Filoglasilo 2. številka 2021 by filoglasiloffum

Glasilo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

2021

ŠT. 2

Filoglasilo glasilo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Izdajatelji

Odgovorna urednica: Maša Jazbec Pomočnica urednice: Liza Kožar Lektorice: Nina Hajšek, Karin Jureš, Agnes Kojc Oblikovanje: Maša Jazbec, Tadeja Melanšek in Kristijan Matjašič Naslovnica: Lucija Jurić, Nina Ferlič in Maša Jazbec Ilustratorka: Lucija Jurić Naklada: 150 ISSN 2738-5736 Letnik: 1 Številka: 2 Leto izida: 2021 Publikacija je brezplačna, glasilo izhaja dvakrat letno, enkrat na semester.

MARIBOR, DECEMBER 2021

UVODNE BESEDE

Maša Jazbec, urednica Filoglasila PRODEKANICA ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA Drage bralke in dragi bralci, pred vami je druga številka Filoglasila, ki je tokrat nastajala v čudoviti avstrijski prestolnici, na Dunaju, kamor sem se novembra odpravila na izmenjavo. Med pisanjem te uvodne besede me je obdajalo povsem praznično vzdušje, ki je letos v prestolnici zasijalo že v drugem tednu novembra. Na poti do univerzitetnega Starbucksa, kjer sem pred predavanji na tamkajšnji fakulteti pripravljala drugo številko Filoglasila, sem med prestopanjem na podzemni železnici ves čas iskala navdih za pisanje uvodne besede. Takoj ko sem se usedla na svoje običajno mesto v kavarni, pa so besede kar same prihajale na dan. Obdajala me je kopica študentov, zatopljenih v knjige in računalnike, nasproti mene pa so se na drugi strani steklenih sten nahajale božično-novoletne stojnice z omamno dišečimi dobrotami. V tokratni številki smo za vas pripravili predstavitev vseh oddelčnih društev in vas popeljali skozi zadnja štiri leta zares pridnega in marljivega projektnega dela študentov vseh 12-ih oddelkov naše fakultete. Cilj še zmeraj ostaja enak: oddelke in študente želimo čim tesneje povezati med seboj ter vsakemu izmed njih predstaviti dogajanje na fakulteti. Ob tem je Filoglasilo tudi odlična promocija naše fakultete in navdih za vse nadaljnje projektno delo na Univerzi v Mariboru. Ob snovanju prve številke Filoglasila je zaradi epidemioloških ukrepov vse delo potekalo izključno na daljavo. Res je, da je tudi tokrat večina dela zaradi mojega bivanja na Dunaju potekala na daljavo, a smo se s člani uredniškega odbora kljub temu oktobra imeli priložnost spoznati in sestati v živo. Na srečanju smo tako pripravili natančen načrt dela, ki smo se ga v celoti držali. Delo smo si razdelili med seboj in se lotili izdelave druge številke glasila. Z velikim veseljem vam sporočam, da nam je tudi tokrat uspelo! Naj vas ob branju spremljajo toplina, veselje in obilica prazničnega vzdušja!

Liebe Grüße aus Wien, Maša Jazbec urednica Filoglasila

FILOGLASILO

UVODNE BESEDE

red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik PRODEKANICA ZA KAKOVOST, KADRE IN RAZVOJ

Drugi številki Filoglasila na pot V veliko zadovoljstvo mi je, da na povabilo odgovorne urednice Maše Jazbec prispevam nekaj uvodnih misli. Razloga sta vsaj dva. Prvi je gotovo ta, da imamo pred seboj že drugo številko glasila študentov Filozofske fakultete. To pomeni, da se živahen študentski ustvarjalni utrip ob spodbudnih odzivih na prvo številko nadaljuje. Drugi razlog pa predstavlja njegova tematska zasnova. Tokrat so študenti na ogled postavili svojo bogato raziskovalno dejavnost, ki jo pod spodbudnim mentorskim očesom spremljajo naši profesorji. Študenti z različnih oddelkov namreč z zadovoljstvom poročajo o svojih dosežkih pri snovanju za stroko pomembnih dejavnostih. Nekateri predstavljajo, kako se aktivno uvajajo v svet literarne kritike, pripravljajo debate, okrogle mize o perečih družbenih dogajanjih in prikazujejo raznolike aktivnostih društvenih podmladkov ter delo pri izdajanju oddelčnih študentskih časopisov. Spet drugi izpostavljajo zavidljive rezultate, ki so nastali v okviru t. i. študentskih projektov, imenovanih Po kreativni poti do znanja (PKP) in Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK).

Vodstvo je za fakulteto začrtalo takšno razvojno pot, s katero bomo lahko prav vsi prispevali k prepoznavnemu raziskovalnemu in pedagoškemu preboju svojih humanističnih in družboslovnih disciplin tako znotraj Univerze v Mariboru kot v slovenskem ter tudi širšem evropskem prostoru. Prav zato je treba raziskovalno angažiranost prenašati tudi na naše študente ter jih pod mentorstvom najboljših raziskovalcev in učiteljev popeljati v svet raziskovanja, ki zahteva timsko in interdisciplinarno delo, v katerem se učijo sodelovalnosti, raziskovalne doslednosti in strpnosti ter spoznavajo tudi etične dimenzije raziskovalnega dela.

FILOGLASILO

UVODNE BESEDE

Želim poudariti, da Filozofska fakulteta kot prijaviteljica pri obeh vrstah projektov sodeluje že od samega začetka, tj. od leta 2014 pri PKP in od 2016 pri ŠIPK. Skupno približno trideset projektov obeh vrst, na katerih je sodelovalo blizu tristo študentov, kaže zavidljive številke kot posledico dejstva, da kot fakulteta na vsakoletnih razpisih presegamo omejeno število 3 prijav in se potegujemo še za dodatne projekte. S tem dajemo svojim študentom veliko možnosti za vključevanje v projektno delo, v katerem lahko razvijajo dobre prakse in koristne rešitve, širijo svoje kompetence, si pridobijo praktične izkušnje, dodatna znanja ter veščine, ki so vse bolj pomembne za vstop na trg dela in za ustvarjanje samostojne karierne poti. Posebna vrednost pričujoče številke Filoglasila je pregled nad številnimi dobrimi, koristnimi, in uporabnimi idejami s področja humanistike, družboslovja, izobraževanja in umetnosti, ki smo jih razvili skupaj s sodelujočimi fakultetami in zunanjimi partnerskimi gospodarskimi in negospodarskimi organizacijami. Le te so nas prepoznale kot zanesljivega partnerja, ki zna ne samo najti dobre rešitve za izzive in pobude iz okolja, ampak svoj način dela prilagoditi tudi najzahtevnejšim razmeram ob epidemiji covida-19. Snovalcem revije za pripravo bogate vsebine iskreno čestitam in vabim vse k zanimivemu branju, ki naj prispeva k rojevanju novih kreativnih in inovativnih idej. Saj smo fakulteta z razgledom po širokih obzorjih.

red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, prodekanica za kakovost, kadre in razvoj

FILOGLASILO

UVODNE BESEDE

red. prof. dr. Vlasta Kučiš VODJA RAZISKOVALNE SKUPINE PREVODOSLOVNE ŠTUDIJE IN MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA TER MEDNARODNE CEEPUSMREŽE TRANS

OD IDEJE DO ZNANJA IN STORITVE Drage študentke, dragi študentje, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

ko smo snovali vsebino nove številke Filoglasila, smo se v uredniškem odboru odločili, da tokrat predstavimo projektno delo študentk in študentov, ki na fakulteti poteka v obliki aplikativnega in raziskovalnega dela ali v okviru strokovnih društev. Že starodavni kitajski modrec in filozof Konfucij je namreč zapisal: »Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in si bom zapomnil, vključi me v delo, da bom znal«. Dovolite mi, da v nekaj besedah predstavim in pohvalim dosedanje projektno delo naših študentk in študentov, ki na vseh oddelkih fakultete izkazujejo velik interes pri vključevanju v raziskovalne ter strokovne projekte. Študentke in študenti Filozofske fakultete so pri raziskovalnem in projektnem delu zelo aktivni, saj se pedagoški delavci zavedamo, da je pridobivanje novih strokovnih znanj, veščin in kompetenc uspešnejše, če je povezano z dejanskimi življenjskimi izzivi in posledično s kritičnim ter samostojnim razmišljanjem pri iskanju rešitev. Ob reševanju določenega problema se študentke in študenti urijo v komunikacijskih veščinah, naučijo se timskega dela in razvijajo samozavest, ki je ključnega pomena pri vključevanju na konkurenčni trg dela. Študentke in študenti imajo dejavnosti, povezane s projektnim delom, ki jih pritegnejo in kjer lahko sodelujejo z drugimi, ne glede na predmet in stroko, zelo radi.

FILOGLASILO

UVODNE BESEDE

Prevodoslovci smo uspešno zaključili že nekaj mednarodnih in domačih projektov. V okviru evropskega projekta MIG-KOMM-EU smo se ukvarjali z večjezično poslovno komunikacijo in pripravili začetni tečaj slovenščine za tujce v spletni obliki. Mednarodni projekt TransLaw je povezal prevodoslovno in pravno stroko ter v luči jezikovnih pravic slehernega državljana izpostavil pomen sodnega tolmačenja v kazenskih postopkih tujih državljanov. S študentkami in študenti smo ugotovili, da sodno tolmačenje postaja zanimivo raziskovalno področje prevodoslovja kot mlade interdisciplinarne znanstvene vede, saj je neizogibno pri azilnem postopku, policijskih zaslišanjih, narokih na sodiščih in na področju zdravstvene oskrbe, ko govorimo o tujih državljankah in državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo slovenščine kot uradnega jezika.

Pri projektih Po kreativni poti do praktičnega znanja (PKP) smo se lotili analize in popravkov ABCbrošure v mariborskem hotelu City in pripravili predloge prenove ter jezikovne izboljšave slovenskega, angleškega in nemškega besedila. V sodelovanju z zasebnim podjetjem, ki se ukvarja s prodajo fizioterapevtskih in rehabilitacijskih aparatov, smo oblikovali skupni projekt PRETEREA, pri katerem smo povabili k sodelovanju tudi študentke in študente medicine ter zdravstvene nege, da bi povezali zdravstveno in prevajalsko stroko. Pripravili smo osnutek prevoda navodil za uporabo rehabilitacijskih in medicinskih aparatov v slovenščini ter izdelali trojezični terminološki glosar s področja fizioterapije.

Poseben izziv na področju medkulturne in večjezične komunikacije je področje turizma, ki je s svojo ponudbo vpeto v mednarodni ter globalni prostor, upoštevajoč različne ciljne skupine, kulturne značilnosti ter marketinške pristope. Zato smo v sodelovanju s hoteli v Rogaški Slatini pripravili dva zanimiva projekta – HOSARO in GRANDBRO –, ki se osredinjata na prevajanje za turistično industrijo in oblikovanje hotelskih novic za tuje ter domače goste ob aktivnem sodelovanju študentk in študentov turizma, medijskih študij in oblikovanja. Kot vidimo, je veliko priložnosti za sodelovanje tako v raziskovalnih kot aplikativnih projektih. Treba je le imeti idejo in jo uresničiti, poiskati ustrezne partnerje, predvsem pa imeti željo po novem znanju, ki je študentkam in študentom Filozofske fakultete zagotovo ne manjka.

Vsem skupaj želim obilo uspeha pri projektnih prijavah in veliko sreče v prihajajočem novem letu.

Red. prof. dr. Vlasta Kučiš

FILOGLASILO

UVODNE BESEDE

Drago Jančar AKADEMIK IN ČASTNI DOKTOR UNIVERZE V MARIBORU Drage študentke, dragi študentje! Poleg visokega častnega naziva, ki ga sprejemam s ponosom in hvaležnostjo, me je doletela tudi ne povsem lahka naloga, da se v imenu vseh današnjih lavreatov zahvalim predlagateljem in vsem drugim na Univerzi v Mariboru, ki so prepoznali naše delo in znanstveno ter umetniško ustvarjalnost, pa tudi odlične dosežke profesorjev in študentov te visoke ustanove. Ta naloga ni lahka zlasti zato, ker me ob pogledu na impozantne znanstvene dosežke profesorjev Rogerja Watsona, Rafiquela Ganija in Danijela Rebolja prevzema tolikšno spoštovanje, da ne vem, ali si zaslužim s svojo literarno umetnostjo stati med njimi. Če samo pomislim, kako pomembno in koristno je znanstveno delo profesorja Watsona, še posebej v današnjem času, ko se svet bori proti nevarnemu virusu, ali če samo preberem nekatere naslove iz bibliografij profesorjev Ganija in Rebolja, ki jih niti ne razumem dobro, kaj šele, da bi se lahko podal v globine in labirinte eksaktnih in z merljivimi, pogosto povsem uporabnimi rezultati izraženih raziskav – potem se s svojimi literarnimi izmišljijami v tem svetu naravoslovnega znanja, ki človeštvu prinaša boljše življenje, ne počutim povsem enakovrednega. Še posebej, če se spomnim na znano trditev Oscarja Wilda, da je namreč vsa umetnost precej neuporabna, če že ne čisto nekoristna.

