na nogometni zelenici Z lepo gesto so se izkazali organizatorji prvenstvene tekme Prve lige Telekom Slovenije Gorica : Maribor, ki je potekala sredi oktobra v Novi Gorici. Namesto otrok so namreč prvoligaške igralce na igrišče spremili starostniki iz Doma upokojencev v Novi Gorici. Med njimi je bil tudi legenda mirenskega nogometa Anton Mozetič –Tonca (na sliki z vratarjem Gorice Gregom Sorčanom), ki je nastopal za Železničarja Nova Gorica od sezone 1949/50 do sezone 1956/57. Kot napadalec je navduševal gledalce na popularnem igrišču v Šempetru.

Peter Budin Foto: Foto Lado, Nova Gorica 52

Zimski glasovi DECEMBER 2018

ŠPORT

Helena Ferletič: 2. mesto na mednarodnem maratonu Na martinovo nedeljo je v Istanbulu (Turčija) potekal 40. maraton. To je edini maraton, na katerem se teče po dveh celinah. Start je na azijski strani mesta na Mostu mučenikov 15. julija (tudi Bosporski most), cilj pa na trgu Sultanahmet na evropski strani mesta. Letošnji maraton je bil po udeležbi rekorden, saj je bilo prijavljenih čez 30 tisoč tekačev iz več kot stotih držav (Turčija, Slovenija, ZDA, Maroko, Kenija, Velika Britanija, Rusija ...). Helena Ferletič se je udeležila teka na 42 km. Skupno se je te dolžine udeležilo približno 5 tisoč tekačev, od katerih je bila več kot polovica tujcev. Iz Slovenije jih je na tej progi teklo 36. V svoji kategoriji ženske 60–64 let je Helena pritekla 2. mesto, za katero je prejela

pokal, medaljo in denarno nagrado. Povabljena je bila tudi na slavnostno večerjo, na katero so bili povabljeni le tekači od prvega do tretjega mesta. Takrat so jim tudi bile podeljene nagrade. Preteči maraton ni kar tako. Helena, čestitke za sijajno uvrstitev! Želimo ti še mnogo uspešno pretečenih maratonov in odličnih uvrstitev na tekaških progah.

Uredništvo Foto: iz osebnega arhiva H. Ferletič

Motociklizem in dekleta Mia Obreza je učenka 7. razreda. Čeprav je moto šport bolj moška disciplina, tudi dekleta v njem dosegajo odlične rezultate. Mia se z moto športom ukvarja že od svojega 5. leta. Za njo je uspešna sezona. Udeležila se je tekmovanj v Italiji, v prvenstvu CNV moto asi s 160 kubičnim motorjem na štiri prestave. Mia je tekmovala v skupini lady s še osmimi sotekmovalkami, ki so stare od 12 do 45 let. Vozila je na tekmovanjih na različnih koncih severne Italije. Zelo je zadovoljna z rezultati, saj je od desetih tekmovanj kar na osmih dosegla 1. mesto. S tem si je priborila naslov prvakinje severne Italije. V začetku oktobra se je udeležila tudi državnega tekmovanja Italije v Latini (južna Italija), na katerem si je na kvalifikacijah priborila prvo startno mesto. Sanje so se zaradi padca in poškodovane roke kmalu razblinile, saj se tekmovanja naslednji dan ni mogla udeležiti. Njeni načrti se, žal, niso popolnima uresničili, vendar pravi, da je vseeno zadovoljna. Pripravljena je na naslednjo sezono in nove zmage. Ali bo tekmovala med dekleti ali med fanti – to bo razkrilo dogajanje v naslednjih mesecih. Mia, korajžno naprej. Želimo ti še veliko veselja in zmag na dirkalnih stezah motociklizma.

