53 68 Če pa želimo ob običajnih posodah za zbiranje odpadkov po DIN 840 uporabljati t. i. »zvonove«, lahko pri različnih proizvajalcih nadgradenj naročimo posebno rešitev z močnejšim hidravličnim dvigalom z vitlom ter posebnim dodatnim koritastim lovilcem nad koritom.
logistika
V kolikor ima katera od komunal (ali občin) željo pričeti uporabljati podzemne zbiralnice tipa Molok, a za to ne želi nabavljati posebnih vozil, je za tak primer mogoče uporabiti posebej v ta namen prigrajeno hidravlično dvigalo, ki je vgrajeno na desnem robu nad koritom. Proizvajalcev teh rešitev je več, na sliki je prikazana rešitev podjetja Stummer iz Avstrije.
V kolikor se poraja potreba ali želja, da bi npr. koške ali listje sesali neposredno v smetarsko vozilo, lahko to naredimo sami s tem, da na vozilo prigradimo motorno puhalo s sesalno cevjo, ves zadnji prostor (nad koritom) pa zapremo s platnom. Če pa želimo bolj dodelano rešitev, lahko na tržišču najdemo tudi takšne, kot je prikazana na sliki. Ves zadnji del nad koritom je zaprt s pločevino, v kateri je vgrajeno hidravlično gnano puhalo s sesalno cevjo.
Promocija
publikacija v pripravi
novo!
Zrak v Sloveniji Zakaj publikacija Zrak v Sloveniji?
v knjižni zbirki Zelena Slovenija.
Zato, ker se moramo več kot doslej vpraševati, kako kakovost zraka vpliva na zdravje človeka, na ekosisteme, na materiale.
V uredniškem odboru sodelujejo: mag. Tanja Bolte, ARSO, Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, mag. Jože Jurša, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, dr. Fedor Černe, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologije in sisteme, Marjan Jug, TAB, Tanja Ljubič Mlakar, Salonit Anhovo, dr. Marko Notar, TE-TOL, Nives Dolšak, Univerza Washington, dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, dr. Boris Žitnik, Elektroinštitut Milan Vidmar, prof. dr. Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko, Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja, Breda Kralj, Ministrstvo za zdravje, Janja Leban, GZS, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, prof. dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo, mag. Urban Odar, GIZ – Gospodarsko interesno združenje za zemeljski plin, dr. Darja Majkovič, Fit media, Jože Volfand, Fit media. Vabljeni k sodelovanju!
Torej. Kako je z zrakom v Sloveniji, kako je z alarmnimi vrednostmi, kako je še vedno s preseganjem mejnih koncentracij onesnaževal? Koncentracije PM10 najbolj skrbijo. Kaj pa promet, energetika, kmetijstvo, industrija, kurilne naprave? In kaj je Slovenija že dosegla? Kaj bo ali lahko doseže med drugim z Nacionalnim energetskim programom in Strategijo prehoda v nizkooglično družbo? Kakšni so načrti za izboljšanje zraka v Sloveniji? Primeri dobre prakse v Sloveniji. Zrak in kakovost zraka v Sloveniji, to bo središčni izziv strokovne monografske študije Zrak v Sloveniji. Fit media jo bo izdala v letu 2012
Publikacija bo izšla v slovenskem jeziku z angleškimi povzetki in je namenjena vsem, ki so v Sloveniji odgovorni za doseganje okoljskih ciljev pri izboljšanju zraka in za celovitejši pristop k trajnostnemu razvoju. Monografska študija bo izobraževalna, informativna in uporabna za konkretno okoljsko prakso (primeri dobre prakse). Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji ter Upravljanje voda v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.
Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., kidričeva 25, celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700
maj 2012
Vlada RS je leta 2009 sprejela tudi Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, še prej pa Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Kaj smo dosegli, kaj bi lahko in kaj moramo?
www.zelenaslovenija.si