november 2018
V Dinosu podpiramo predlog interventnega zakona, s katerim želi Ministrstvo za okolje in prostor odpraviti nakopičeno odpadno embalažo z dvorišč komunalnih podjetij, vendar ne v takšni obliki, pojasnjuje Goran Ambrož, ki je v Dinosu vodja programa nekovinskih materialov in embalažne sheme Unirec. MOP sedaj interventno rešuje nekaj, na kar so sheme in komunalna podjetja opozarjala že več let. Sogovornik med drugim opozarja na nujnost, da se doseže večja kakovost ločeno zbrane frakcije, saj je sedaj reciklabilne odpadne embalaže le še okrog 30 %. Zato so nujni standardi kakovosti, ki jih Dinos že uvaja. Sicer pa Goran Ambrož ob konkretnih vprašanjih o nejasnostih v interventnem zakonu izraža bojazen, da bodo letošnji kupi neprevzete odpadne embalaže prihodnje leto spet zrasli na prostem pri komunalnih podjetjih, če ne bo sistemskih sprememb v Uredbi.
Okoljski minister je ob količinah neprevzete odpadne embalaže izjavil, da gre v Sloveniji za ekološko katastrofo. A interventni zakon predvsem disciplinira družbe za ravnanje z odpadki. Kje je zatajila država in kakšna je odgovornost DROE? Takšno ekološko katastrofo gledamo v Sloveniji vsako jesen že več let. Vsa ta leta smo tako IJS kot DROE opozarjali MOP na težave in podajali predloge na sejah raznih komisij, delovnih skupin in drugod. Ampak posluha s strani države do sedaj ni bilo. Zato me zdaj toliko bolj veseli izjava ministra, da se bo osebno zavzel, da se problematika uredi. Namreč posledica je, da se komunalna podjetja, DROE in MOP že več let medsebojno obtožujemo in iščemo krivca, namesto da bi z roko v roki vzpostavili delujoč sistem. Strinjam se, da je potrebno nakopičeno odpadno embalažo interventno urediti. Ne morem pa se strinjati, da bi se sprejel takšen interventni zakon, kot je bil dan v javno obravnavo. Toda komunalna podjetja so prepolna z odpadno embalažo, zdravje ljudi in okolja je ogroženo, z grmado neprevzete embalaže na prostem je kršena tudi zakonodaja. Zakaj niste mogli DROE, komunalna zbornica, centri za ravnanje z odpadki in MOP prej dogovoriti rešitve in bi se izognili interventnemu zakonu? Letos januarja je Upravno sodišče RS po nekaj letih vztrajanja ene izmed DROE pri drugačni razlagi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pritrdilo tej DROE. S sodbo je odločilo, da so DROE dolžne prevzeti toliko OE, kot so je na trg dali njihovi zavezanci, torej podjetja, ki dajo na trg več kot 15 t embalaže. S tem se je celo s sodno prakso potrdil neenakopraven položaj na trgu med DROE. In maja letos smo DROE v okviru GIZ skupne sheme MOP opozorili na situacijo, ki jo danes spremljamo po TV, torej da bodo komunalna podjetja spet zasičena s kupi odpadne embalaže. Namesto da bi MOP takoj pristopil k sistemskim spremembam, je junija ARSO poslala DROE nova OVD, v katerih nam je bilo naloženo, da moramo prevzeti VSO zbrano KOE, in sicer z določilom, da pritožba ne zadrži izvršbe. Sledile so pritožbe DROE in avgusta je ARSO odpravil izdane OVD. Formalno zaradi proceduralne napake. Katere predloge ste DROE in Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih
Promocija foto: arhiv podjetja
Predlog potrebuje dopolnitve, nujne so sistemske spremembe
Goran Ambrož
38 133
okolje
Sheme v interventnem zakonu
odpadkov posredovali na MOP, da bi odpravili vzroke za neprevzemanje odpadne embalaže? Predlagali smo znižanje praga 15 ton, do katerega podjetja niso dolžna plačevati embalažnine za embalažo, ki jo dajejo na trg. Predlagali smo še določanje tržnih deležev DROE na podlagi količine embalaže, ki jo dajo podjetja na trg v celem letu in ne le na podlagi količine embalaže, ki jo dajo podjetja na trg v prvem tromesečju. Prav tako smo predlagali, naj se vzpostavi enoten, transparenten in nadziran sistem ugotavljanja količin in kakovosti komunalne odpadne embalaže. Torej standarde kakovosti. Sicer pa so se podobni predlogi pošiljali na MOP vsaj od leta 2012 naprej. Kaj bi lahko pomenila odprava izvirnega greha, to je, da ni jasne ločnice med komunalno in nekomunalno embalažo? To bi pomenilo delitev pristojnosti za ravnanje z embalažo. Za ravnanje s komunalno embalažo, ki kot odpadek nastaja pri gospodinjstvih, bi bila pristojna komunalna podjetja. Za ravnanje z nekomunalno embalažo, ki kot odpadek nastaja v gospodarstvu, pa bi bila še naprej pristojna podjetja, ki delujemo tržno. Posledično bi delitev na komunalno in nekomunalno embalažo pomenila, da bi embalažnino za komunalno embalažo določala komunalna podjetja oz. država, pogoji za nekomunalno embalažo pa bi se še naprej določali tržno. Kaj je vzrok, da je med komunalno odpadno embalažo vse manj, zdaj le še okrog 30 %,