f ul Oddelek za geografijo, f
MES
EC PROSTORA
STROKOVNI POSVET
Novi pristopniki v kmetijstvo PROGRAM IN POVZETKI
Mesec prostora 2019 23. oktober 2019
-letje geografskih doživetij
Novi pristopniki v kmetijstvo Mesec prostora 2019 23. oktober 2019 Program in povzetki
Uredniki: Nejc Bobovnik, Simon Kušar, Irma Potočnik Slavič Oblikovanje in prelom: Ana Seifert Barba Organizatorji: učitelji in študenti smeri Regionalno planiranje in urbano-ruralne študije drugostopenjskega študijskega programa Geografija Filozofske fakultete v Ljubljani Organizacijski in programski odbor: Simon Kušar, Irma Potočnik Slavič, Dejan Rebernik, Nejc Bobovnik, Sara Uhan, Barbara Lampič Izdal: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Naklada: 70 izvodov Publikacija je brezplačna.
Mesec prostora na Oddelku za geografijo Ministrstvo za okolje in prostor je pred šestimi leti podalo pobudo, da bi čas med Svetovnim dnevom Habitata (7. oktober) in Svetovnim dnevom mest (31. oktober) posvetili trajnostnemu prostorskemu razvoju. Oktober je tako postal Mesec prostora, katerega namen je izpostaviti vlogo in pomen prostora na različnih prostorskih ravneh in pri različnih človekovih dejavnostih, obravnavati prostorske procese in izzive, s katerimi se sooča Slovenija, pa tudi ozaveščati in izobraževati o vrednotah prostora. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je pobudi Ministrstva za okolje in prostor pridružil že v prvem letu (2014). Mesec prostora je postal dan, ko na Oddelku za geografijo v ospredje postavimo prostorske in širše razvojne izzive, s katerimi se sooča Slovenija in se z njimi srečujemo geografi pri svojem raziskovalnem, strokovnem in pedagoškem delu ali pa zgolj pri spremljanju družbenega razvoja. Prireditev organiziramo učitelji in študenti smeri Regionalno planiranje in urbano-ruralne študije drugostopenjskega študijskega programa Geografija v sodelovanju s številnimi gosti. Mesec prostora na Oddelku za geografijo je tako osrednji vsakoletni dogodek s področja prostorskega in regionalnega razvoja, stičišče študentov geografije in sorodnih ved, sodelavcev na Oddelku za geografijo, deležnikov, s katerimi sodelujemo pri Katedri za regionalno analizo in planiranje, ter domačih in tujih strokovnjakov s področja prostorskega in regionalnega planiranja. Do sedaj smo obravnavali razvojne izzive na podeželju in problematiko merjenja blaginje (2014), geografske vidike Strategije prostorskega razvoja Slovenije (2015), praznovali 80-letnico profesorja Paka (2016), osvetlili sodelovanje Univerze (Oddelka za geografijo) z lokalnimi skupnostmi (2017) ter izpostavili vlogo zelene infrastrukture pri načrtovanju trajnostnega prostorskega razvoja (2018). »Prostor živimo« je slogan letošnjega Meseca prostora. Do prostora pa imajo še posebej močan odnos vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, saj so odvisni od spreminjajočih se naravnih danosti prostora. Vsekakor pa to ni edini izziv, ki vpliva na uspešnost kmetovanja. Na letošnjem Mesecu prostora se bomo zato posvetili problematiki dostopa do finančnih virov novih pristopnikov v kmetijstvo. To so novinci (se povsem na novo vključijo v kmetijsko dejavnost) in nasledniki (se vključijo na obstoječo kmetijo), ki vpeljejo inovativni poslovni model. Novi pristopniki so različnih starosti, z raznolikimi izkušnjami v kmetijstvu in z raznovrstnim dostopom do virov, potrebnih za oblikovanje uspešnega gospodarjenja, hkrati pa se soočajo s številnimi in različnimi ovirami, kot so dostop do kmetijske zemlje, dostop do pravih informacij, dostop do trgov, posebno problematičen pa je ravno dostop do kapitala. 1