Pa vendar človek potrebuje tudi sanje in domišljijo, potrebuje naše izmišljene zgodbe, ki izvirajo iz resničnosti, kot je to imenoval Hans Christian Andersen. Med branjem teh izmišljij se človeku odpirajo ne samo estetske pokrajine in lepota sveta, ne samo etična vprašanja o našem ravnanju na tem svetu, ki se od začetkov naše civilizacije niso bistveno spremenila - odpirajo se mu tudi vprašanja o nedoumljivih skrivnostih življenja in narave.

Fotografija: Mankica Kranjec, Beletrina FILOGLASILO

UVODNE BESEDE

In na tej točki smo si znanstveniki in umetniki zelo blizu, eni bolj, drugi manj koristni. Oboji pa vemo, da brez visoko letečih sanj, v katerih se odmikamo od že znanega, raziskanega, povedanega in napisanega, brez drzne domišljije, ki sega v neznano, ne bi bilo sveta, kakršnega poznamo. In ki ga skušamo narediti boljšega.

Ko sem sam pred davnimi leti študiral pravo na tej univerzi, se prav zanesljivo ne bi znašel med tako odličnimi študenti, ki sedijo tukaj in gotovo doživljajo lep trenutek pohvale za svoje dosežke. Tudi takrat jih ni bilo malo in mnogi med njimi so danes sijajni pravniki. A sam pač nisem bil, roko na srce, prav dober študent In, kar je še huje: področje, v katero bi se moral poglobiti, me je premalo zanimalo. Po prvih literarnih objavah v študentskem časopisu Katedra in v literarnih revijah, sem že vedel, da me vleče nekam drugam, k besedam, stavkom in zgodbam, ki jih je treba zapisati. Bolje sem se počutil med les hommes et femmes de lettres kakor med profesorji rimskega prava ali celo profesorji takratne pravne znanosti socialističnega samoupravljanja. Zato naj mi ne zamerijo profesorji, ki so me skušali z veliko truda in malo uspeha toliko naučiti, če rečem, da je že takrat moje osrednje šolanje postalo branje literature, obiskovanje gledaliških predstav, občudovanje likovne in glasbene umetnosti, same nekoristne stvari. In cele noči debatiranj o knjigah, estetskih, etičnih in družbenih vprašanjih z mojimi mariborskimi, ljubljanskimi in tržaškimi literarnimi prijatelji in sopotniki. Ta čuden obrat od študija prava k umetnosti je postal smisel mojega življenja. In razlog za pohvalo, ki jo danes doživljam s tem častnim nazivom.

Zato bi rad namenil stavek tudi tistim študentom, ki jih danes ni tukaj in od katerih nekateri tudi obupavajo nad svojim študijem. To je svetopisemski stavek, po katerem je bil vsakomur dan talent, a vsakdo ni znal z njim ravnati. Imaš ga, vsakdo ga ima, Ne zakoplji ga v zemljo, glej, kaj boš z njim naredil.

Na mariborski univerzi se jim je zdelo, da sem jaz z njim nekaj naredil. Zato so mi toliko let pozneje nadeli tole togo in postavili v isto vrsto z učenjaki, do katerih čutim spoštovanje.

Drago Jančar

FILOGLASILO

INTERVJU

Intervju z Valterjem Mavričem GENERALNI DIREKTOR GENERALNEGA DIREKTORATA ZA PREVAJANJE PRI EVROPSKEM PARLAMENTU 1. Tokratno številko Filoglasila smo posvetili obštudijskim projektom in oddelčnim društvom. Ali bi nam tudi vi predstavili nekaj projektov, pri katerih ste znotraj Evropskega parlamenta sodelovali s študenti? Hvala za povabilo na Filozofsko fakulteto v Maribor. S prof. dr. Kučiš sodelujeva že veliko let in vsako leto se z veseljem odzovem vabilu, da pridem študentom predstavit naše nove projekte in možnosti za sodelovanje. Letos bom posebej predstavil, kako se jezikovni strokovnjaki v Evropskem parlamentu pripravljamo na različne večjezične kampanje, na primer o covidu-19 pa o dolgoročnem evropskem proračunu ter o tem, kaj Evropa počne za državljane. Pri vseh teh projektih sodelovanje s študenti poteka prek praktikantov, ki pridejo k nam iz vseh držav EU in za vseh 24 jezikov. Zelo aktivni smo tudi na področju terminologije, saj sodelujemo z univerzami, ki so udeležene v programu evropskega magisterija iz prevajanja.

2. Veliko mladih se ne zaveda pravega pomena Evropske unije. Kako bi jim na kratko opisali, zakaj je pravzaprav tako pomembna in kakšna je vloga mladih, ko govorimo o Evropski uniji? Mislim, da se mladi, kakor tudi malo manj mladi, vendarle zavedajo, kaj Evropska unija vsakodnevno počne za vse nas. Ko pa imamo na voljo le nekaj minut, da to povemo, je to težko strniti. Tudi zgodovino Slovenije in njeno pot do neodvisnosti ter samostojnosti je nemogoče opisati z enim samim stavkom, lahko pa vedno strnemo, da se nam je uresničil tisočletni sen, da bi imeli svojo državo. Enako je pri graditvi Evropske unije. Tisočletni sen Evropejcev je, da bi živeli na celini, ki ne bi poznala vojn, kjer bi vladali blaginja, mir, spoštovanje do sočloveka in družbe, ter kamor bi se lahko zatekli po pravico. To se uresničuje prek pogovarjanja, dogovorov in tudi zakonov v jeziku, ki ga razumemo. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi imeli več uradnih in delovnih jezikov, kar imenujemo večjezičnost.

Vir: Luxventures.eu FILOGLASILO

INTERVJU

Večjezičnost je temeljna vrednota Evropske unije, saj je globoko zasidrana že v primarni zakonodaji EU. Šel bi celo nekoliko dlje in trdil, da ima večjezičnost v Evropski uniji rang ustavnega načela. Večjezična ureditev zagotavlja, da lahko vsi državljani Evropske unije berejo zakonodajo v jeziku svoje države in komunicirajo z evropskimi institucijami v katerem koli izmed 24 uradnih jezikov. Zapoved večjezičnosti zlasti tudi zagotavlja, da lahko evropski poslanci v svojem jeziku pisno in ustno sodelujejo ter razpravljajo v vseh zakonodajnih postopkih. V Evropskem parlamentu so zato vsi uradni jeziki tudi delovni jeziki. Ker imajo poslanci, ko glasujejo o nekem predlogu evropskega zakona, pred seboj svojo jezikovno različico, je kakovost prevoda izjemnega pomena, saj so sprejete uredbe v vseh jezikovnih različicah enakovredne, v celoti zavezujoče in se v vseh državah članicah uporabljajo neposredno. 3. Kako pomembni sta humanistika in družboslovje v Evropski uniji? Po mojem so za znanost pomembne prav vse vede. Vse raziskujejo našo družbo, odnose v njej, pojave, fenomene, izzive, mogoče tudi njeno prihodnost. Univerze in raziskovalna središča imajo pomembno vlogo pri tem in zato so programi sodelovanja izredno pomembni. Ne samo programi za študente, kot je na primer Erasmus, ampak tudi razni projekti, ki spodbujajo sodelovanje med univerzami. 4. Kakšna je vloga jezikoslovcev in prevajalcev v Evropski parlamentu? Kolikšen je delež slovenskih predstavnikov jezikoslovcev in prevajalcev v institucijah Evropske unije? Jezikoslovce in prevajalce uvrščamo v skupino jezikovnih strokovnjakov. V tej skupini so tudi redaktorji, korektorji, jezikovni informatiki, pravni jezikovni strokovnjaki in strokovnjaki za jasno izražanje. Naša naloga je zelo jasna: z jasnim izražanjem moramo približati delo Evropskega parlamenta njenim državljanom. To naredimo s prevajanjem in z redakcijo izvirnikov. Vsi jeziki so zastopani enakopravno, zato se številke med jezikovnimi strokovnjaki posameznih jezikov ne razlikujejo. V Evropskem parlamentu je povprečno za vsak jezik na voljo okrog 40 oseb, tudi za slovenščino je tako. Za preostale institucije pa so številke različne, zelo zanimivo branje ponuja spletna stran vlade Republike Slovenije, ki se podrobno ukvarja s slovenščino v Evropski Uniji.

5. Eden izmed precej zastopanih oddelkov na naši fakulteti je med drugim tudi oddelek za zgodovino. Kakšne so možnosti za vključitev diplomantov in magistrov zgodovine v institucije Evropske unije? Kakšna je njihova vloga znotraj Evropskega parlamenta? Zaposlovanje v institucijah Evropske unije je široko področje in bi zahtevalo več ur pogovora. Vseeno bi rekel, da imajo vsi diplomanti enake možnosti. Nekateri se lahko že na začetku bolj specializirajo, na primer jezikoslovci in pravniki, nekateri pa se lahko prijavijo na splošne razpise, kjer je dobrodošla katera koli diploma. Vendar pa smo v Evropskem parlamentu namenili posebno pozornost tudi zgodovinarjem, in sicer z dvema projektoma: Hiša evropske zgodovine in Moja hiša evropske zgodovine. Vabim vas, da si ju ogledate in se nanju odzovete.

[1] 55. člen Pogodbe o Evropski uniji določa, da je pogodba »sestavljena v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, švedskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna«.

FILOGLASILO

INTERVJU

6. Kakšen je položaj slovenskega jezika znotraj Evropske unije in Parlamenta? Čeprav je slovenščina eden izmed manj razširjenih jezikov v Evropski uniji, je tudi zelo prisotna in v Evropskem parlamentu povsem enakovredno zastopana. Približno 40 zaposlenih v slovenski jezikovni skupnosti skupaj z mrežo zunanjih prevajalcev na leto prevede približno 100.000 strani v slovenščino.

Slovensko članstvo v Evropski uniji bistveno prispeva k prepoznavnosti slovenščine v Evropi in tudi k razvoju slovenščine. S tem, da je skoraj čisto vsak dokument Evropskega parlamenta (in drugih institucij Unije) preveden v slovenščino, nastaja bogata zbirka slovenskih besedil. Hkrati se s tem razvija terminologija in tako nastajajo močne povezave med strokovnjaki slovenskega jezika v Sloveniji ter v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu. Slovenščina je tako avtomatično vključena v večjezične terminološke zbirke in slovarje (npr. IATE).

Dejstvo, da je slovenščina eden izmed uradnih in delovnih jezikov Evropske unije, ima še druge prednosti. S tem, da je slovenščina vključena v »elitni« klub uradnih in delovnih jezikov EU, je enakopravno obravnavana tudi pri razvoju novih trendov in jezikovnih tehnologij. Evropski parlament aktivno spodbuja razvoj jezika za državljane, zato tudi slovenščina od vsega začetka prispeva k razvoju politike jasnega izražanja in od nje pridobi. V ta namen je Evropski parlament leta 2020 v generalnem direktoratu za prevajanje ustanovil direktorat za jezik državljanov, ki na inovativen način približuje delo Evropskega parlamenta državljanom – ne le v obliki pisane besede, temveč tudi z večjezičnimi avdio- in videoposnetki. »Ne gre samo za to, da se z našimi državljani pogovarjamo v njihovem jeziku, ampak da uporabljamo tudi njihove besede,"[2] je to politiko opisala podpredsednica Evropskega parlamenta za večjezičnost Nicola Beer. S tem Evropski parlament izboljšuje jasnost, gledljivost, poslušljivost in berljivost vsebin Evropskega parlamenta ter si prizadeva premostiti razdaljo med državljani in evropskimi institucijami.