Maratonec Boštjan Pangos Boštjan je morda manj znani maratonec iz naše občine. Je skromen in pravi, da teka ne trenira. Pač pa samo teče, ko pelje svojega psa na sprehod. Letos je bil prvak kar na dveh tekmah. Na 5. istrskem maratonu je pretekel polmaraton v času 1:16:25. Septembra pa je na tekmi v Bovcu pretekel 7,4 km dolgo progo in si pritekel 1. mesto v svoji kategoriji. Bravo, Boštjan, še mnogo dobrih uvrstitev.

Uredništvo Foto: iz osebnega arhiva B. Pangosa

Uredništvo Foto: iz osebnega arhiva M. Obreza

Zimski glasovi DECEMBER 2018

USTVARJALNI KOTIČEK

Balzam za ustnice Hladni in vetrovni dnevi ne prizanašajo nežni koži na ustnicah. Zaščitimo jih z balzamom za ustnice. Navadno balzam kupimo, saj je ponudba kar velika. Lahko pa ga napravimo sami. Ta bo povsem naraven, brez umetnih barvil ali drugih dodatkov. Priprava balzama ni posebno zahtevna. Na razpolago moramo imeti potrebne

sestavine, ki jih kupimo v trgovinah z naravno kozmetiko ali v lekarni. Od nas zahteva, da natančno tehtamo, skrbimo za čistočo in sledimo receptu. V nadaljevanju ponujamo preizkušen recept za 10 stikov.

Postopek izdelave 1. V vodni kopeli segrevamo čebelji vosek, kakavovo maslo in ricinusovo olje, dokler se kakavovo maslo in čebelji vosek popolnoma stopita. 2. Dodamo vitamin E in nekaj kapljic eteričnega olja. 3. Maso premešamo in previdno vlijemo v stik ali model. Pustimo, da se popolnoma ohladi. Za en stik boste potrebovali od 5 do 10 g mešanice, ki ste jo pripravili po svojem okusu. Pri delu vam želim veliko uspeha in zadovoljstvo ob uporabi vašega naravnega balzama za neže ustnice.

Recept je prispevala IDA.

Sestavine • 31 g čebeljega voska • 31 g kakavovega masla (lahko tudi kako drugo maslo: karitejevo …) • 33 g ricinusovega olja (ali kako drugo olje: mandljevo, jojobino, oljčno …) • 5 g vitamina E • eterično olje sladke pomaranče (ali drugo eterično olje: poprova meta, limona, čajevec, sivka …; eterična olja lahko med seboj mešamo)

BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI v okviru Projekta »Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022« Ljudska univerza Nova Gorica vabi k vpisu na brezplačne strokovne tečaje. Namenjeni so zaposlenim in brezposelnim osebam, ki so starejši od 45 let. Prednost bodo imeli odrasli s končano srednjo šolo ali manj usposobljeni na določenem področju. Če bo še prostor v skupinah, bomo vanje vključili tudi mlajše osebe. NAPOVED TEČAJEV Tuji jeziki: angleščina, italijanščina, nemščina Trajanje: 60 ur. Začetni, osvežitveni ter nadaljevalni tečaj. • • • • •

Sporazumevanje v slovenskem jeziku– za govorce slovenščine kot neprvega jezika Dobra komunikacija – dobri odnosi. Trajanje: 60 ur. Zdravi in vitalni. Trajanje: 60 ur. Tečaji za pridobivanje digitalnih kompetenc (50 ur): Digitalna mineštra. Učinkovito delo z računalnikom – word, excel, predstavitve, e-pošta, internet, spletna trgovina, e-zdravje … • ABC uporaba excela. Nadaljevalni tečaj. • Digitalna fotografija. Začetni in nadaljevalni tečaj. • Kaj dobrega ponuja splet? Več informacij najdete na: www.lung.si svetl

Kontakt in prijave: Neža Grillo Tel.: 05 33 53 001, e-pošta: neza.grillo@lung.si

Zimski glasovi DECEMBER 2018

enja

USTVARJALNI KOTIČEK

Izdelajmo punčko s storžkom Za mnoge najlepši čas leta je pred vrati. Veliko izmed nas se ob praznikih potrudi, da z lastnimi izdelki polepša dom. Predstavljamo vam idejo za okrasek, ki ga obesimo na smrečico.