Letošnji Mesec prostora ima tudi mednarodno razsežnost: vključen je v projekt NEWBIE (Obzorja 2020) kot 4. nacionalni diskusijski krožek in ima gosta iz tujine. Pričujoči dogodek je zato odlična dopolnitev praznovanjem 100-letnice geografije na Univerzi v Ljubljani, saj prikazuje paleto prostorskih problematik, ki jih obravnavamo geografi! Dr. Simon Kušar, vodja Katedre za regionalno analizo in planiranje na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
V projektu NEWBIE (New Entrant netWork: Business models for Innovation, entrepreneurship and resilience in European agriculture; program Horizon 2020) oblikujemo tematsko mrežo, ki bo v različnih državah EU nudila podporno okolje novim pristopnikom. Tematska Mreža NEWBIE (sestavljajo jo različni akterji in deležniki) skrbi za pretok znanja tako na ravni vsake partnerske države kot tudi v mednarodnem okolju (bilateralne in transnacionalne povezave). Oblikovali smo dva povezovalca Mreže NEWBIE: • Usmerjevalna skupina je zadolžena za opredelitev ključnih tematik in potek projekta na državni ravni; v Sloveniji je sestavljena iz desetih članov (osmih različnih ustanov in predstavnika novih pristopnikov) in se srečuje dvakrat letno; • Diskusijski krožek v vsaki državi partnerici povezuje več različnih deležnikov in akterjev, ki razpravljajo o izbrani relevantni oviri za nove pristopnike. V času projekta bo vsaka država organizirala osem srečanj, ki bodo naslavljala nacionalno najbolj aktualne tematike. praktična orodja (toolkits)
priporočila za ukrepe
Združeno kraljestvo
Belgija
Bolgarija
Portugalska
Slovenija
US
US
US
US
US
US
DK
DK
DK
DK
DK
DK
Francija
Nemčija
US
US
US
DK
DK
DK
Legenda: Mreža NEWBIE
2
Nizozemska
Irska
novi pristopniki in ostali kmetje
KSS
pedagoška gradiva
operativne skupine
KGZS
NVO LAS
bilateralne povezave transnacionalne povezave
RRA
zadruge AKIS
US usmerjevalna skupina DK diskusijski krožek
4. diskusijski krožek
Novi pristopniki v kmetijstvo in dostopanje do finančnih sredstev v
NEWBIE_plakat_001_tisk.pdf 1 26. 09. 2019 09:40:10
Dopoldanski del 1) Kako do finančnih sredstev dostopajo novi pristopniki v kmetijstvo? 2) Kakšne finančne spodbude so novim pristopnikom na voljo? 3) Kako bi bilo mogoče zmanjšati ali odstraniti ovire pri dostopanju do finančnih sredstev, namenjenih novim pristopnikom?
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Popoldanski del 1) Kako mladi doživljate prisotnost mladih in novih kmetov? 2) Za kaj bi mladi kmet porabil finančna sredstva? 3) Kako si zamišljate delovanje podpornega okolja, ki bi novim pristopnikom in mladim na podeželju nudilo finančne storitve? Več o aktivnostih in rezultatih projekta NEWBIE v letih 2018 in 2019 si lahko preberete na: http://geo.ff.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni_projekti/newbie ali na:
v
v
-letje geografskih doživetij
3
Program Dopoldanski del 1 (9.30 - 10.30; predavalnica 233): Izkusnje novih pristopnikov pri pridobivanju financnih sredstev v
v
• dr. Simon Kušar, Oddelek za geografijo FF UL: Druga petletka Meseca prostora na Oddelku za geografijo (pozdravni nagovor) • dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Barbara Lampič, Oddelek za geografijo FF UL: Projekt NEWBIE (uvod v tematiko) • Domen Virant, Kmetija Pr' Ropet: Diplomirani geograf premaguje finančne ovire novega pristopnika • Matevž Gartner, Turistična kmetija in sirarstvo Gartner: Bodoči mag. farmacije o finančnih izkušnjah novega pristopnika
10.30-10.50: odmor za čaj, kavo (hodnik na Oddelku za geografijo) Dopoldanski del 2 (10.50 - 12.30; predavalnica 233) Financni ukrepi, storitve, produkti in mehanizmi podpornega okolja za nove pristopnike v