Tudi na tehnološkem področju je Evropski parlament pionir, saj skupaj s tehnološkimi podjetji razvija jezikovne tehnologije prihodnosti, kot npr. strojno prevajanje, prepoznavanje govora ali strojno prevajanje govorjene besede. Ker Evropski parlament razvija tehnološke rešitve za svoje storitve v vseh uradnih jezikih, se tehnološke prevajalske rešitve za slovenščino hitreje razvijajo, kot bi se sicer.

Z gospodom Valterjem Mavričem se je pogovarjala urednica Filoglasila, Maša Jazbec.

[2] Nicola Beer, DG TRAD konferenca o strojnem prevajanju, 26. 10. 2021. (»Il s'agit de parler aux citoyens, non seulement dans leurs langues, mais aussi avec leurs mots.«)

FILOGLASILO

INTERVJU

7. Zasledila sem, da je za vstop v generalni direktorat za prevajanje na prvem mestu prav odlično znanje slovenščine. Kakšno znanje slovenščine pa imajo v resnici študentje s področja humanistike in družboslovja? Na to vprašanje težko odgovorim znanstveno, ker nismo opravili nobene študije. Res pa je, da imamo mi opravka predvsem s prevajalci, ki naše vstopne izpite uspešno opravijo, zato težav s slovenščino ne opažamo. In med njimi niso samo šolani jezikoslovci, temveč tudi humanisti drugih področij, naravoslovci in družboslovci. Želel bi samo dodati, da lahko vsi negujemo naš odlični nivo slovenščine z branjem. Poleg tega je branje tudi odlična gimnastična vaja za naše možgane, zato nam nikoli ne bo škodilo. 8. Koliko in katere jezike morajo obvladati humanisti in družboslovci, ki želijo delati na eni izmed evropskih institucij? Poleg materinščine je treba vedno poznati še vsaj dva uradna in delovna jezika EU. Če govorimo o jezikovnih strokovnjakih, potem mi zahtevamo vsaj enega od naslednjih: angleščina, francoščina, nemščina, španščina, italijanščina ali poljščina. V praksi je res največ tistih, ki si izberejo angleščino kot drugi jezik. Sledijo pa preostali uradni jeziki EU. Na koncu se želim zahvaliti za povabilo in priložnost, da sem lahko spregovoril z vami o našem delu v Filoglasilu, ter zaželeti vsem študentom Filozofske fakultete v Mariboru uspešen študij.

Ma ša Jaz bec, Valt er Ma vrič in dr. Vlas ta Kuč iš

FILOGLASILO

Prelistaj me! Vaša ekipa Filoglasila

KAZALO

vsebine

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

Oddelek za filozofijo

Oddelek za geografijo

Oddelek za germanistiko

Oddelek za madžarski jezik in književnost

Oddelek za pedagogiko

Oddelek za prevodoslovje

Oddelek za psihologijo

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Oddelek za sociologijo

Oddelek za umetnostno zgodovino

Oddelek za zgodovino

ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO

Dvojezične ilustrirane slikanice kot rezultat projekta PRESLIK

"CILJ PROJEKTA, KI SMO GA TUDI USPEŠNO URESNIČILI, JE BIL PREVESTI TRI PRAVLJICE ANE KORITNIK IZ SLOVENŠČINE V ANGLEŠČINO TER JIH ILUSTRIRATI." DENIS REŽONJA

Februarja 2019 se je v sklopu javnega razpisa Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju začel PKP-projekt PRESLIK – Skozi prevod in ilustracijo do dvojezične slikanice. Potekal je do polovice junija istega leta. Pri projektu smo sodelovali študenti FF-ja in PEF-a UM, in sicer smeri Anglistike, Prevodoslovja in Likovne umetnosti. Delali smo pod mentorstvom red. prof. dr. Michelle Gadpaille in asist. dr. Tjaše Mohar, prof. spec. Samuela Grajfonerja ter direktorja Celjske Mohorjeve družbe Simona Ozvatiča in urednice dr. Cvetke Rezar iz Društva Mohorjeve družbe.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO

Prevode pravljic smo s pomočjo strokovnih mentoric, red. prof. dr. Michelle Gadpaille in asist. dr. Tjaše Mohar, izvedli študenti anglistike in prevodoslovja: Alen Golež, Jana Herzog, Denis Režonja, Alina Špan, Anja Veit in Jasna Vidinić. Za ilustracije pravljic sta s pomočjo strokovnega mentorja, prof. spec. Samuela Grajfonerja, poskrbeli študentki likovne umetnosti Monika Goričan in Tamara Šterlek.

Kot končni rezultat so tako nastale tri dvojezične ilustrirane slikanice avtorice Ane Koritnik: Miška Frančiška mora v šolo(Little Mouse Frannie Goes to School), Ježka dobita sestrico (The Little Hedgehogs get a Baby Sister) in Razbojnik Francelj Tancelj v Mestu Luninega Krajca (Frankie Bankie the Bandid in the City of Crescent Moon). Po končanem projektu smo s skupino obiskali Celjsko Mohorjevo družbo, kjer smo za sodelovanje prejeli simbolične knjižne nagrade.

be M oh or jev e dr už Vir : A rh iv ce ljs ke

Vir: os ebni a rhiv

FILOGLASILO

ODDELEK ZA FILOZOFIJO

Študentski filozofski simpozij 2021

"S TEM BI SEVEDA RADA SPODBUDILA VSE ŠTUDENTE, DA VERJAMEJO VASE IN NAREDIJO ODLOČILEN KORAK NA SVOJI POTI." MARINA BAJIČ

Študenti in študentke na našem oddelku že šesto leto prirejamo Študentski filozofski simpozij 2021, ki je organiziran v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo in Društvom za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF), organizatorja simpozija pa sta Tadej Todorović in Urška Martinc.

3 FILOGLASILO

ODDELEK ZA FILOZOFIJO

Program in podrobnosti glede virtualne udeležbe so dostopne na spletni strani Društva za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF), do katere lahko dostopaš na tej povezavi: https://daf.splet.arnes.si. Tokratni udeleženci prihajajo z naslednjih univerz: University of Maribor, University of Illinois at Urbana-Champaign, University of Edinburgh, University of Graz, Pacific University, University of Georgia, University of Warsaw, Indian Institute of Technology, University of Turin, University College London, University of Genoa, University of Manchester, University of St Andrews, University of Hradec Králové, University of Jyväskylä, University of Cambridge in Texas A& M University. Letos sem na simpoziju nastopala prvič, in sicer z raziskavo, ki se je začela kot seminarska naloga. Izkušnja je bila precej neverjetna, saj sprva nisem bila prepričana, ali je moja raziskava sploh dovolj dobra, da se lahko udeležim simpozija. Po nastopu sem ugotovila, da je bilo pravzaprav zabavno deliti svoja odkritja z ostalimi, ob tem pa prejeti izvrstne komentarje, ki sedaj odlično prispevajo k moji nadaljnji raziskavi. S tem bi seveda rada spodbudila vse študente, da verjamejo vase in naredijo odločilen korak na svoji poti.

3 FILOGLASILO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Analiza obdelovalnih površin s pomočjo daljinskega zaznavanja

"ANALIZIRALI SMO 8 VZORCEV PRSTI NJIVE NA PRAGERSKEM IN 8 VZORCEV PRSTI NJIVE PRI BETNAVSKEM GOZDU." URŠKA POVALEJ

Projekt PKP (Analiza podatkov o obdelovalnih površinah s pomočjo daljinskega zaznavanja) smo izvajali pet mesecev, od februarja do junija, leta 2019 . Vodja projekta je bil viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, univ. dipl. inž. grad., nam, študentom Filozofske fakultete UM, pa je bila mentorica prof. ddr. Ana Vovk Korže. V projekt so bili vključeni tudi študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Glavni namen projekta za študente Filozofske fakultete je bil, da se seznanimo s projektnim delom in laboratorijsko analizo prsti. Tekom projekta pa smo z vmesnimi zadolžitvami in pisanjem poročil pridobili tudi druga znanja in kompetence.

3 FILOGLASILO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Ob izdelavi prvega poročila »Analiza podatkov o obdelovalnih površinah s pomočjo digitalnega zaznavanja« smo se seznanili z osnovami; kaj vse lahko spremljamo z digitalno tehnologijo, katere vrste opreme se uporabljajo po svetu, katere podatke zbirajo in kako se dobljeni podatki prikazujejo, na koncu pa smo poiskali tudi konkretne primere dobrih praks po svetu, kjer uporabljajo daljinsko zaznavanje za spremljanje obdelovalnih površin. V drugem poročilu »Težave pridelovalcev na poljih« smo zbirali informacije o težavah, ki jih imajo pridelovalci na njivah. Največje težave jim povzročajo kisla tla, s čimer imajo problem predvsem v Podravju, kisla tla pa so eden najpogostejših vzrokov za slabo rodovitnost; sledijo erozija prsti; plevel; spomladanska in poletna suša; pogoste padavine; bolezni in škodljivci in navsezadnje tudi kemizacija kmetijstva. V poročilo smo dodali še intervju, ki smo ga opravili na eni izmed prekmurskih kmetij, kmetiji Cigüt. S tem intervjujem smo potrdili naše predhodno zbrane informacije o težavah poljskih pridelovalcev ter kako se s težavami soočajo. 25. marca smo odšli na prvi teren, kjer smo z območja preučevane njive na Pragerskem vzeli 8 vzorcev prsti. Medtem ko smo študenti Filozofske fakultete odvzeli vzorce prsti, so študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo skupaj z mentorjema posneli koordinate nekaterih odvzemnih mest, s čimer smo dobili karto lokacij vzorčenja. Drugo terensko delo je potekalo na preučevani njivi ob Betnavskem gozdu, kjer smo na enak način kot na njivi na Pragerskem odvzeli 8 vzorcev prsti, te pa smo kasneje analizirali. Študenti Filozofske fakultete smo se na projektu prvič seznanili s fotometrom, napravo za merjenje kemijskih snovi v zemlji, s katero smo v mesecu juniju naredili laboratorijske analize prsti obeh preučevanih njiv. Analizirali smo 8 vzorcev prsti njive na Pragerskem in osem vzorcev prsti njive pri Betnavskem gozdu. Pri analizi prsti smo merili pH, amonij, nitrate, fosfate in kalij. Rezultati

raziskave

pokazali,

vrednosti

amonija in nitratov pri večini vzorcev iz obeh njiv bili pod spodnjo mejo. Tudi prisotnost fosfatov je bila precej pod zaželeno vrednostjo. Vsebnost kalija je bila

tudent E k ip a š

ov FF

v zaželenem rangu, kar se tiče pH-ja, pa so rezultati pokazali, da so prsti na analiziranih njivah kisla do zmerno kisla. Z analizo vzorcev prsti iz obeh njiv smo ugotovili, da so tla primerna za rast kulturnih rastlin, ki so bile na njivah posajene. Na njivi na Pragerskem je bila posajena pšenica, na njivi pri Betnavskem gozdu pa koruza.

3 FILOGLASILO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

ŠIPK-ov projekt Množično sodelovanje za varstvo pred poplavami

"ZAKAJ SMO SE UKVARJALI S KAKOVOSTJO VODE, ČE JE GOVORA O POPLAVAH?" ALJAŽ ŽAGAVEC

Od marca do junija 2019 smo štirje člani geografskega oddelka sodelovali pri projektu ŠIPK: Množično sodelovanje za varstvo pred poplavami. Na projektu smo sodelovali s študenti s FGPA. Za raziskovanje smo izbrali reko Dravo na območju občine Starše, kjer že leta poskušajo zmanjšati vpliv poplav na poseljena območja. Za drugo območje smo si izbrali potok Polskava, ki je po velikosti in količini razlite vode precej manjši od Drave, vendar kljub temu povzroča številne preglavice domačinom. Prva naloga za geografe je bila naslednja: pregledati teoretični del metode množičnega zbiranja podatkov in poiskati dosedanje primere dobrih praks množičnega zbiranja podatkov o poplavah. Preiskali smo tudi spletno stran ARSO, na kateri so zbrani podatki o poplavah, osredotočili pa smo se na reko Dravo. Našli smo številne primere iz tujine (Združene države Amerike, Francija, Vietnam).