1. Filc damo skoraj na polovico. S sukancem pretaknemo nekaj milimetrov pod zgornjim robom blaga. Nato tkanino naberemo, jo trdno zavežemo. Tako pripravljeno blago prilepimo na storžek.

2. Na blago s storžkom nalepimo še leseno kroglico, ki smo jo prej pobarvali v barvo kože.

3. Iz volne spletemo kitko in jo zalepimo na glavo.

5. Na obraz narišemo oči, usta in pobarvamo lička. Po želji lahko dodamo še nekaj prazničnih okraskov. Z laksom pretaknemo skozi kapo tako, da napravimo zanko za obešanje.

4. Flis po širini sešijemo ali zlepimo skupaj, po dolžini pa ga zavihamo za približno 1,5 cm in zalepimo na glavo. Zgornji rob zavihamo navznoter. Približno na sredini glave kapo stisnemo s svilenim trakcem in oblikujemo v lepo pentljico.

Punčka s storžkom je izdelana in jo lahko obesimo na smrečico.

Besedilo in foto: Sonja Cijan

Petka - Kogoj d.o.o. Bilje 149a, 5292 Renče, Slovenija (EU) telefon: 05 93 44 601, 05 93 44 602 gostilna@kogoj.si

Želimo vam veliko užitkov v sladkostih prihajajočega leta! Zimski glasovi DECEMBER 2018

NAŠA DEDIŠČINA

Vsaka vas ima svoj glas Narečja so naša kulturna dediščina. Vredno jih je ohraniti, ne le v pogovoru, ampak tudi v pisni obliki. Biljenski govor se je odločila ohraniti Kamila Bonutti Hajdinjak, rojena v Biljah, ki pa že vrsto let živi v Ljubljani. Po študiju je slovenistka, vendar se poklicno z jezikom ni ukvarjala. Morda pa jo je prav nekdaj pridobljeno znanje usmerilo k pisanju biljenskega narečnega slovarja. Za začetek smo ji postavili skoraj neizbežno vprašanje:

krajanov Bilj. Še posebno nevešča sem bila opekarniškega govora, brez katerega slovar krajevnega govora ne bi bil popoln. Pri tem mi je pomagala Lea Ferfolja, ki mi je dovolila prevzeti opekarniški slovar iz svoje diplomske naloge. Pogosto pa sem si priklicala v spomin govorico none Narde in mame Milene. Njima sem še posebno hvaležna.

Kdaj in zakaj ste se odločili pisati biljenski slovar?

Kako to, da ste se odločili natisniti slovar biljenščine?

Minilo je že skoraj trideset let, odkar sem začela zapisovati biljenske narečne besede. V službi v dokumentaciji Dela sem imela kolegico, ki je odraščala pri stari mami v Oseku pri Šempasu. Večkrat sva se nostalgično spominjali narečnih besed, ki sva jih slišali v mladosti. Žal nama je bilo, da se pozabljajo. Prav zato sem najbolj zanimive besede začela zapisovati – sprva na majhne listke, pozneje pa sem jih prenesla na računalnik z mislijo, da bom nekoč morda iz tega kaj naredila.

Zbrano sem nameravala natisniti na domači tiskalnik in ponuditi knjižnici v Biljah, kjer bi morda prišlo komu prav. Med tem časom pa sta izšla narečna slovarja v Renčah in Solkanu, kar je spodbudilo člane KTD Zarja Bilje k razmišljanju, da bi glede na zbrano gradivo tudi sami izdali podobno publikacijo. Stekle so priprave, slovar je bil pred kratkim že predstavljen in je na razpolago bralcem.