• dr. Bernd Poelling, University of Applied Sciences, South Westphalia (Nemčija): Novi pristopniki v Nemčiji in njihovo dostopanje do financ • Marija Brodnik Lodewijk, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Finančni vidiki ukrepa mladi prevzemnik na kmetiji • Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije: Zadružništvo – učinkovit model poslovnega organiziranja • Velislav Žvipelj, v. d. direktorja Slovenskega regionalnega razvojnega sklada: Razvijanje finančnih spodbud za razvoj podeželja
Razprava Popoldanski del (14.00 - 16.00; predavalnica 232): Financne storitve in podporno okolje novih pristopnikov: ZElje, pricakovanja in realnost v
Moderirata: Sara Uhan in Nejc Bobovnik Delavnica za študente geografije 4
Povzetki
5
Diplomirani geograf premaguje finančne ovire novega pristopnika
Domen Virant, Kmetija Pr' Ropet
Domen je leta 2015 prevzel opuščeno kmetijo in se ob magistrskem študiju geografije in zgodovine začel resneje ukvarjati s kmetijstvom. Leta 2016 se je prijavil na razpis za mladega prevzemnika kmetije in bil na njem tudi uspešen. Nato se je v letu 2017 na kmetiji tudi zaposlil. Kmetovanja se loteva z mladostnim navdušenjem in podjetniškim pristopom, s katerim se hitro prilagaja razmeram na trgu. Kmetija se je v štirih letih iz samooskrbne razvila v tržno usmerjeno kmetijo, na kateri stremijo k čim večjemu neposrednemu trženju svojih pridelkov in produktov. Kmetija obsega dobrih 10 ha zemljišč, zgolj 0,5 ha je na območju z omejenimi dejavniki, preostala zemljišča imajo dobre naravne danosti za kmetijsko pridelavo. Trenutno se ukvarjajo s pridelavo jagod, kokošmi nesnicami in kozjerejo. V zadnjih letih so na kmetiji regi- strirali tudi več dopolnilnih dejavnosti. Kljub relativno dobrim možnostim za kmetovanje in trženje svojih pridelkov pa je ena največjih ovir dostop do finančnih sredstev. Kot mladi kmet se sooča s težavami pri prijavah na ostale razpise Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter pri pridobivanju dodatnih virov financiranja projektov na kmetiji, ki bi v prihodnosti omogočali preživetje njegove družine.
»Željo po kmetovanju sem v sebi nosil že dolgo, a kmetija je bila majhna in nisem si predstavljal, da bi od tega dejansko lahko živel. Od staršev nisem čutil nobenega pritiska, da od mene pričakujejo nadaljevanje tradicije, ravno obratno, kar malo so me morali zavirati, saj sem si kmetijo želel prevzeti čim prej. Zato sem tudi prekinil status študenta, se zaposlil na kmetiji in se prijavil na razpis za nepovratna sredstva za mlade prevzemnike in bil na njem uspešen. Ta podpora je bila za našo kmetijo, ki je bila ob mojem prevzemu res v zaostanku, neprecenljiva,« nam o začetkih pove Domen Virant, ki je posest prevzel od svoje danes 83-letne babice. Zdaj se kmetovanja loteva z mladostnim navdušenjem in podjetniškim pristopom, kar že prinaša sadove. Vir: Gorenjski glas (5. 8. 2019) 6
Bodoči mag. farmacije o finančnih izkušnjah novega pristopnika
Matevž Gartner, Turistična kmetija in sirarstvo Gartner
Matevž je novi pristopnik v kmetijstvo. Po študiju farmacije se je po temeljitem razmisleku in pogovoru v družini odločil, da želi nadaljevati družinsko tradicijo kmetovanja. Leta 2018 je od očeta prevzel manjšo kmetijo v Bohinju. Na kmetiji imajo 15 krav molznic, ki jih čez poletje pasejo na planini Laz. Mleko predelajo v tradicionalni bohinjski planšarski sir in druge mlečne izdelke. Poleg mlečne živinoreje se ukvarjajo tudi s turizmom na kmetiji in s predelavo mesa (v manjšem obsegu). Kot mladi prevzemnik kmetije se pri uresničevanju svoje vizije kmetije, tj. razvoja sirarstva na tradicionalen način in doživljajskega turizma na kmetiji, sooča s težavami pri dostopu do finančnih sredstev. Trenutno je v izvajanju večja investicija izgradnja nove sirarne. Na podlagi omenjene investicije bo pojasnil, kako je pridobil finančna sredstva.