FILOGLASILO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

Drugi del naše naloge se je navezoval na kakovost vode. Zakaj smo se ukvarjali s kakovostjo vode, če je govora o poplavah? Reka ob poplavljanju prinese tudi številne škodljive stvari, ki jih ljudje odvržemo v vodo (pralni praški, šamponi, gnojila in drugo). Ta sredstva vsebujejo kemikalije, ki v prevelikih količinah ogrožajo vodni ekosistem. Ko se reka ponovno vrne v strugo, se nekatere škodljive snovi obdržijo na kopnem. Velikokrat so to njivske površine, ki v zemljo absorbirajo škodljive snovi. Zato je bilo treba pregledati kakovost vode na obravnavanih delih, saj neposredno vpliva na kakovost prsti. Preverili smo trdoto vode, koncentracijo fosfatov, dušikovih spojin in pH-vrednost. V sklopu projekta smo opravili dve terenski deli: v občini Starše ter na potoku Polskava. V občini Starše smo se povezali s prostovoljnimi gasilci, ki so nam predstavili opremo, ki jo uporabljajo pri intervencijah, in trend poplav v občini Starše, nato pa smo se odpravili do struge in kanala reke Drave, kjer smo odvzeli vzorec vode ter izmerili hitrost in globino reke. Pri drugem terenskem delu je skupina gradbenikov opravila meritve na potoku Polskava; geografi smo z metodo sedimentacije preučili teksturo brežine potoka. Izmerili smo tudi pretok in ovlaženi potočni profil. Rezultati meritev vode v kanalu reke Drave so pokazali, da je voda glede na pH-vrednost in prisotnost nitratov ter nitritov pitna, kalija v vzorcu vode ni bilo, vrednosti fosfatov pa presegajo nominative. Rezultati meritev vode potoka Polskava so pokazali, da je voda glede na vsebnost amonijaka primerna za kopanje, prav tako vsebnosti nitratov in kalija ne presegajo nominativov. V vzorcu vode je mejno vrednost presegala le količina fosfatov. Pri metodi sedimentacije smo odvzeli štiri vzorce prsti, ki so pokazali, da je prst peščeno ilovnata. Po pregledu literature in analizah vode ter prsti smo ugotovili, da imajo onesnažene kmetijske površine velik vpliv na kakovost vode. Povišane vrednosti amonijaka in nitratov so namreč lahko posledica uporabe kemikalij ter umetnih gnojil v kmetijstvu. Mejne vrednosti prav tako presegajo vsebnosti fosfatov; to prav tako lahko povežemo z uporabo umetnih gnojil.

Pomembno je, da se zavedamo, da moramo za celovito spremljanje poplavne ogroženosti poznati poplavne vode. To pomeni, da moramo poleg osnovne struge reke Drave poznati tudi razmere v zaledju in pritokih. Eden od sklepov je tudi, da bi bilo treba prenehati uporabljati konvencionalne metode kmetovanja. Ljudi, ki živijo na poplavnih območjih, je treba preventivno ozaveščati o tem, kako se lahko pred poplavami čim učinkoviteje zaščitijo in kako morajo v primerih naraščanja voda ukrepati.

M er jen je pH -v re dn os ti re čn ih vo da

FILOGLASILO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DŠGM kot del EGEE

"DRUŠTVO TRENUTNO ŠTEJE 18 ČLANOV. ZELO PONOSNI SMO, DA SMO OD LETA 2019 TUDI ČLANI ZVEZE GEOGRAFOV SLOVENIJE." URŠKA ŽIŽEK

Društvo študentov geografije Maribor (DŠGM) je bilo ustanovljeno leta 2017. Kot društvo smo tudi del združenja EGEA, tj. Evropsko združenje študentov in mladih geografov (angl. European Geography Association for Students and Young Geographers), ki je nastalo leta 1987 in je namenjeno študentom geografije ter mladim geografom, željnim novega znanja, potovanj in spoznavanja drugih kultur, zato EGEA skozi vse leto organizira kongrese, znanstvene seminarje, izobraževalne treninge, kratke izmenjave in druge dogodke za študente po Evropi. EGEA Maribor se je ustanovila že leta 2007, vendar je zaradi nedejavnosti morala začasno zapreti svoja vrata, ki pa jih je na pobudo vedoželjnih študentov leta 2017 ponovno odprla.

3 FILOGLASILO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

S septembrom leta 2017 smo na Poljskem uradno postali entiteta, ki se trenutno aktivno vključuje v številna evropska srečanja. DŠGM vključuje člane in upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednica, podpredsednik, blagajničarka in dve kontaktni osebi oziroma CP1 in CP2, ki se navezujeta na EGEO. Društvo trenutno šteje 18 članov. Zelo ponosni smo, da smo od leta 2019 tudi člani Zveze geografov Slovenije. Dogodki in projekti, ki jih društvo letno organizira, so Geodan, razni natečaji, rojstni dan društva, prav tako pa letno izide študentska revija GEOum. Leta 2020 smo izdali njeno četrto številko, sedaj pa aktivno pripravljamo že peto. Poleg tega v sklopu EGEE Maribor organiziramo tako lokalne kot mednarodne dogodke, ki se jih lahko udeležijo vsi študenti, prav tako pa študente spodbujamo k sodelovanju pri natečajih in reviji. Dogodkov v okviru mednarodne EGEE pa so namenjeni le študentom geografije. Leta 2018 smo se udeležili projekta 24 ur z reko Muro, letos pa smo sodelovali tudi na Evropski noči geografije. Letos smo morali zaradi epidemije in ukrepov nekaj tradicionalnih dogodkov izpustiti, Rojstnodnevni geografski trivia kviz in dve potopisni predavanji z Geografskim društvom Maribor ter z organizacijo ESN Maribor pa smo izvedli v spletni obliki. Letos smo se odločili izvesti tudi nekaj novega. V prihodnje začenjamo z novim projektom oz. dogodkom, ki se bo mesečno izvajal vse študijsko leto. Šlo bo za srečanja, namenjena predvsem študentom geografije, seveda pa se jih bodo lahko udeležili tudi ostali. Študenti bi se tako lahko bolje spoznali in povezali, pri starejših študentih in tutorju pa pozanimali o vsem, kar je povezano s študijem geografije, društvom in revijo. Prav tako nameravamo organizirati pohode ali krajše izlete. Zaenkrat smo uspešno izvedli pohod na Pohorje. V tem študijskem letu pripravljamo tudi filmski večer, opazovanje zvezd ter druge zanimive dogodke. Veselimo se tudi sodelovanja z drugimi društvi in že nestrpno čakamo, da izvedemo vse, kar smo si zadali.

e Pohorj a n d Poho

Drugi

r o js t n i

dan D ŠGM-

3 FILOGLASILO

ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Germinator in naš oddelek

"VABIM TE, DA SI OGLEDAŠ NAŠO REVIJO, SE MORDA NAUČIŠ KAKŠNO NEMŠKO BESEDO ALI PREIZKUSIŠ KAKŠEN RECEPT." MELANIE OSEBEK

Oddelek za germanistiko izobražuje in raziskuje na področjih nemškega jezika, kulture, književnosti ter zgodovine nemškega govornega področja. Študente spodbuja k ustvarjalnosti, jim omogoča mednarodne študijske izmenjave in podpira njihovo sodelovanje pri oddelčnih dejavnostih. Člani oddelka so vpeti tako v domače kot mednarodne raziskovalne skupine s področij nemškega jezika, literature in kulture. Študenti so aktivni v okviru programov PKP (Po kreativni poti do znanja) in ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist), vključeni pa so tudi v mednarodne projekte (npr. ImTeam4EU in EuropeRadio). Sodelujejo pri izvedbi tečajev nemščine za otroke pod mentorstvom didaktičark, na slovenski Noči raziskovalcev ter pri pripravi in organizaciji poletnih šol.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Lahko pa delujejo tudi kot demonstratorji pod mentorstvom visokošolskih učiteljev Oddelka za germanistiko. S tem nam je omogočeno, da pridobivamo dodatna znanja, kompetence in reference. Za aktivno sodelovanje je poskrbljeno tudi med predavanji. V drugem letniku namreč v okviru predmeta Praktična jezikovna znanja 3 izdelajo študentski časopis Germinator. Prva številka je izšla v študijskem letu 2011/12 pod mentorstvom doc. dr. Brigite Kacjan, kasneje pa je mentorstvo prevzela lekt. dr. Doris Mlakar Gračner. Pri tem predmetu se študenti najprej seznanijo z besedilnimi vrstami, značilnimi za novinarstvo, nato pa vsak za oddelčno študentsko spletno revijo pripravi prispevek po želji. Tako vsaka številka izraža znanja in zanimanja študentov tekočega letnika. Poleg kompetenc, ki jih pridobijo z izdelavo časopisa, je pomembno, da imajo na oddelku priložnost pustiti svoj pečat.

re v ij e N a s l o v n ic a G e rm in a t o r T ra d ic io n a ln

o bo ž ič n o d ru ž e n je ge rm a n is to v

FILOGLASILO

ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Virtualna didaktična škatla (e-DIDAKLA)

"ZATO JE E-DIDAKLA NASTALA KOT UČINKOVITA VIRTUALNA DIDAKTIČNA ŠKATLA, KI VODI DO ZNANJA PO KREATIVNI POTI." NINA FERLIČ IN IZR. PROF. DR. SAŠA JAZBEC

Na naši fakulteti je v sodelovanju z Založbo Obzorja d.d. potekalo projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju z naslovom Po kreativni poti do znanja, katerega rezultat je e-DIDAKLA oziroma Virtualna didaktična škatla. Projektno delo je potekalo pod pedagoškim mentorstvom izr. prof. dr. Saše Jazbec z Oddelka za germanistiko in doc. dr. Simone Pulko z Oddelka za slovanske jezike in književnosti, delovna mentorica je bila Nevenka Richter Peče z Založbe Obzorja d.d.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Pri e-DIDAKLI je sodelovala skupina desetih študentov in študentk: interdisciplinarno zasnovana skupina s treh fakultet, FF-ja UM, PEF-a UM in FERI-ja UM. Ideja za e-DIDAKLO je nastala, ker so člani in članice projektnega tima menili, da je za poučevanje in učenje na različnih nivojih sicer na voljo veliko gradiv, a so razpršena in pripravljena v različnih jezikih, zato sta iskanje ter delo včasih bolj zamudna kot samo delo z njimi. To so potrdili tudi učitelji iz prakse.

Poleg tega učitelji in učiteljice pogrešajo drugačne, inovativne didaktične metode, ideje in namige, ki bi jih lahko uporabili v različnih fazah učne ure, s katerimi bi učence in učenke motivirali za delo, ali pa bi z njimi po drugačni, neustaljeni poti uresničevali zastavljene učne cilje. Zato je e-DIDAKLA nastala kot učinkovita virtualna didaktična škatla, ki vodi do znanja po kreativni poti.

Virtualna didaktična škatla in didaktični namigi v njej niso omejeni zgolj na določen predmet niti na določene vsebine in so zato zanimivi za vse učitelje in učiteljice. Ker so v ekipi prevladovali jezikoslovci, se to odraža tudi v gradivih. Vabimo te k odpiranju škatle in rabi didaktičnih namigov: http://e-gradiva.com/dokumenti/E-DIDAKLA/index.php.

Primer didaktičnih namigov, ki so namenjeni pomoči pri uri.

»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.«

FILOGLASILO

ODDELEK ZA MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Obisk madžarskega književnika Endreja Kukorellyja

"MED PISANJEM SE RAZKRIVAJO AVTORJEVE MISLI, ASOCIACIJE IN SPOMINI, KO V BESEDILU POPRAVLJA SAMEGA SEBE." MARTIN MLINARIČ

Oddelek za madžarski jezik in književnost na FF UM je edini, ki v Sloveniji nudi možnost študija madžarščine. Na oddelku igrata pomembno vlogo moderna in sodobna književnost. Predstojnica in profesorica književnosti, izr. prof. dr. Jutka Rudaš, je povabila Endreja Kukorellyja, da študentom, katerih materni jezik je madžarščina, predava o svoji poeziji v okviru predavanj madžarske književnosti.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Endre Kukorelly je madžarski pisatelj, pesnik, novinar in kritik ter dobitnik nagrade Attile Józsefa. Poleg literarnega udejstvovanja je bil tudi kolumnist revije Kalligram in učitelj kreativnega pisanja. Njegova dela so večinoma avtobiografska, vendar so hkrati univerzalna. Bralca pogosto spravi v smeh in ga povabi k razmisleku, predvsem ko osvetli smešnost in nesmiselnost vsakdanjih, rutinskih ter preprostih življenjskih situacij. V njegovih delih so v ospredju teme otroštva in vsakdanjega ter družinskega življenja v Budimpešti. Avtor je tudi protagonist zgodbe o svojem otroštvu (o vsakdanjem življenju, nogometnih treningih, počitnicah, nemški študentski izmenjavi) in o odraslosti (o služenju vojaškega roka, študiju, (prvi) zaposlitvi, vsakdanji izkušnji človeka iz središča Pešte, ženskah in ljubezni).

k o re ll y E n d re K u

ip e d ia , vi r: W ik

Pojavljajo se tudi teme miru, svobode, revolucije leta 1956 na Madžarskem, »biti Vzhodnoevropejec« in drugo. Značilna je raba prvin govorjenega jezika (zaradi tematike, ki se je loteva), za stavčno in besedilno strukturo pa so značilni običajnost, spontanost, pristnost, jedrnatost in razdrobljenost. Ton njegovih del je pogosto ironičen, včasih razočaran. Njegov humor ne temelji le na temi in situaciji, temveč tudi na načinu, kako se igra z besedami, povedmi in jezikom. Med pisanjem se razkrivajo avtorjeve misli, asociacije in spomini, ko v besedilu popravlja samega sebe. Zaradi glagolskih oblik v prvi osebi ednine je nenehno prisoten, skorajda govori z bralcem. Značilno je, da je njegovo besedilo sestavljeno na naslednji način: (navidezno) spontana misel, (povsem običajen) opis izkušnje in splošna resnica ali filozofski sklep, v katerem se sklicuje na začetno misel ali opisano izkušnjo.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Kako Madžari rečejo mački?