Kako je potekalo zbiranje, zapisovanje? Pred skoraj tremi leti je prišel čas, ko sem se z gradivom lahko začela resneje ukvarjati. Med zbiranjem besed so se mi same po sebi vsilile tudi značilne stalne besedne zveze; tudi te sem zapisovala. Prav tako sem si zapisala pesmi, ki smo jih peli v narečju. Ko sem iz zbranega gradiva zaokrožala najbolj značilne skupine, sem ugotovila, da bom potrebovala pomoč in nasvete

Zimski glasovi DECEMBER 2018

Koliko besed vam je uspelo zbrati? Slovarski del, seveda besedo slovarski uporabljam pogojno, saj ima publikacija le delne značilnosti slovarja, vsebuje okoli 3000 besed. Dodanih je še nekaj sto stalnih besednih zvez, poleg tega so še pregovori, pesmi, anekdote in pregled posebnosti krajevnega govora glede na knjižno slovenščino.

Ali ste opazili, da imajo narečne besede predvsem domačo osnovo, ali so izposojene pri Italijanih oziroma Nemcih? Vse troje. Dodala bi še izposojanje pri Furlanih. V delovnem gradivo sem si celo zapisovala, od kod beseda izhaja, in ji poiskala ustreznico. Ker pa ne znam furlanščine, sem to opustila. Ugotovila sem, da je več kot polovica besed izposojena od sosedov. Če upoštevam le italijanske in nemške izposojenke, je razmerje približno 1 : 2 v korist italijanščine. V KTD Zarja Bilje upamo in želimo, da bodo krajani slovar biljenskega govora toplo sprejeli, da bo zanimiv in mogoče celo komu uporaben. Kamili Bonutti Hajdinjak se zahvaljujem za pogovor in ji želim še veliko ustvarjalnosti.

Ivanka Kosta Foto: iz osebnega arhiva K. B. Hajdinjak

NAŠA DEDIŠČINA

Uspešna obnova suhozidane škarpe v Lipi na Krasu Sredi oktobra se je srečno razpletla zgodba o delavnici suhozidne gradnje v Lipi na Krasu, ki jo je Partnerstvo za kraško suhozidno gradnjo organiziralo z vaškim društvom Škrla iz Lipe. Delavnica je bila namenjena širjenju znanja zidanja »na suho« in ohranjanju kraških suhozidanih zidov, ki predstavljajo izjemno dediščino Krasa. Novost tokratne akcije je, da je bila prvič izvedena v Občini Miren Kostanjevica.

O tehniki suhozidne gradnje Uvodno predavanje o tehnologiji in tehnikah gradnje je bilo v lip’nskem vaškem domu izvedeno v začetku oktobra. Izkušeni »suhozidar« Boris Čok je udeležencem razkril marsikatero zanimivost suho zidanih zidov. Pojasnil je tudi najpomembnejše tehnične principe, ki omogočajo njihovo trdnost in trajnost. Večina suhozidov, ki jih danes vidimo na Krasu, je bila zgrajena pred več kot sto leti, veliko njih je starih več stoletij ali celo tisočletij. Predstavljajo izjemno dediščino, ki so nam jo zgradili naši predhodniki.

Praktična gradnja Praktični del delavnice je bil zaradi dežja izveden z enotedensko zamudo. Domačine iz Lipe in prostovoljce je pričakalo krasno jesensko vreme. 22 sodelujočih se je pod mentorstvom izvedenca suhozidne gradnje Mitje Kobala iz Branika lotilo obnove zanemarjenega podpornega zidu ob vzhodnem vstopu v vas. Škarpa ni bila v tako slabem stanju, da bi bilo potrebno

