Vsak objekt na priobalnem zemljišču mora imeti podlago v prostorskoizvedbenem aktu občine ali v državnem prostorskem načrtu
morali pred izdajo vodnega soglasja izpolnjevati številne pogoje v smislu, da se ne poveča poplavna ogroženost ali drugače ogrozi površinska ali morebitna podzemna voda. Če se bo želelo na vodnem ali priobalnem območju graditi določeno vrsto objektov, bo moral to poleg vseh ostalih pogojev dovoljevati tudi občinski prostorski akt. Treba je poudariti, da gre predvsem za javne objekte, ki jih občine in javnost potrebujejo, in sicer kot npr. igrišča, parkirišča, parki, zelenice in rekreacijske površine.
25 158/159
foto: www.shutterstock.com
Osnovni namen ZV-1G) je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov, in sicer na način, da bi lahko za to namenjali tudi sredstva iz sklada za vode. Letno bomo tako imeli okoli 22 milijonov evrov sredstev za vzdrževanje voda, kar je dvakrat do trikrat več kot doslej. Redno vzdrževanje vodotokov pomeni zaščito pred poplavami, saj vsake nove poplave povzročijo veliko škodo in na račun pomanjkanja sredstev za ta namen so bile lokalne skupnosti in druge javnosti zelo kritične do države.
okolje
Odslej več sredstev za vzdrževanje vodotokov
Tudi Državni svet 6. 4. 2021 ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o vodah. "V našem okolju ta sprememba rešuje bistvene težave," pa je dejal državni svetnik Srečko Ocvirk. Poudaril je, da je priobalno območje kompleksen prostor, kjer je smiselno urejanje. Zakon odpravlja ovire za urejanje večnamenskih poti, ki so v praksi zelo uporabne, zakonodajno pa popolnima neuporabne. Izpostavil je, da te poti niso uporabne ne za sprehajanje ne za kolesarjenje, Ta zakon bo na primer omogočil kolesarsko pot ob Savi od Ljubljane do Dobove, tako kot je na primer kolesarska pot ob Donavi v Avstriji.
Zakon - v nasprotju z nekaterimi interpretacijami - ne posega na priobalna zemljišča. Ravno tako ni resnična trditev, da bi se odslej lahko na priobalnem pasu gradilo širok nabor objektov in da naj bi zakon predstavljal resna tveganja za degradacijo zemljišč. Zakon o vodah posege na priobalna zemljišča zaostruje, odločitve bodo odslej strokovne in ne več politične. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v svoji predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) na 67. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije poudaril, da odslej zaostrujemo možnost posegov na priobalna Objekte je možno graditi pod naštetimi pogoji: zemljišča in da se o posegih na priobalna ze1. To možnost mora najprej dovoljevati promljišča ne odloča več politično, temveč strostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč kovno. Sedaj bo o tem hitreje, bolj učinkovito možno graditi na priobalnem pasu, če se in bolj strokovno odločala stroka iz Direkcije občina s tem ne strinja in če med drugim Republike Slovenije za vode (DRSV) in ne ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, več Vlada Republike Slovenije. Vsak objekt intervencij in mnenjedajalcev. na priobalnem zemljišču mora imeti podlago v prostorsko-izvedbenem aktu občine ali v 2. Teh objektov ni možno graditi, če gre za ogrožanje poplavne varnosti, erozijske, če državnem prostorskem načrtu. V postopku gre za poslabšanje stanja voda, če je to v sprejemanja tega akta pa dajejo svoja mnenja nasprotju s cilji upravljanja voda, … številni mnenjedajalci in civilna družba. S temi spremembami MOP prav v ničemer ne ogroža Ostaja torej vrsta varovalk, da ne pride do pravico do pitne vode, ki je zapisana v Ustavo škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na Republike Slovenije. vode v najširšem smislu in ki so bile v veljavi MOP poudarja, da bodo prav vsi taki objekti že doslej.
Zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč z zaključkom na vladi Zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč, ki se je do sedaj ob sodelovanju DRSV in ožjega MOP zaključil politično, torej na vladi s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala DRSV na nivoju odločbe. Prost dostop do vode bo tudi odslej moral ostati omogočen. Dostop do vode in priobalnih zemljišč ureja 38. člen, ki v prvem odstavku pravi: »Lastnik ali drug posestnik vodnega priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če bi delal škodo.« april 2021
Promocija
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)