"DA POPESTRIMO DRUGO ŠTEVILKO FILOGLASILA, SMO SE ŠTUDENTI MADŽARŠČINE ODLOČILI, DA VAM PRIPRAVIMO KRIŽANKO." MARTIN MLINARIČ

FILOGLASILO

ODDELEK ZA MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

V PRAZNA MESTA VPIŠI MADŽARSKE BESEDE, KI SO ZAPISANE V SPODNJEM STOLPCU.

Ugotovil_a boš, da so nekatere madžarske besede precej podobne slovenskim.

FILOGLASILO

2 18

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Ferdo se uči o sebi in drugih: socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti (SELUM)

"PROBLEM, KI SMO GA ŽELELE REŠITI S POMOČJO OMENJENEGA PROJEKTA, JE POMANJKANJE GRADIV ZA RAZVOJ SOCIALNIH IN ČUSTVENIH KOMPETENC V ZGODNJEM OBDOBJU ŠOLANJA." LINA MLAKAR

Pri projektu SELUM smo v preteklem študijskem letu z mentoricama doc. dr. Janjo Batič in izr. prof. dr. Katjo Košir oblikovale priročnik za učitelje in učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Slednji je prosto dostopen na spletnem portalu Cobbis.si. Problem, ki smo ga želele rešiti s pomočjo omenjenega projekta, je pomanjkanje gradiv za razvoj socialnih in čustvenih kompetenc v zgodnjem obdobju šolanja.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

S pomočjo priročnika za preventivno delo z mladostniki z naslovom Zorenje skozi, To sem jaz in likovnimi deli Umetnostne galerije Maribor smo oblikovale 20 aktivnosti, s pomočjo katerih skušamo otroke opolnomočiti za prepoznavanje lastnih čustev in emocij drugih, za spodbujanje samozavedanja, samouravnavanja, odgovornega reševanja problemov ter medsebojne komunikacije. Ker so aktivnosti oblikovane na podlagi likovnih del, smo na začetku vsake dodale tudi kratek opis umetnine z namenom, da bi učitelji oziroma izvajalci nekoliko podrobneje spoznali ozadje samega dela. Za pridobitev vseh informacij glede izvedbe posamezne aktivnosti smo na začetku navedle tudi minimalno število otrok, določen časovni okvir, pripomočke in navodila za izvajanje naloge, nato pa zapisale podrobnejši opis kompetenc, ki jih aktivnost krepi oziroma spodbuja. V projektu smo sodelovale študentke PEF-a in FF-ja: Ajda Mlakar, Alenka Pevec, Lina Mlakar, Martina Zakšek, Monika Resnik, Nuša Markež, Sara Irman Kolar, Urška Šplajt, Vanja Ungar in Živa Simšič.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

Društvo mladih pedagogov

"KOT PRVI DOGODEK JE DRUŠTVO ORGANIZIRALO PREDSTAVITEV PROSTOVOLJSKEGA DELA V AFRIKI ŠTUDENTKE LAURE KOVAČ Z NASLOVOM GAMBIJA, NASMEJANA OBALA AFRIKE." BARBARA MUŠIČ IN PATRICIJA SEDMINEK

Pobuda za nastanek Društva mladih pedagogov FF UM sega v leto 2018. Društvo se je v register vpisalo marca 2019. Kot prvi dogodek je društvo organiziralo predstavitev prostovoljskega dela v Afriki študentke Laure Kovač z naslovom Gambija, nasmejana obala Afrike. K sodelovanju smo tudi kasneje povabili naše bivše študente. Jaka Zapečnik, eden izmed pobudnikov nastanka društva, je predstavil delo pedagoga na Češkem.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO

V sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) smo organizirali okroglo mizo Slovenska osnovna šola v luči konceptualnih rešitev osnovnošolske zakonodaje iz leta 1996 in predstavitev knjige Razvoj i aktualne tendencije pedagogije i školstva na području nekadašnje Jugoslavije.

Povezali smo se tudi s študentskim društvom English Club Maribor z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko ter organizirali filmski večer, ki je poleg odlične pedagoške debate prinesel tudi nova poznanstva in prijateljstva, kljub temu da je potekal virtualno. Z ustanovitvijo društva je povezano prvo brucevanje pedagogov in pedagoginj, ki je začelo omenjeno tradicijo in povezalo študente pedagogike. Danes društvo šteje deset članic, študentk pedagogike. Aktivne smo na družabnem omrežju Facebook, predstavitev društva pa najdeš tudi na spletni strani FF-ja UM. V prihodnosti si želimo, da bi naše društvo še bolj zaživelo in omogočilo študentom dostop do kakovostnih, zanimivih pedagoških vsebin zunaj študijskega prostora.

gogov la d ih p e d a m a tv š ru S p re h o d D UM

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Grandbro

"OB KONCU PROJEKTA JE HOTEL DOBIL PRIVLAČNO VEČJEZIČNO BROŠURO, ŠTUDENTI PA SMO PRIDOBILI OBILICO NEPRECENLJIVIH, PREDVSEM PA ZABAVNIH IZKUŠENJ." SUZANA MIHURKO

Študij na FF-ju UM omogoča širok nabor obštudijskih dejavnosti, med katere spada tudi izvajanje PKP-projektov, ki študentom omogočajo, da spoznajo delo v projektnih skupinah pod vodstvom študijskih in delovnih mentorjev z različnih področij. Leta 2018 smo tako pod vodstvom mentoric izr. prof. dr. Vlaste Kučiš in izr. prof. ddr. Natalie Kaloh Vid ter delovnega mentorja Damijana Merca izvedli projekt Grandbro v Grand Hotelu Rogaška.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

V projektni skupini smo se združili študenti prevodoslovja, turizma in likovne umetnosti, da bi skupaj pripravili osnutek večjezične turistične brošure, ki bi goste opozarjala na zgodovinski pomen in bogato tradicijo hotela. Slednji je z večjezično brošuro združil zanimivo turistično vsebino, ki utegne pritegniti marsikaterega novega gosta. Zdravilišča sodijo med dragulje slovenskega turizma, saj se mnoga izmed njih ponašajo z večstoletno tradicijo. Grand Hotel Rogaška ima jezikovno in kulturno raznoliko strukturo turistov, zato pri promociji zdraviliškohotelske ponudbe potrebujemo večjezične brošure. Vsebino brošure smo študenti napisali sami, pri tem pa smo se dotaknili vsega; od zgodovine zdravilišča, paradnega konja Rogaške (Donata Mg), znamenitih osebnosti, ki so se tam zadrževale, do zdraviliških ponudb. Ob koncu projekta je hotel dobil privlačno večjezično brošuro, študenti pa smo pridobili obilico neprecenljivih, predvsem pa zabavnih izkušenj.

tela and ho ura Gr š o r b z ič n a a D v o je Rogašk

Skupn a slika sodelu jočih pri projek tu

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Projekt TransLaw

"Z GLOBALIZACIJO IN MIGRACIJAMI TUDI V SLOVENIJI NARAŠČA ŠTEVILO TUJIH DRŽAVLJANOV, KI SO OBTOŽENI STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA IN NE GOVORIJO TER NE RAZUMEJO JEZIKA SODSTVA." MARUŠA MUJDRICA

Oddelek za prevodoslovje FF UM je od leta 2018 do 2020 sodeloval v mednarodnem projektu TransLaw, ki je postavil v ospredje vlogo sodnega tolmača v kazenskih postopkih tujih državljanov, ki ne razumejo in ne govorijo jezika sodstva. Projekt je financirala Evropska unija, poleg mariborske univerze pa so sodelovale še Univerza na Dunaju, Univerza v Trstu in Katoliška univerza v Leuvnu. Na FF-ju je projekt vodila red. prof. dr. Vlasta Kučiš, kot članica raziskovalne skupine pa je v njem sodelovala tudi izr. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Gre za interdisciplinarno zasnovan projekt, zato je pri izvedbi aktivno sodelovala tudi PF UM (Pravna fakulteta), doc. dr. Miha Šepec, strokovnjak za področje mednarodnega kazenskega prava, in asistentka Katja Drnovšek. Prav tako sta bila v projekt vključena višja sodnika na mariborskem sodišču, mag. Aleksander Karakaš in mag. Vanja Verdel Kokol, saj smo na sodišču izvedli skupno delavnico za sodnike, odvetnike, pravnike in sodne tolmače. V projektno delo smo bili aktivno vključeni tudi študenti Oddelka za prevodoslovje in PF-ja, saj so v sklopu projekta na sodišču potekale številne skupne prevajalske delavnice in hospitacije pri sodnem postopku tujih državljanov ob tolmačenju in sodelovanju sodnih tolmačev.

Poletna prevodoslovna akademija TRANS 2020 na Dunaju v okviru projekta Translaw

Z globalizacijo in migracijami tudi v Sloveniji narašča število tujih državljanov, ki so obtoženi storitve kaznivega dejanja in ne govorijo ter ne razumejo jezika sodstva. Posledično narašča potreba po prevajalskih in tolmaških storitvah, katerih kakovost je izrednega pomena za pravilno prenašanje sporočil med strankami postopka. Z zagotovitvijo ustreznih prevajalskih in tolmaških storitev v kazenskem postopku so tujcem, ki ne razumejo jezika sodstva, varovane pravice, ki jih določata direktivi Evropske unije: Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

S projektom TransLaw smo poskušali opozoriti na pomen ustrezne jezikovne in tolmaške politike v povezavi s sodnim postopkom za tujce, ki so osumljeni ali obtoženi kaznivih dejanj, in analizirati tolmaške in prevajalske storitve za omenjeno ciljno skupino. Projekt naj bi prav tako spodbudil sodelovanje med pravnimi strokovnjaki in pravnimi tolmači ter povečal učinkovitost njihovega dela, da bi tako zaščitili pravice oseb, osumljenih ali obtoženih kaznivih dejanj. Končni cilj projekta je bil razvoj večjezičnih pravno-tolmaških klinik, ki bi nudile priložnost za usposabljanje bodočih pravnikov, prevajalcev in tolmačev, hkrati pa bi omogočile pridobitev kompetenc, potrebnih za opravljanje pravno-tolmaških storitev.

Do leta 2018, ko se je začel izvajati projekt, sta v Sloveniji obstajali že dve pravni kliniki: Pravna klinika za begunce in tujce na Pravni fakulteti UL ter klinika, ki deluje v okviru humanitarnega društva Pravo v Mariboru. Prva nudi brezplačno pravno pomoč za begunce in tujce; v njej sodelujejo študentje prava pod vodstvom mentorja. V drugi pa nudijo brezplačno pravno pomoč absolventi, študenti prava in univerzitetni diplomirani pravniki.

Pred začetkom projekta v Sloveniji ni bilo pravno-tolmaško-prevajalske klinike ali svetovalnice, ki bi poleg pravnih storitev nudila tudi pro bono tolmaške in prevajalske storitve za tujce, begunce in migrante. Prav tako ni bilo na voljo predmeta ali seminarja prevajanja in tolmačenja, v sklopu katerega bi študenti lahko pridobili praktične izkušnje na področju prevajanja in tolmačenja v sodnih postopkih ter pri sporazumevanju s tujimi državljani. Zato se je v študijskem letu 2019/20 na Oddelku za prevodoslovje osnoval akreditirani izbirni predmet Večjezična in medkulturna komunikacija v kazenskih postopkih, pri katerem sodelujeta Pravna fakulteta in mariborsko sodišče.