odstranjevanje kamenja in ponovno postavljanje v celoti, zato so bili »razdrti« in na novo zloženi samo najbolj poškodovani deli ter v celotni dolžini urejen zgornji zaključek zidu. Ob razmeroma velikem številu rok je delo napredovalo zelo hitro: do kosila, v dobrih 4 urah, je bila škarpa urejena v celotni dolžini – skoraj 70 m zidu! Vsi udeleženci si zaslužijo posebno pohvalo, ostali pa vabljeni na katero od prihajajočih akcij Partnerstva za kraško suhozidno gradnjo, s pomočjo katere bo novega življenja deležen še kakšen kraški zid. Več o akcijah in o obnovi suhozidov lahko izveste na spletnih straneh https://www.facebook. com/partnerstvokraskesuhozidnegradnje/

in http://kraskagradnjanasuho.wixsite. com/suhozidnagradnja, kjer so prosto dostopni tudi priročniki in drugo gradivo v zvezi s suhozidno gradnjo.

Besedilo in foto: Nataša Kolenc Društvo Škrla Lipa Partnerstvo za kraško suhozidno gradnjo

Kraška suhozidna gradnja vpisana na UNESCO seznam nesnovne dediščine človeštva Kraška suhozidna gradnja je z novembrom 2018 postala uradno najvišje priznana vrednota matičnega Krasa, kamor spada tudi del mirenske občine. V jesenski številki glasila smo pisali o kandidaturi suhozidne gradnje za vpis

na seznam UNESCO nesnovne dediščine človeštva. Kandidatura z naslovom »The Art of Dry Stone: Knowledge and Techniques« (Umetnost suhogradnje: znanje in tehnike) je bila konec novembra potrjena s strani UNESCO odbora, kar pomeni dejanski vpis na ta ugledni seznam. Za Slovenijo predstavlja enega od štirih vpisov na UNESCO seznam nesnovne dediščine človeštva. »Umetnost suhozidne gradnje« se je pridružila Škofjeloškemu pasijonu, obhodom kurentov in idrijski čipki. Na UNESCO seznamu svetovne dediščine so že od leta 1986 vpisane Škocjanske jame, v zadnjih letih so se jim

pridružili dediščina kolišč na Ljubljanskem barju, idrijska dediščina živega srebra ter, kot zadnje, dva slovenska rezervata bukovih pragozdov v okviru mednarodne nominacije. Koliko dobrega bomo dobili od nove pridobitve, je odvisno predvsem od nas samih – lastnikov suhozidnih gradenj, lokalnih uprav, ki v našem imenu sprejemajo odločitve v našem skupnem prostoru, ter od nekaterih drugih povezanih ustanov.

Nataša Kolenc, Partnerstvo za kraško suhozidno gradnjo

Zimski glasovi DECEMBER 2018

NAŠA DEDIŠČINA

Life za ohranitev primorske podusti Zavod za ribištvo Slovenije bo v okviru mednarodnega LIFE projekta za ohranitev primorske podusti poskušal na območje Vipave ponovno naseliti močno ogroženo vrsto ribe – primorsko podust. Območje doline Vipave je za primorsko podust edino območje, ki je razglašeno v Naturi 2000 v Sloveniji. Žalosti pa nas dejstvo, da je vrsta, ki je še v 80 letih množično naseljevala porečje Vipave, začela izginjati s takšno naglico, da danes v tem območju velja za izginulo. Izpodrinila jo je tujerodna vrsta donavska podust (Chondrostoma nasus), ki je bila v 60 letih prejšnjega stoletja vnesena v porečje Vipave za popestritev ribolova. Vrsti si namreč delita isti življenjski prostor. V tekmi za prevlado je zmagala večja, agresivnejša donavska podust. Za dosego ponovne naselitve primorske podusti v porečje Vipave in s tem izboljšanje ohranitvenega stanja vrste v Sloveniji bodo potrebna številna prizadevanja in aktivnosti, ki že potekajo v okviru projekta Life for Lasca.

Matična jata iz Italije Matična jata iz Italije bo s svojimi potomci zagotavljala glavni vir osebkov za naselitev vrste v porečje Vipave. Zastavljeni cilj je, da tekom projekta v naravo izpustimo vsaj 150 tisoč osebkov. Naši upi so tako uprti v prvo uspešno drst matične jate primorske podusti v ujetništvu, ki se bo zgodila predvidoma maja 2019.