»Že prej sem veliko pomagal očetu in mami na kmetiji. Potem je prišel ta čas, ko smo se skupaj, družinsko odločili, da jaz prevzamem. Neka spodbuda so zagotovo nepovratna evropska sredstva za mlade prevzemnike, na katera sem se prijavil, in sicer smo se odločili za posodobitev kmetije. V načrtu je nova sirarna in mogoče še kakšna mehanizacija. Nasvet za mlade in nove kmete je, da je treba začet. Ko enkrat začneš, trda volja in trdo delo, pa gre naprej«. 7
Novi pristopniki v Nemčiji in njihovo dostopanje do financ
dr. Bernd Poelling, University of Applied Sciences, South Westphalia
Nemški novi pristopniki v kmetijstvo na različne načine vstopajo v kmetijstvo in začenjajo ali vstopajo v zelo raznolike oblike kmetijske dejavnosti. Velika večina novih pristopnikov prevzame obstoječe, pogosto družinske kmetije, ki jih razvijajo, na primer z novimi izdelki ali z vstopom na nove trge in uporabo novih tržnih kanalov. Vse več je tudi popolnih novincev, ki vstopajo v kmetijsko-živilski sektor z inovacijami in podjetniškim razmišljanjem izven ustaljenih poti. Zaradi pestrega nabora novih pristopnikov in njihovih kmetij so za ustanovitev oz. prevzem kmetije potrebna različna finančna sredstva. Posledično se razlikujejo načini dostopanja do potrebnih finančnih sredstev. Pri tradicionalnih nasledstvih na kmetijah (družinsko in nedružinsko nasledstvo) dostopajo do finančnih sredstev predvsem preko bančnih posojil. Medtem ko pri naslednikih kmetij zahtevani dokumenti (glede zemljišč, zgradb, strojev) za bančna posojila običajno niso ovira, popolni novinci v mnogih primerih nimajo možnosti za pridobitev bančnega posojila. Zato popolni novinci pogosto iščejo druge načine financiranja svojega poslovnega modela, na primer s kampanjami za množično financiranje, koncepti delničarjev itd. Drugi pomemben steber za financiranje začetnih in prvih let v kmetijstvu so javne pomoči na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo nadaljnje podporne ukrepe za nove pristopnike v kmetijstvu.