Študenti smo se aktivno vključili v izvedbo projekta, ki je načrtoval prevajalske delavnice sodnih spisov in hospitacije v sodni dvorani pri tolmačenju tujih državljanov, osumljenih ali obtoženih kaznivih dejanj. Novembra 2019 sem sodelovala pri skupni prevajalski delavnici bodočih pravnikov in prevajalcev.

Študentje prevajanja in prava smo se združili v več skupin; naša naloga je bila, da dano sodbo prevedemo iz angleščine v slovenščino. Pri prevajanju sodb in drugih pravnih besedil je uporaba pravilne pravne terminologije izrednega pomena, zato je poudarek delavnice bil prav na ustrezni izbiri pravnih terminov.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Bodoči prevajalci in pravniki smo skupaj iskali ustrezne slovenske izraze za različne angleške pravne termine in razpravljali ter iskali jezikovne rešitve pri prevajanju sodbe. Naloga vsekakor ni bila enostavna, a smo z združitvijo svojih prevodoslovnih in pravnih znanj prišli do zadovoljivih rezultatov in sodbo pod mentorstvom izr. prof. ddr. Natalie Kaloh Vid ter asistentke Katje Drnovšek uspešno prevedli.

Na delavnici sem kot študentka prava sodelovala v okviru predmeta Angleška pravna terminologija. Prav sodelovanje na prevajalskem srečanju je bil eden izmed ključnih motivov, ki me je spodbudil k vzporednemu študiju prevodoslovja na FF-ju. Glede na pozitivno izkušnjo sodelovanja pri projektu TransLawbi zato vsakomur, ki bo dobil priložnost, da sodeluje v projektih, ki zahtevajo tako prevajalsko kot pravno znanje, priporočala, da se aktivno vključi v projektno in timsko delo, saj bo nedvomno pridobil nov pogled in izkušnje, ki bodo lahko dobro izhodišče za nadaljevanje akademske izobrazbe

Obisk mariborskega Okrožnega sodišča s študenti drugega letnika magisterija

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Kako je Lev Rogi našel srečo v rokah vseh otrok

"»ALI STE VEDELI, DA IMAMO V SLOVENIJI SAMO TRI KNJIŽNICE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE?«" LEONA NIKOLAŠ

»Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji samo tri knjižnice za slepe in slabovidne?« Projekt Poslušam in tipam je nastal zaradi velikega pomanjkanja literarnih del, prilagojenih slepim in slabovidnim. Dela, ki so namenjena omenjeni ciljni publiki, so v knjižnicah na voljo le v zvočni obliki. Ravno zato je naše delo v okviru projekta vključevalo izdelavo zvočnih knjig in tipank, ki smo jih izdelali na osnovi knjižne predloge Igorja Plohla z naslovom Lev Rogi najde srečo. Pod okriljem izr. prof. dr. Alenke Valh Lopert (s FF-ja UM) smo pri projektu sodelovali študentke in študent različnih študijskih programov s FF-ja (Prevajanja in tolmačenja, Prevodoslovnih študij ter Slovenskega jezika in književnosti), PEF-a (Likovne pedagogike in Predšolske vzgoje) in FERI-ja (Medijskih komunikacij).

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE

Pri štirimesečnem projektu so sodelovale tudi pedagoške mentorice in strokovne sodelavke, ki so nam pomagale učinkovito speljati projekt. Izr. prof. dr. Jerneja Herzog (s PEF-a UM), ki že ima izkušnje s tipankami, nam je povedala, kakšni materiali so najbolj primerni za njihovo izdelavo, in nam predstavila nekaj projektov s področja razvijanja metod za delo s slepimi in slabovidnimi v likovni umetnosti. Spoznali smo tudi tiflopedagoginjo, izr. prof. dr. Aksinjo Kermauner (s Pedagoške fakultete UP), ki nas je seznanila z zakonitostmi doživljanja slepih in slabovidnih, brajico in s pripomočki za slepe in slabovidne.

O ovirah, s katerimi se slepi in slabovidni vsakodnevno srečujejo, nas je poučila tudi Darinka Lozinšek (z Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije), ki nam je predstavila svojo življenjsko pot. Nenazadnje pa smo spoznali tudi avtorja naše knjižne predloge, Igorja Plohla, ki nam je povedal, da je Rogi pravzaprav njegov alter ego, in sodelavce z Založbe Pivec, pri kateri je njegova knjiga izšla. Pobližje smo se seznanili z delom in začeli z izdelavo tipank ter prevodov. Kot sodelavka s FERI-ja nam je red. prof. dr. Tatjana Welzer Družovec predstavila tudi snemalni studio, kjer smo ob zaključku projekta posneli še zvočne knjige. Študentke likovne pedagogike s PEF-a so po seznanjenju z vsebino knjige začele izdelovati tipane ilustracije, kjer smo sodelovali prav vsi, saj je bilo treba izdelati kar tri enake tipanke. Besedilno predlogo smo nato v soglasju z avtorjem skrajšali in jo prilagodili tipanim ilustracijam, pri tem pa smo upoštevali tudi navodila za branje, ki so nam jih posredovali z Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Sledili so še prevoda v angleški in nemški jezik ter zvočna knjiga.

pna je d o st o T ip a n k a z a v i: na pove i/ in d e r e ss .u m .s h tt p s: // p g /b o o p /c a ta lo x .p h p /u m k /4 5 5 .

Po bralnih vajah in izobraževanju za govorce na FF-ju smo na FERI-ju posneli šest besedil: tri kratka in tri dolga besedila v slovenščini, nemščini in angleščini. Bralke smo bile še posebej pozorne na jasno izgovorjavo vokalov in hitrost branja. Naš končni izdelek je prav gotovo obogatil nabor del za slepe in slabovidne, saj smo pripravili tri tipne knjige, v katerih je zgodba opremljena s tipnimi ilustracijami ter zapisana v povečanem tisku in brajici. Posneli smo tudi tri zvočne knjige; v izvirniku ter omenjenih tujih jezikih, v krajši različici, kot je zapisana v tipni knjigi, in v daljši, kot jo je zapisal avtor. Knjige so izšle pri Univerzitetni založbi UM in so skupaj s posnetki prosto dostopne na spletni strani založbe. Uspelo nam je ustvariti uporabni didaktični pripomoček, ki bo slepim in slabovidnim v pomoč pri odkrivanju Rogijeve zgodbe, tipanju taktilnih elementov in brajice, obenem pa tudi pri učenju tujega jezika.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

Kako si? Maribor

"SREČALI STE NAS LAHKO NA OSMIH RAZLIČNIH LOKACIJAH PO MARIBORU; OD TEGA SMO ŠTIRI DOGODKE PRENAŠALI TUDI PO SPLETU." NINA ŠAFRANKO

Kako si? je izobraževalni projekt, namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje skozi različna predavanja in delavnice, ki jih organiziramo študentje: člani Društva študentov psihologije Slovenije in Društva študentov psihologije Maribor. Vsako leto izberemo novo temo, na katero se dogodki navezujejo. Projekt je za letošnjo tematiko izbral nasilje in je nosil naslov Kako si? (Ne)močno. Odvijal se je po spletu in v živo na različnih lokacijah v Ljubljani ter Mariboru. Pri nas v Mariboru smo z dogodki začeli v nedeljo, 10. oktobra, na Svetovni dan duševnega zdravja, na mestni tržnici, kjer smo mimoidočim predstavili naš projekt. V naslednjih dneh smo izvedli še osem dogodkov, ki so pokrivali različne tematike nasilja.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

Začeli smo z delavnico o prepoznavi psihičnega nasilja in s predstavitvijo nove svetovalnice Na Varnem.si, ki je v podravski regiji ustvarila tudi varne točke za žrtve nasilja. Naslednji dan smo aktivno začeli z delavnico samoobrambe, nato pa smo na hibridnem dogodku poslušali niz kratkih psiholoških predavanj na temo nasilja. Poslušali smo predavanje o opazovalcih nasilja; to je bila kasneje glavna tema okrogle mize, ki je bila prav tako hibridno izvedena isti dan. Proti koncu tedna smo govorili o spletnem nasilju; posamezniki so se lahko predavanja udeležili v živo ali na daljavo, dan pa smo zaključili nekoliko bolj sproščujoče ob gledanju filma One so bombe in slastnih prigrizkih. Zadnji dan smo projekt zaokrožili s predavanjem kriminalistične inšpektorice, ki nas je opolnomočila z informacijami o tem, kako nasilje prijaviti, če smo žrtev ali pa zgolj opazovalci.

Srečali ste nas lahko na osmih različnih lokacijah po Mariboru; od tega smo štiri dogodke prenašali tudi po spletu. Dogodkov se je udeležilo več kot 100 ljudi, med katerimi so prevladovali študenti. Letos so nas z donacijami pri izvedbi dogodka podprli DŠPM (Društvo študentov psihologije Maribor), Oddelek za psihologijo FF UM, Hiša vina Andrejc, Pokica, Ustvarjalna žička, Gostišče Jelenov Greben, Trsnica Drevesnica Putar, Očesna ambulanta VID in Optika Grof. Z njihovo pomočjo smo projekt lahko izvedli, se predavateljem zahvalili za predavanja ter počastili obiskovalce in naše sledilce. Za to se iskreno zahvaljujemo in še naprej upamo na sodelovanje. Izvedbo so omogočili tudi predavatelji in predavateljice, ki so si vzeli čas in nam podelili svoje znanje ter izkušnje.

Projekta pa seveda ne bi bilo brez gledalk in gledalcev, ki so se dogodkov udeleževali, nas spremljali in podpirali. Vabimo te, da se pridružiš naši ekipi ali se ustaviš na kakšnem prihodnjem dogodku.

Delavnica o prepoznavi psihičnega nasilja v UKM-u.

Bili smo tudi v Pisarni KMŠ-ja.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Subskop

"KRITIŠKI DUH NAŠIH ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV SE JE IZRAZIL PRI VSEH OBLIKAH KNJIŽEVNOSTI." ANA AMBROŽ

V študijskem letu 2018/2019 je v okviru seminarskega dela pri predmetu Uvod v esejistiko in književno kritiko nastala spletna stran Subskop, namenjena kritičnim ocenam literarnih dogodkov.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Na spletni strani lahko najdete kritiške zapise študentk in študentov o literaturi, gledaliških predstavah, literarnih dogodkih in podobno. Usmerjanje, svetovanje in pomoč pri izpopolnjevanju kritik poteka pod vodstvom red. prof. dr. Mirana Štuhca. Kritiški duh naših študentk in študentov se je izrazil pri vseh oblikah književnosti. Naše kritiško oko je ocenilo nekaj naslednjih pesniških zbirk: Ta dan, Sanje v drugem jeziku, Pobalinka, Tretja oseba dvojine, Mraken ali bitje ponoči in Rane rane. Brali in kritiško vrednotili smo naslednja prozna dela: Kurji pastir, Slovenski obraz, Otroci z vlaka, Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami, Behemot, Pokliči gospo Božičkovo, Olje na balkonu in še bi lahko naštevali. Kritiško obravnavali pa smo tudi gledališke predstave, ki se odvijajo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. V prihodnje še želimo razvijati kritiško misel in jo predstaviti našim bralcem in bralkam. Vabim te, da si ogledaš našo spletno stran in nas poiščeš na družabnem omrežju Facebook.

strani spletne a na: Podoba ostopn d je a p Subsko

h tt p :/ / s u

b s k o p .f f

.u m .s i.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Izkušnja s SPiPP-om

"SAMA NA APLIKACIJO ŠE VEDNO POGOSTO KLIKNEM, ČETUDI SEM DEL PRIIMKOV MED PROJEKTOM ZNALA ŽE NA PAMET. ŠE VEDNO RAJE DVAKRAT PREVERIM, KOT DA JE ZAPIS NAPAČEN."