Srečno 2019

vrata okna polkna rolete komarniki zimski vrtovi

V Mirnu pri Petrolu 58

Zimski glasovi DECEMBER 2018

05 39 54 004 041 719 368

Popis habitatov in ribjih združb Pred izpustitvijo moramo v naravi ribam zagotoviti kar največjo možnost preživetja. Prav zaradi tega smo že v letošnjem letu intenzivno pričeli s terenskim delom. Poleg vzorčenja ribjih združb in popisa rečnih habitatov smo na terenu izvajali intenzivna odstranjevanja donavske podusti, glavne grožnje primorski podusti v naravi. Na podlagi rezultatov tega vzorčenja bomo ocenili, kateri pritoki reke Vipave predstavljajo najprimernejši življenjski prostor za vnos primorske podusti.

Knjižica Natura 2000 Želimo si, da izginotje primorske podusti v Vipavski dolini prepoznamo kot resno opozorilo ter v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevamo k zmanjševanju nadaljnjega vnosa tujerodnih vrst v okolje. V ta namen smo v okviru projekta izdali knjižico Natura 2000 in ostale pomembnejše ribe in piškurji Vipavske doline. V njej so poleg domorodnih vrst opisane tudi tujerodne in invazivne vrste rib, ki se pojavljajo na območju reke Vipave. Želimo si, da bi knjižica služila lažjemu prepoznavanju in določanju vrst v naravi. Zavod za ribištvo Slovenije je osrednja institucija, ki že od svoje ustanovitve izvaja aktivnosti, ki prispevajo k trajnostnemu upravljanju z ribjim življem in ohranitvi njegove pestrosti. Eden izmed korakov v smeri doseganja tega cilja bo torej tudi poskus ponovne naselitve primorske podusti v porečje reke Vipave. Trenutno je pred nami še veliko dela, ki zahteva visoko strokovno znanje in premišljenost, vendar ostajamo optimistični, da nam uspe povrniti edinstvenost in prepoznavnost ene najlepših slovenskih rek, reke Vipave.

Katja Pustovrh Foto: iz arhiva ZZRS

VETERINA

Slovo od hišnega ljubljenčka Hišne živali ne živijo tako dolgo kot ljudje. Razmišljanje o izgubi živali je težko, a žal je to odločitev, s katero se moramo sčasoma soočiti mnogi lastniki živali. Beseda evtanazija izhaja iz grščine in pomeni »dobra smrt«. A kdaj je res pravi čas zanjo? Zakon o zaščiti živali jasno določa pogoje, pod katerimi je žival dovoljeno usmrtiti. Za evtanazijo se veterinarji odločamo iz etičnih razlogov. To je postopek neboleče usmrtitve živali, ki ga izvedemo s soglasjem lastnika. Zanjo se odločamo, če je žival neozdravljivo bolna in ji bolezen povzroča trpljenje, ali pa zaradi starosti, ko začnejo odpovedovati vitalne življenjske funkcije. Veterinarji ne evtanaziramo mladičev, zdravih in mladih živali, razen v primeru, ko so živali nevarne za okolico in evtanazijo odredi inšpektor.

Ali moj pes trpi, ima bolečine ali je samo star? Ugotoviti, ali gre za dolgotrajne bolečine, je lahko težavno, saj živali nakažejo bolečino le s spremenjenim vedenjem (recimo postanejo agresivne, izgubijo apetit, nočejo se več igrati). Včasih je edini način ugotavljanja morebitne bolečine, da se uporabi zdravila proti bolečinam in nato dobi odgovor nanje.