New entrants into German agriculture follow diverse paths into farming and start or step into very different types of farm businesses. On the one hand, the large majority of new entrants takes over existing, often family, farms, but develop the farm further, e. g. with new products or by entering new markets and channels. On the other hand, an increasing number of complete newcomers are entering the food and agricultural sector with innovations and entrepreneurial thinking out of the traditional agricultural box. Due to this wide range of new entrants as well as their farms, the required financial means to start/take over a farm differ strongly. As a consequence, the paths to reach the required financial means differ accordingly. In traditional farm successions (family and non-family succession) the financial means are mainly reached with bank loans. While in farm successions the required securities (land, buildings, machinery) for bank loans are often present, complete newcomers do in many cases do not have these resources to receive bank loans. These complete newcomers are therefore often looking for other ways to finance their business model, e. g. crowdfunding campaigns, shareholder concepts, etc. Another important pillar to finance the entrance and first years in farming are public aids on EU, national, and regional level, which provide further support measures for new entrants into farming. 8
Finančni vidiki ukrepa mladi prevzemnik na kmetiji
Marija Brodnik Lodewijk, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dodeljuje podporo mladim kmetom preko javnih razpisov iz podukrepa 6.1 (Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014‒2020. 80 % podpore se zagotavlja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, 20 % pa iz proračuna Republike Slovenije. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev mladim kmetom za vzpostavitev kmetij- skega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Upravičenci podukrepa so mladi kmetje, stari od 18 do 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo ter izpolnjujejo tudi ostale razpisne pogoje. V podukrep lahko vstopijo tudi mladi kmetje, ki so vzpostavili družbo z enim družbenikom ali samostojni podjetniki posamezniki. K vlogi na javni razpis morajo mladi kmetje priložiti poslovni načrt, v katerem prikažejo gospodarski napredek prevzetega kmetijskega gospodarstva in prispevek k horizontalnim ciljem (okolje, podnebne spremembe, inovacije). Podpora se dodeljuje v dveh zneskih. 45.000 EUR prejmejo upravičenci z zaposlitvijo na prevzetem kmetijskem gos- podarstvu, samostojni podjetniki posamezniki ali družbe z enim družbenikom, 18.600 EUR pa prejmejo ostali upravičenci. Mladi kmetje imajo tudi posebne ugodnosti pri podukrepih, preko katerih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dodeljuje podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, kjer na osnovni 30 % delež podpore mladi kmetje prejmejo dodatnih 20 %.
9
Zadružništvo – učinkovit model poslovnega organiziranja
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije
Zadružništvo v Sloveniji ima skoraj 150 letno tradicijo, kmetijske in gozdarske zadruge pa so pomemben člen slovenskega kmetijstva in podeželja, saj preko njih potekata odkup in prodaja preko treh četrtin tržno pridelane slovenske hrane. Zadruga je oblika podjetja, v katero se člani združujejo prostovoljno in z namenom, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši. Delovanje zadrug sledi zadružnim vrednotam in načelom, kot so samopomoč, demokratičnost, samoodgovornost, samouprava, enakost, pravičnost in solidarnost. V Sloveniji so zadruge najbolj razširjene kot oblika povezovanja kmetov in imajo tudi največji gospodarski pomen pri skupnem trženju kmetijskih in gozdnih proizvodov ter oskrbi podeželja s kmetijskimi vložki in potrošnim blagom kakor tudi pri predelavi kmetijskih proizvodov, zlasti mleka, mesa in grozdja. Zadružna zveza Slovenije je - kot nevladna organizacija kmetijskih in gozdarskih zadrug v Sloveniji s prostovoljnim članstvom - osrednja zadružna zveza v Sloveniji. Njena naloga je pospeševanje in podpiranje razvoja zadružništva ter zastopanje interesov članic. Združujemo 60 zadrug članic, ki povezujejo preko 13.000 kmetov in letno ustvarijo 700 milijonov EUR prihodkov in dajejo zaposlitev skoraj 3000 ljudem na podeželju. Slovenske zadruge preko lastnih trgovin oskrbujejo podeželje. Poleg zadrug in Zadružne zveze Slovenije k stabilnosti slovenskega kmetijstva in podeželja prispeva tudi Deželna banka Slovenije, ki je s svojimi storitvami pomemben partner kmetom in zadrugam. V prispevku želimo predstaviti predvsem možnosti, ki jih novim pristopnikom v kmetijstvu in mladim, ponuja organiziranje v zadruge in širše medsebojno sodelovanje.
Najbolj pogosto je zadruga organizacija večjega števila manjših proizvajalcev, potrošnikov, varčevalcev, kmetov ali drugih skupin, ki z ustanovitvijo proizvodnih, predelovalnih, tržnih, potrošniških ali drugih vrst zadrug uspešno konkurirajo ostalim podjetjem na trgu. Zadruga lahko zagotavlja članom prednosti, ki jih omogočajo prihranki zaradi večjega obsega proizvodnje oziroma poslovanja in jih člani s samostojnim nastopom na trgu ne bi mogli doseči ali pa bi jih dosegli v manjšem obsegu. Na podlagi sodelovanja članov zadruga lahko tudi izboljša pogajalski položaj članov na trgu in jim omogoča večjo konkurenčnost na trgu.