NIKA BLAGNE

V zadnjem letniku študija se mi je ponudila priložnost, da kot študentka z Oddelka za prevodoslovje sodelujem pri projektu SPiPP. Na prvem sestanku se nas je zbralo deset študentov s treh različnih fakultet in tudi različnih področij, pedagoška mentorica, red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, in strokovna mentorica, Darinka Koderman Patačko, univ. dipl. angl. in slov. Skupaj sta nam predstavili, kaj bomo delali v projektu: pripravili naj bi spletno aplikacijo za pomoč pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz prevzetih priimkov.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Svojilne oblike nam pogosto lahko delajo preglavice, še posebej, če je osnova tuji oziroma prevzeti priimek. Po navadi za vsak slučaj preiščemo pol svetovnega spleta, da preverimo, če je oblika res pravilna, pogosto pa tudi po tem nismo popolnoma prepričani. Prav to je težava, ki smo jo s projektom poskušali odpraviti. Želeli smo oblikovati aplikacijo, ki bi nam z vnosom težavnega priimka ponudila svojilni pridevnik v zapisani in izgovorni obliki. Najprej smo se morali o teh stvareh natančneje poučiti, zatem pa smo se lotili reševanja vaj. Odločili smo se, da bomo v aplikacijo vnesli prvih 500 tujih priimkov, ki se začnejo s črko B. Našli smo jih v Velikem splošnem leksikonu (2006), jih izpisali in jim dopisali poreklo, zapis izgovora, rodilniško obliko, svojilni pridevnik in še poenostavljeno pravilo za njegovo tvorbo. Delo smo si razdelili in zapise sproti večkrat preverjali med seboj. Nekateri izmed študentov so obvladali programiranje in izdelavo aplikacije ter vse gradivo uredili v elektronski obliki. Prednost projekta je bila tudi ta, da smo sodelovali z Društvom slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, ki nam je omogočilo, da je izgovarjave priimkov prebrala izkušena radijska napovedovalka in prevajalka Ana Bohte.

Ko je spletna aplikacija po prvi testni različici tudi zaživela, smo v tabelo pri vsakem priimku dodali tudi glasovni posnetek pravilne izgovarjave. Sledili so izboljševanje, dopolnjevanje in popravki ter priprava končne različice, ki je vsem dostopna na spletu. Vsak izmed nas je pripravil tudi katerega od zavihkov v spletni aplikaciji, ki vsebujejo vse informacije o projektu, virih, pravilih za tvorbo svojine, osebnih lastnih imenih, literaturi in virih, pomoči in tudi predstavitvah. Nadaljevalci projekta pa so dodali še posamezne študije primerov za izbrane skupine tujih priimkov. Pri vsakem priimku je v tabeli tudi oznaka, ki nas vodi do zavihka, na katerem s klikom preverimo, po katerem pravilu se je tvorila svojina. To gradivo nam lahko pomaga tudi pri tvorbi svojine drugih tujih moških priimkov, ki jih ni v aplikaciji. Kot dodatek smo v aplikacijo vnesli tudi nekaj priimkov, ki se začnejo z drugimi črkami. Poskrbeli smo še za lep izgled aplikacije, ustvarili logotip in aplikacijo predstavili na različnih dogodkih. Projekt nam je omogočil gostovanje na RTV Slovenija, predstavili pa smo ga tudi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Posneli smo tudi videoposnetek (dostopen na https://spipp.ff.um.si/spipp1.html), s katerim smo prikazali, kako je projekt potekal. Leto pozneje je naš projekt nadaljevala nova skupina, ki je aplikacijo še bolj izpopolnila in dodala še enkrat toliko novih priimkov.

Na zadnjem srečanju projektne skupine SPiPP 2 so bile zaradi epidemije potrebne maske. Podatka o tem, koliko ljudi trenutno uporablja aplikacijo, nimam. Upam pa, da v primeru zagat pogosto koristi študentom in tudi vsem drugim, ki jim občutek za jezik in želja po jezikovno kultiviranem pisanju ne da miru. Sama na aplikacijo še vedno pogosto kliknem, četudi sem del priimkov med projektom znala že na pamet. Še vedno raje dvakrat preverim, kot da je zapis napačen. Pri iskanju pa vendarle prihranim precej časa, saj me aplikacija vedno čaka v zavihku »Priljubljeno«. Morda bo koristna tudi zate: https://spipp.ff.um.si/.

Spletna naslovnica aplikacije SPiPP

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

je Sneman

priimkov

Logot

ip pro jekta

ija Sloven V T R k Obis

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Pišeš? Pošlji Litru jezika!

"PIŠEŠ? POŠLJI NA LITERJEZIKA@GMAIL.COM, ZA NAMEČEK PA SI OGLEJ NAŠE PREJŠNJE ŠTEVILKE, OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI HTTP://LITERJEZIKA.FF.UM.SI." AJDA STRAJNAR

Literarno-jezikoslovna revija študentk in študentov FF UM Liter jezika bogati študentski prostor vse od leta 2009, ko so si takratni študentje in študentke zamislili oddelčno revijo, ji postavili dobre temelje in ji, skupaj s študenti in študentkami, ki so v kasnejših letih sodelovali v uredništvu, ter s podporo profesorjev, omogočili rast in prenos iz generacije v generacijo. V teh letih s(m)o izdali trinajst številk v tiskani obliki, lani pa smo, prvič, revijo izdali tudi na spletu.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST

Revijo sestavljajo rubrike Poezija, Proza, Esejistika in kritika, Strokovni članki, Poročila o dogodkih ter Intervjuji z literarnimi ustvarjalci. V sklopu tega iščemo prispevke vseh, ki radi pišejo, ustvarjajo, raziskujejo in objavljajo svoje prispevke. Vsako leto se lahko razveselimo velikega nabora literarnih del, kritiških in esejističnih premislekov, raznih samostojnih člankov ali rezultatov seminarskih nalog ter diplomskih del in raziskovalnega dela.

Prispevke prejemamo tako od mladih (še) neuveljavljenih literatov in literatk kot tudi od bolj uveljavljenih piscev in pisk, ki svoja dela objavljajo tudi drugje, izdajajo zbirke in za svoje delo prejemajo nagrade. V želji po širjenju in objavah v tujih jezikih smo zelo veseli tudi prevodov objavljenih ali neobjavljenih literarnih del.

T is k a n a o b l ik a r e v ij e L it e r je z ik a Vsako leto ponudimo ustvarjalcem možnost, da svoje izdelke predstavijo na literarnem večeru, ki ga organiziramo s pomočjo Študentskega sveta in fakultete. Lani smo zaradi omejitev, povezanih z virusom covid-19, izvedli tudi prvi spletni literarni večer, ki se je odvijal v spletnem okolju, deseto obletnico revije pa smo pospremili tudi z novim logotipom in vzpostavitvijo spletne strani, s čimer smo jo ponudili širšemu krogu bralcev.

Veseli nas, da lahko s pomočjo fakultete, Študentskega sveta in Slavističnega društva ustvarjamo, objavljamo, prebiramo in raziskujemo. Revija Liter jezika ponovno izide na začetku naslednjega leta, še vedno pa zbiramo prispevke, ki bodo objavljeni tako v tiskani obliki kot na spletu.

ika i t e r je z L n a r t a s Spletn FILOGLASILO

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Mladina 2020: Kako so se v zadnjih desetletjih spremenili mladi?

"DELEŽ MLADIH, KI SE BOJIJO NEUSPEHA V ŠOLI ALI POKLICU, SE JE V ZADNJIH DESETIH LETIH VEČ KOT PODVOJIL." IZR. PROF. DR. MIRAN LAVRIČ

Ekipa raziskovalcev iz Oddelka za sociologijo FF UM je pod vodstvom izr. prof. dr. Mirana Lavriča in v sodelovanju s kolegi s Fakultete za družbene vede UL v letu izvedla veliko nacionalno raziskavo mladih v Sloveniji. Raziskava Mladina 2020 je nastala predvsem zato, da bi odločevalcem ponudila vpogled v spremembe družbenega profila slovenske mladine ter tako zagotovila izhodišče za vodenje na dejstvih utemeljenih javnih politik, ki zadevajo mlade. Rezultati med drugim razkrivajo, da so mladi v Sloveniji danes v povprečju bistveno aktivnejši kot pred desetletjem. Bistveno bolj na primer skrbijo za svoje zdravje; so redkejši kadilci, uživajo manj alkohola in so bolj športno aktivni. V večji meri se poslužujejo neformalnega izobraževanja in se pogosteje umetniško udejstvujejo. Tudi na političnem področju so po nekaterih kazalnikih vedno bolj zainteresirani in aktivni. Predvsem pa so se aktivirali na trgu dela, kjer so danes pripravljeni narediti bistveno več, da bi pridobili želeno zaposlitev. Že skoraj tri četrtine se jih je na primer pripravljenih preseliti v drugo državo EU. Bolj so se tudi pripravljeni izobraževati in sprejemati začasne zaposlitve ali celo zaposlitve z nižjim plačilom.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Izražajo tudi bistveno večjo željo po podjetniškem udejstvovanju, kar se med drugim kaže tudi v dejstvu, da smo prvič zaznali situacijo, v kateri ima bistveno več mladih željo po zaposlitvi v zasebnem sektorju v primerjavi z javnim sektorjem. Iz podatkov je mogoče sklepati, da je ta aktivacija mladih v veliki meri povezana z močno željo po osebnem uspehu. Delež mladih, ki se bojijo neuspeha v šoli ali poklicu, se je v zadnjih desetih letih več kot podvojil. Visoko željo po osebnem uspehu lahko po eni strani povežemo z dejstvom, da govorimo o mladih, v katere je bilo v slovenski zgodovini vloženih v povprečju največ družinskih in širših družbenih resursov, s tem pa tudi pričakovanj.

Na drugi strani lahko naraščajoči strah pred osebnim neuspehom povežemo tudi z zelo izrazitim trendom individualizacije mladih. Ta se kaže že na ravni družinskega življenja, kjer se mladi vedno hitreje odseljujejo od svojih staršev, hkrati pa rojstvo prvega otroka zamikajo v vedno poznejša leta. Na ravni vrednotnih orientacij se kaže, da so mladi vedno manj kolektivistično in vedno bolj egoistično naravnani. Manj kot pred desetletjem so na primer pripravljeni deliti stvari s prijatelji, lažje pa se odločijo, da izkoristijo druge, če se jim ponudi priložnost. V takih razmerah ni zelo presenetljivo, da se je zelo močno (za trikrat) povečal delež mladih, ki občutijo osamljenost kot problem. Pa tudi ne, da se je občutenje stresa približno podvojilo. Analize kažejo, da je prav strah pred osebnim neuspehom najmočnejši statistični napovednik stresa. Sklepamo torej lahko, da ima svetla slika aktivacije slovenske mladine tudi precej veliko senco, ki se kaže v težavah na področju duševnega zdravja.

Po drugi strani se kot eden pomembnih napovednikov kaže tudi čas, ki ga mladi preživijo pred zasloni. Nobenega dvoma ni, da se je ta čas v zadnjem desetletju močno povečal. Jasno je tudi, da je ta čas v veliki meri namenjen udejstvovanju na spletnih družabnih omrežjih. Številne študije kažejo, da so prav ta v veliki meri prispevala k velikemu porastu duševnih stisk med mladimi, ki ga ne beležimo samo v Sloveniji. Po drugi strani je jasno, da pospešena digitalizacija mladih s seboj prinaša tudi marsikaj dobrega. Večina mladih na primer uporablja medmrežje tudi kot vir priložnostnega učenja. Velika večina jih po spletu bere časopise in revije. Splet se kaže tudi kot pomemben kanal za politično informiranje in participacijo. Vzporedno z naraščajočo digitalizacijo mladi izražajo tudi vedno višje ravni ekološke zavesti. Dejstvo je, da v Sloveniji še nikoli nismo imeli tako digitalizirane in okoljsko ozaveščene mladine; zdi se, da je prav v tem jedro razvojne naravnanosti današnje generacije mladih.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Sociodan – dan odprtih glav

"Z ORGANIZACIJO DOGODKA SI PRIZADEVAMO SPODBUJATI SODELOVANJE MED ŠTUDENTI IN ZNANSTVENIKI." LOTKA URŠNIK

Študenti sociologije FF UM v sodelovanju s Študentskim svetom FF že več let zapored organizirajo Sociodan. To je celodnevni socialni projekt, kjer študenti v sodelovanju s profesorji in drugimi strokovnimi govorci poskušamo vsakdanje teme, ki se tičejo vseh nas, predstaviti na zanimiv in predvsem kritičen način. Tako izvedemo različne debate, okrogle mize, delavnice na temo aktualnih in manj aktualnih družbenih dogajanj ter problematik. Tema našega Sociodneva je vsako leto drugačna, od kriminalitete in deviantnosti do socioloških (in drugačnih) pogledov na spolnost ter intimnost. Pri organizaciji dogodka sodelujejo tudi tutorji FF UM.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

Kot že omenjeno, Sociodan že več let nastaja na pobudo študentov oddelka. Čez dan se vrstijo različne aktivnosti: od gostujočih predavanj o aktualni tematiki, predavanj študentov, ki predstavijo raziskovalne rezultate tega področja, dan pa tradicionalno zaključujemo z okroglo mizo, kjer se zberejo raziskovalci različnih področij. Prvi Sociodan je potekal že leta 2016 na temo ekonomizacije odnosov, leta 2017 smo govorili o kriminaliteti in deviantnosti, po krajšem premoru pa leta 2019 izveden o spolnosti. Vsaka organizacija dogodka se začne ob dobri kavi (hvala, RestavracijaPiano) in z možgansko nevihto idej. Razmišljamo, katere tematike so v danem trenutku aktualne in družbeno relevantne, kaj bi pritegnilo poslušalce ter katere strokovnjake bi povabili k sodelovanju.