Kdaj je torej pravi čas? Pogovorite se s svojim veterinarjem, z družino, s prijatelji. Pri vsaki nezmožnosti hranjenja, prisotnosti bruhanja, znakih bolečine, težavah pri dihanju, stiske ali neugodja je treba upoštevati tudi evtanazijo. Življenje s kronično bolnim psom lahko lastnika čustveno (in tudi finančno) izsuši. Pogosto vzame zdravljenje veliko časa. Vsak lastnik si tega ne more privoščiti. In če ni možnosti za okrevanje in zagotovitev ustrezne oskrbe, je odločitev za evtanazijo verjetno najboljša rešitev.

Kaj se dejansko zgodi med evtanazijo? Ko se odločite za evtanazijo, si izberite miren čas za obisk ambulante. Dobro je, da pridete v spremstvu prijatelja ali družinskega člana za podporo. Sami lahko ponudimo tudi obisk na domu, če vam je tako lažje. Če je vaš ljubljenček že pod anestezijo, je morda bolj prijazno, da se strinjate z evtanazijo, ne da bi ga prebudili. Običajno se podpiše obrazec za odobritev. Sledi sedacija. Evtanazijo se po navadi izvaja z vbrizgavanjem prevelikega odmerka anestetika. Večina evtanazij poteka hitro in vašemu ljubljenčku prihrani mnogo dni trpljenja in bolečine.

Ali naj ostanem prisoten med evtanazijo? Priporočljivo je ostati vsaj med sedacijo, kajti v tem primeru ljubljenček ne ostane sam z neznanimi ljudmi, temveč v krogu svojih najbližjih. Povsem naravno je, da se lastnik počutiti vznemirjenega, ko njegov pes umre. Konec koncev je to ljubljeni družinski član. Ne skrivajte svojih čustev. Potreben je čas, da se preboli izgubo ljubljenega in zelo pogosto lahko sledi mešanica čustev – žalost, osamljenost in jeza. Velikokrat se sprašujemo, ali smo naredili pravo stvar. Normalno je, da se čuti nekaj dvoma. Čas bo pokazal, da je bila odločitev prava in v interes živali, da se izogne trpljenju.

Kaj se zgodi po tem? Ob vrnitvi domov bo hiša prazna. Včasih nas družina, prijatelji in sodelavci, ki sami niso doživeli posebnega razmerja z živaljo, morda ne razumejo. Lahko bi bil v pomoč

pogovor z nekom, ki je šel skozi podobno situacijo in razume takšne občutke. Za otroke je lahko še posebej hudo, saj je to morda njihova prva izkušnja smrti. Za mladostnike je lahko izguba še posebej težavna, saj je bil zanje to morda družinski član, ki mu je bil v tem obdobju najbližji. Tudi druge živali lahko opazijo izgubo in se nanjo odzovejo. Lahko izgubijo apetit za dan ali dva, tako da jim lahko ponudite dodatno pozornost.

Nov pes? Prej ali slej lahko začnete razmišljati o pridobitvi novega psa. Niti dva psa nista enaka. In čeprav ima lahko novoprišlek skupne lastnosti s prejšnjim psom, ima svojo osebnost. Naj to ne bo »zamenjava«! Vsakdo je drugačen. In ko začutite, da želite drugega psa, boste verjetno ugotovili, da je novi pes vreden naslednik. Večina nas ne želi razmišljati o izgubi živali, vendar je to nekaj, kar nas slej ko prej doleti. Naš ljubljenček je pomemben del našega življenja, saj je bil z nami lepo število let, tako da je slovo za vsakega težko in boleče. Še posebej velikokrat se pojavi vprašanje, kdaj je pravi trenutek, da ne bi žival predolgo trpela, pa tudi skrb, da se za evtanazijo ne bi prehitro odločili. Lastniki se tudi težko odločajo, ali bi bili ob tem prisotni ali ne, vendar je za žival zagotovo pomirjujoče, če je lastnik zraven nje, saj tako zmanjša njen strah. Zagotovo si naš ljubljenček, ki je bil z nami toliko let, tudi zasluži, da se brez nepotrebnega trpljenja poslovi.