10
Razvijanje finančnih spodbud za razvoj podeželja
Velislav Žvipelj, v. d. direktorja Slovenskega regionalnega razvojnega sklada
Slovenski regionalno razvojni sklad je javna institucija Republike Slovenije s sedežem v Ribnici, ki je bila zasnovana z namenom trajnega doseganja javnih ciljev v regionalnem razvoju in razvoju podeželja, kar udejanja z oblikovanjem spodbud, ki pomembno vplivajo na skladen regionalni razvoj. Spodbude sklad dodeljuje preko javnih razpisov za ugodna posojila ali garancije, včasih sklad pogodbeno za ministrstva izvaja tudi javne razpise za nepovratna sredstva. Iz leta v leto sklad za program kmetijstva in gozdarstva namenja vse več posojilnih sredstev, ki so namenjena za spodbujanje projektov iz primarne kmetijske pridelave, predelave in trženja ter gozdarskih projektov. Sklad se s ponudbo vse bolj približuje specializiranim ciljnim skupinam upravičencev, kot npr. sadjarjem in vinogradnikom, ki so utrpeli pozebo v dveh zaporednih letih ali javni razpis za nakup kmetijskih zemljišč, predviden za objavo še v letu 2019. Z javnimi razpisi iz programa predfinanciranja omogočamo upravičencem prebroditi finančno vrzel med odobritvijo nepovratnih spodbud in prejemom subvencije. Skratka, skladova ponudba zajema iz realnih potreb financiranja dobrih razvojnih projektov v kmetijstvu in živilstvu, pri čemer so tako vhodne kot tudi povratne informacije nadvse dragocene.
Cilji dodeljevanja spodbud: trajnejše doseganje javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Oblike spodbud: subvencije, posojila, jamstva. Področje dodelitve: kmetijstvo, podjetništvo, lokalna in regionalna infrastruktura. Upravičenci: kmetijska gospodarstva, zadruge, občine, podjetja, razvojne ustanove. Dodeljevanje sredstev: javni razpisi. Zavarovanje: bančna garancija, hipoteka, zavarovalnica, državno poroštvo, nepreklicna garancija proračuna lokalne skupnosti.
11
Postani član Mreže NEWBIE Vsi, ki vas zanimajo novi pristopniki in njihovi poslovni modeli, ki v svojem okolju prepoznavate zanimive primere ali ste mogoče novi pristopnik celo sami, ki ste del njihovega podpornega okolja (občine, lokalne akcijske skupine, svetovalne službe, finančni in pravni ter izobraževalni sektor ipd.), ste lepo vabljeni, da se vključite v Mrežo NEWBIE preko prijavnega obrazca na naši spletni strani (povezava: http://www.newbie-academy.eu/membership-si/). Le-to vam bo omogočilo, da spoznate poslovne modele novih pristopnikov v drugih državah, primere reševanja ovir pri dostopu do zemljišč, kapitala, trga, informacij, delovne sile ipd. Nagrada NEWBIE 2019 Nove pristopnike, novince in naslednike, ki so na kmetiji vzpostavili nov poslovni model in na njej delujejo od najmanj 2 do največ 10 let, vabimo, da se prijavijo na razpis za Nagrado NEWBIE 2019 za inovativnega novega pristopnika. Več o nagradi: http://geo.ff.uni-lj.si/raziskovanje/razpis_za_nagrado_newbie_v_sloveniji
Mednarodna konferenca v Sloveniji Vse, ki vas zanimajo, na kakšen način novi pristopniki oblikujejo svoje vstopne in poslovne modele ter kako premagujejo ovire, vljudno vabimo na dogodek v februarju 2020. Novi pristopniki in podporno okolje iz več držav bodo z vami delili svoje izkušnje. Tokrat vam posredujemo le napovednik dogodka, o podrobnostih pa vas bomo pravočasno obveščali.
Povezava do spletne ankete: https://arcg.is/TSmPz
12
Zapiski
-letje geografskih doživetij