Z organizacijo dogodka si prizadevamo spodbujati sodelovanje med študenti in znanstveniki. Dogodek je načrtovan tako, da se v okviru določene teme predavanja raziskovalcev in strokovnjakov različnih področij prepletajo z aktivnostmi študentov. Tako lahko študenti na dogodku predstavijo lastno raziskovalno delo. Vedno stremimo tudi k temu, da k sodelovanju povabimo študentske organizacije z različnih fakultet; leta 2017 so se študenti povezali s strokovnjaki in študenti FF-ja, FNM-ja, FVV-ja (Fakulteta za varnostne vede), PF-a in z mariborsko Enoto za forenzično psihiatrijo na UKC-ju. Leta 2019 smo k sodelovanju povabili DŠPM (Društvo študentov psihologije Maribor), člane projekta Oh, ta ljubezen in člane projekta Ljubezen in spolnost, ki poteka v okviru Društva Študentov Medicine. Dogodek je širše prepoznaven in odmeven tudi v medijskem svetu. Podprt je s sredstvi Študentskega sveta FF UM, ki vedno podpre takšne pobude, in s sredstvi Oddelka za sociologijo, ki nudi celostno podporo pri nastajanju dogodka. Študente vseh oddelkov želimo spodbuditi k izražanju raznih pobud in idej. Z organizacijo takih dogodkov lahko pridobiš bogate izkušnje organiziranja in koordinacije večjih projektov, širiš svojo socialno mrežo, saj ti ta izkušnja omogoča spoznavanje strokovnjakov različnih področij. Študentski svet in oddelki ti pri tem z veseljem nudijo vso podporo.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

Arhivska praksa in projektno delo

"MENIM, DA JE PKP-PROJEKT ODLIČEN NAČIN, DA SE ŠTUDENT PREIZKUSI Z DELOM NA SVOJEM PODROČJU IN NAVEŽE STIKE Z INSTITUCIJAMI, S KATERIMI BI KASNEJE ŽELEL SODELOVATI."

SARA HAJDINAC

V tretjem letniku prvostopenjskega študija umetnostne zgodovine in zgodovine sem dobila možnost sodelovati v projektu Virtualne legende/Po kreativni poti do znanja (PKP) Umetnostne galerije Maribor (UGM), ki je takrat pripravljala retrospektivno razstavo o mariborskemu slikarju Ivanu Kosu »Ivan Kos in njegova mojstrovina« (21. 12. 2019–22. 3. 2020).

FILOGLASILO

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

Moja naloga je bila pregledati pisma in ostalo dokumentacijo Ivana Kosa v Pokrajinskem arhivu Maribor (PAM). Dokumentacija je zajemala veliko pisem, ki so imela tudi umetniško vrednost, saj so bila ilustrirana.

Kos je največkrat pisal svojemu dekletu Malki Nagode v Maribor, sam pa je študiral slikanje v Pragi. Iz pisem je bilo moč razbrati informacije o slikarjevem vsakdanjem življenju, študiju, profesorjih in razstavah. Posebej zanimivo je bilo pismo, v katerem Malki predlaga, kako naj se obleče, da bo sledila zadnji praški modi. Kos je med opazovanjem žensk na ulici skiciral obleke in kroje kar v pismo.

Pogosto je Malka skupaj z modnimi nasveti dobila tudi blago, ki se ga v Mariboru ni dalo kupiti. Na tak način sem slikarja Ivana Kosa spoznala tudi na nek drugačen način, kot sem ga poznala do takrat (tj. le skozi slikarska dela). Menim, da je PKP-projekt odličen način, da se študent preizkusi z delom na svojem področju in naveže stike z institucijami, s katerimi bi kasneje želel sodelovati.

z a p ro je k t je n a č re s o n č Z a k lj u ende V ir tu a ln e le g

FILOGLASILO

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

Klik do slik, po kreativni poti do znanja

"OBJAVLJENA BESEDILA, OPREMLJENA Z REPRODUKCIJAMI UMETNIN IN VSEMI RELEVANTNIMI PODATKI, PRIPOMOREJO K NADALJNJEMU STROKOVNEMU RAZISKOVANJU..." BARBARA LEŠNIK

Študenti umetnostne zgodovine in medijskih komunikacij UM smo v petmesečnem projektu Klik do slik/Po kreativni poti do znanja (PKP), ki sta ga sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) in podjetjem Semantika, pripravili 55 kratkih opisov umetnin iz zbirke UGM, ki smo jih za namen izobraževanja širše javnosti skupaj z reprodukcijami objavili na spletni strani Museums.si in za potrebe nadaljnjega raziskovanja vnesli v informacijski sistem Galis. Študentje smo z delom pri projektu pridobili neprecenljive izkušnje na področju preučevanja umetnin, raziskovalnega dela in pripravljanja strokovnih besedil za širšo javnost ter vnašanja informacij v podatkovne baze, kar je znatno doprineslo k našemu študijskemu izobraževanju. Od aprila do avgusta 2018 trajajoče projektno delo osmih študentk in študentov umetnostne zgodovine ter enega študenta medijskih komunikacij na FERI-ju je bilo razdeljeno na več stopenj, ves čas pa so potekali sestanki, kjer smo se posvetovali z mentoricami in jih sproti obveščali o napredku.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

V prvi fazi smo se dogovorili, kdo bo obravnaval katerega umetnika in delo, ter se udeležili za nas pripravljenih predavanj o zgodovini zbirke UGM-a in o delu podjetja Semantika. Sledil je obisk galerije, kjer smo se z izbranimi umetninami pobliže seznanili. Pri tem smo si v spremstvu osebja UGM dela natančneje ogledali, jih izmerili in pregledali tehnične podatke na inventarnih kartonih. Sledilo je raziskovalno delo z večkratnimi obiski galerijske knjižnice in oddelka za dokumentacijo UGM, pri čemer smo zbirali podatke o izbranih umetnikih in njihovih umetninah. Na podlagi najdenega gradiva smo pripravili krajša strokovna besedila, prilagojena za širok spekter bralcev, ki so nato bila objavljena na spletni strani Museums.si in vnesena v podatkovno bazo Galis, ki služi kot digitalna inventarna knjiga za galerijo. Projekt se je zaključil 30. 8. 2018 s predstavitvijo rezultatov javnosti.

Študentje smo tako pod vodstvom pedagoških in delovnih mentoric ter mentorjev podrobneje spoznali delo na področju muzejskih zbirk in se izpopolnjevali v raziskovalnem delu ter se preizkušali v pisanju strokovnih besedil, ki javnost nagovarjajo tudi izven umetnostnozgodovinskega okolja, prav tako pa smo se seznanili z rabo sodobnih informacijskih sistemov in vnašanjem informacij v podatkovne baze. Objavljena besedila, opremljena z reprodukcijami umetnin in vsemi relevantnimi podatki, pripomorejo k nadaljnjemu strokovnemu raziskovanju, obenem pa s tem, da nagovarjajo širšo javnost, vzbujajo zanimanje za likovno umetnost in tako nedvomno v veliki meri prispevajo k popularizaciji kulturne dediščine. Sodelujoči študenti in študentke: Deja Bečaj, Nike Duh, Urška Gačnik, Alja Grašič, Sara Hajdinac, Barbara Lešnik (prostovoljka), Peter Škrobar, Karin Šmid (Umetnostna zgodovina FF UM), Klemen Polanec (Medijske komunikacije FERI UM). Mentorji in mentorice projekta: Katarina Mohar in Polona Vidmar (Oddelek za umetnostno zgodovino FF UM), Jerneja Herzog (Oddelek za likovno umetnost PEF UM), Simona Vidmar (UGM), Sašo Zagoranski (Semantika d.o.o.). Drugi sodelujoči: Jure Kirbiš, Meta Gabršek Prosenc, Mojca Štuhec, Sarita Zupanc (UGM).

FILOGLASILO

ODDELEK ZA ZGODOVINO

Študentska sekcija Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Maribor

"V SEKCIJI SI DOBRODOŠEL_LA TUDI TI– VSAKA NOVA ZAMISEL JE ZAŽELJENA, VSAKA NOVA SPLETENA PRIJATELJSKA VEZ PA DRAGOCENA." KAJA MUJDRICA

Na Oddelku za zgodovino deluje študentska sekcija, ki je podmladek Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Maribor. Sekcija uvaja študente v znanstveno delo, omogoča pa jim tudi udejstvovanje v obštudijskih dejavnostih.

Med najbolj priljubljenimi in transparentnimi so zagotovo zgodovinsko obarvani filmski večeri z debatami, med drugim pa članice in člani skrbijo tudi za organizacijo tematskih kvizov, zanimivih predavanj, piknikov in drugih neformalnih druženj.

FILOGLASILO

ODDELEK ZA ZGODOVINO

Sekcija je zato ravno pravšnja za vse tiste, ki si želijo svoj študij dopolniti z dodatnimi izobraževanji, uresničiti svoje ideje v različnih projektih ali pa se preprosto le družiti. Hrbtenico zgodovinskega študentskega ustvarjanja predstavlja Študentski zgodovinski časopis. Vsako leto se prodornejši študenti s svojimi članki uveljavljajo v znanstvenoraziskovalnem delu. V številkah ŠZČ-ja se tako najde veliko raznovrstnih člankov različnih področij, ki lahko koristijo pri pisanju seminarskih nalog, dajejo zgled citiranja literature ter z navedenimi viri usmerjajo k podrobnejšemu branju in preučevanju znanstvenih in strokovnih člankov, monografij, zbornikov in enciklopedij. Trenutna predsednica sekcije je Kaja Mujdrica, podpredsednika pa Aljaž Žagavec in Matej Meško.

Študentsk

i z g o d o v in sk

i č a s o p is

Odziv med študenti je vsako leto večji, profesorji pa so vedno znova pripravljeni ponuditi svojo pomoč. V prihodnje se bo sekcija še naprej poskušala osredotočiti na kakovost že obstoječih dogodkov in projektov ter s pedagoškim osebjem prispevati k pestrejšemu dogajanju na Oddelku za zgodovino. V sekciji si dobrodošel_la tudi ti– vsaka nova zamisel je zaželena, vsaka nova spletena prijateljska vez pa dragocena.

FILOGLASILO

ZAHVALA UREDNICE

Hvala, ker ste ... MAŠA JAZBEC, UREDNICA FILOGLASILA

Iskrena hvala gospodu dekanu Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Darku Frišu za podporo pri izdelavi Filoglasila.

Iskrena hvala ekipi profesoric, izr. prof. ddr. Natalii Kaloh Vid, red. prof. dr. Vlasti Kučiš in doc. dr. Melaniji Fabčič

Velik hvala tudi lektoricam, Nini Hajšek, Karin Jureš in Agnes Kojc, za trud in odlično lektoriranje člankov, uvodnih besed in zahvale.

Iskreno se zahvaljujem tudi Luciji Jurić za čudovito ilustracijo naslovnice, Nini Ferlič in Lucianu Krajncu Krstovu za snovanje ideje naslovnice ter Tjaši Holer za izdelavo imena glasila.

Prav tako se zahvaljujem tehničnima oblikovalcema, Tadeji Melanšek in Kristijanu Matjašiču za pomoč pri oblikovanju glasila. In nenazadnje hvala koordinatorici tutorjev, Lizi Kožar, za vso pomoč pri koodirniranju in zbiranju člankov.

FILOGLASILO

Agnes

Maša

Karin

Lucija

Nina

Sara

Nika

Hvala tudi vam, dragi bralci!

Vaša ekipa Filoglasila

Tadeja

n Kristija