Jana Zavrtanik, dr. vet. med.

Zimski glasovi DECEMBER 2018

18. 1. ob 18 h DO RE MI dvorana Bilje

26. 12. ob 18 h Božič s Chorusom '97 cerkev v Mirnu

23. 12. ob 17 h Pohod prijateljstva Miren 26. 12. ob 16 h Koncert in dedek Mraz Sela na Krasu

5. 1. ob 18 h Božični koncert cerkev v Opatjem selu

13. 1. ob 16 h Božični koncert cerkev na Gradu

Kdor si upa kaj novega, izkazuje pogum. (Anselm Grün)

Spoštovane občanke in občani, v novem letu 2019 vam želimo veliko poguma, in zdravja da stopite na novo pot, da to pot zmorete prehoditi do konca. Uredniški odbor

POZIV NA TEČAJ STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA OPRAVLJANJE LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODENJA Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, ki je na podlagi ODLOKA O TURISTIČNEM VODENJU NA OBMOČJU OBČIN DIVAČA, HRPELJE – KOZINA, KOMEN, MIREN – KOSTANJEVICA in SEŽANA objavljenim v Uradnem listu RS (77/2008), pooblaščen za izvajanje lokalne vodniške službe, organizira tečaj Zavod za šport,strokovne turizem in prosti čas Sežana, ki je na lokalnega podlagi ODLOKA O TURISTIČNEM VODENJU usposobljenosti za opravljanje turističnega vodenja. NA OBMOČJU OBČIN DIVAČA, HRPELJE – KOZINA, KOMEN, MIREN – KOSTANJEVICA in SEŽANA objavljenim v Uradnem listuzaRS (77/2008), pooblaščen za izvajanje lokalne Pogoja prijavo na tečaj strokovne usposobljenosti sta: vodniške službe, organizira tečaj strokovne usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja. • zaključena najmanj peta stopnja strokovne izobrazbe,

POZIV NA TEČAJ STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA OPRAVLJANJE LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODENJA

• pridobljeno znanje enega tujega jezika za stopnjo najmanj Pogoja za prijavo na tečaj strokovne usposobljenosti sta: srednje strokovne izobrazbe. • zaključena najmanj peta stopnja strokovne izobrazbe, • pridobljeno znanje enega tujega jezika za stopnjo najmanj srednje strokovne izobrazbe. Uspešno opravljen preizkus znanja, ki bo sledil tečaju strokovne usposobljenosti, je pogoj za vpis v register vodnikov kraško-brkinskih občin in pridobitev Uspešno opravljen preizkus znanja,turističnih ki bo sledil tečaju strokovne usposobljenosti, je pogoj za vpis v register licence z veljavnostjo 3 let, z možnostjo podaljšanja. turističnih vodnikov kraško-brkinskih občin in pridobitev licence z veljavnostjo 3 let, z možnostjo podaljšanja. Tečaj bo potekal od sredine meseca februarja 2019 dalje.2019 dalje. Tečaj bo potekal od sredine meseca februarja Tečaj bo zajemal teoretični ter praktični del. teoretični ter praktični del. Rok za prijavo: Tečaj petek,bo 18.zajemal januar 2019. Rok za prijavo: petek, 18. januar 2019. Prijavite se lahko osebno v TIC-u Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana ali Prijavite se lahko osebno v TIC-u Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana ali preko e-pošte: tic.sezana@visitkras.info. preko e-pošte: tic.sezana@visitkras.info. Informacije o tečaju dobite na telefonu 05/7621017 ter na spletni strani: www.visitkras.info, kjer bo objavljen celotenter razpis. Informacije o tečaju dobite na telefonu 05/7621017 na spletni strani: www.visitkras.info, kjer bo objavljen celoten razpis.

Vabljeni k vpisu.

Vabljeni k vpisu