Projekt
povezuje nove pristopnike v kmetijstvo Avtorice: Irma Potočnik Slavič, Barbara Lampič, Sara Uhan Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Marec 2021
Vsebina 1.
2.
3.
4.
5.
Novi pristopniki v prostoru in času
3
Interaktivna mednarodna konferenca
4
Tematske delavnice so približale uporabne izkušnje
7
Slovenski novi pristopniki so širili obzorja tujim gostom
16
Novi pristopniki so zanimivi za raziskovalce
20
Ko pri novih pristopnikih v kmetijstvo nastopijo ovire – si lahko pomagajo z NEWBIE orodji!
23
Združeni pod skupnim dežnikom: prave informacije na enem mestu
23
Za lažje premagovanje ovir uporabimo domače in tuje izkušnje ter rešitve
26
Razvoj orodja za strokovne službe: informacije o opuščenih kmetijskih območjih
28
Nacionalni diskusijski krožki v Sloveniji
31
Dostop do znanja (5. diskusijski krožek)
31
Možnosti za lažji dostop do zemljišč (6. diskusijski krožek)
32
Izobraževanje najmlajših o ekološkem kmetijstvu (7. diskusijski krožek)
33
Nagrajenci projekta NEWBIE
35
Domen Virant, prejemnik Nagrade NEWBIE za leto 2019
37
Tilen Soklič, prejemnik Nagrade NEWBIE za leto 2020
38
Odmevnost projekta NEWBIE in novih pristopnikov v kmetijstvo
41
Tematiko novih pristopnikov v kmetijstvo nadgrajujemo v okviru mreže CELSA
41
Predstavitev projekta NEWBIE Evropski mreži za podeželje
42
Projekt NEWBIE se predstavi na mednarodni geografski konferenci v Sarajevu
43
Novi pristopniki prepoznani tudi v procesu priprave novega Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje (ANEK)
44
Snemanje videa o kmetijskem krožku na OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu
45
Kaj pri projektu NEWBIE načrtujemo v letu 2021?
47
2
Spoštovani članice in člani Mreže NEWBIE, dragi bralci in bralke! Leto 2020 je bilo za projekt NEWBIE izjemno delovno: v vsebinskem smislu je tretje leto izvajanja projekta ključno, saj se vidijo že rezultati opravljenega dela, obenem pa se nakazuje, katerim področjem bo potrebno v zadnjem letu (2021) nameniti večjo pozornost. Sodelavke projekta NEWBIE v Sloveniji (Sara, Barbara in Irma) smo zelo vesele, da smo uspele skupaj s pomočjo članic in članov Usmerjevalne skupine, s podporo različnih ustanov (Zveza slovenske podeželske mladine, kmetijsko gozdarski zavodi, Univerza v Ljubljani, MKGP, z osnovnimi, srednjimi in višjimi strokovnimi šolami itd.) ter s pristnim sodelovanjem kmetic in kmetov v Sloveniji izvesti prvi mednarodni dogodek, namenjen novim pristopnikom (mladim kmetom in novincem) ter njihovemu podpornemu okolju. O tem in še drugih dogodkih, rezultatih, nagrajencih NEWBIE za 2019 in 2020 itd. – ste lepo vabljeni, da preberete v E-novičniku projekta NEWBIE za leto 2020.
1. Novi pristopniki v prostoru in času Oddelek za geografijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) je kot partner pri projektu NEWBIE organiziral štiridnevni mednarodni dogodek (3.‒6. 2. 2020), na katerem so se zbrali mladi kmetje (večinoma predstavniki organizacije CEJA), novinci v kmetijstvu, inovativni nagrajeni novi pristopniki iz držav partneric projekta NEWBIE, raziskovalci, kmetijski svetovalci, strokovnjaki za razvoj podeželja in kmetijstva, deležniki z lokalne, regionalne, državne ravni, predstavniki Evropske komisije - skupaj več kot 100 udeležencev iz 21 držav. Na Filozofski in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani smo organizirali delavnice, predavanja, znanstveni simpozij, na terenu pa smo se srečali s številnimi kmeti in njihovim podpornim okoljem. 3. 2. 2020 smo se na FF partnerji projekta NEWBIE srečali na konzorcijskem sestanku (23 udeležencev iz devetih držav). Veseli smo bili, ker so ocenjevalci brez velikih pripomb potrdili vmesno projektno poročilo. Našim dogodkom (nacionalni diskusijski krožki, srečanja usmerjevalne skupine) je v dveh letih prisostvovalo več kot 1700 udeležencev. V Mrežo NEWBIE je vključenih že več kot 500 članov. Izvedenih je bilo tudi že nekaj bi- in multilateralnih izmenjav. Projektni partner RENETA je na tovrstnem dogodku na severu Francije pripravil (v skladu z željami in potrebami udeležencev) zelo bogat štiridnevni program za nove pristopnike, mlade kmete, inovatorje, predstavnike kmečkih organizacij, 3
kmetijske svetovalce, predstavnike javnih ustanov, raziskovalce in druge predstavnike podpornega okolja iz Združenega kraljestva, Bolgarije in Portugalske. Vsak dan so tako po jutranjem pogovoru (teoretični uvod) spoznavali, kako deluje »praksa«: obiskali so več kmetij, kmetijske svetovalce, podeželske inkubatorje, druge predstavnike podpornega okolja. Med udeleženci so potekale živahne izmenjave mnenj: ali z neposrednimi vprašanji ali ob kosilu, najbolj dinamična razprava pa se je razvila zadnji dan.
Slika 1: Člani in članice se odločajo o primernih oblikah dela z novimi pristopniki (foto: S. Uhan).
Na konzorcijskem sestanku smo se tako usmerili predvsem k predvidenemu načinu izvedbe aktivnosti v letu 2020 (orodja, oblike diseminacije, povezovanje s sorodnimi projekti).
Interaktivna mednarodna konferenca 4. 2. 2020 smo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani izvedli (skupaj z Evropskim združenjem mladih kmetov, CEJA ter predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine, ZSPM) interaktivno konferenco. V celodnevni program smo z intenzivnimi oblikami dela (uvodno mreženje, tematske razprave, 4
delavnice, popoldansko mreženje s slovenskimi jabolki, družabno večerno srečanje) vključili kmete, mlade kmete, novince, kmetijske svetovalce, raznovrstne deležnike na podeželju, raziskovalce, študente, predstavnike več inštitutov, agencij, ministrstev in Evropske komisije.
Slika 2: Uradni plakat in ključni vsebinski poudarki interaktivne mednarodne konference o novih pristopnikih v kmetijstvo.
Po uvodnih pozdravih (Andries Visser kot vodja projekta NEWBIE; Davorin Gazvoda s strani BF; Darja Majkovič, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo MKGP) smo se v dopoldanskem delu osredotočili na sporočila treh vabljenih predavateljev. Zvonka Jelenc (Evropska komisija - DG AGRI) je podrobno predstavila sistem finančnih podpor za mlade kmete. Alenka Zapušek se je kot prava novinka v kmetijstvu osredotočila na svoj vstopni in poslovni model (video je dostopen tudi na: https://www.newbie-academy.eu/word-map/#w2gm-listing2677): ukvarja se z ekološkim kmetijstvom ter pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Jannes Maes (predsednik CEJA) je zlasti izpostavil potrebo po dialogu med vsemi kmeti, kar je ključno za razvoj in prenos inovativnih idej znotraj sektorja. Popoldanski del smo začeli z izjemno zanimivimi predstavitvami novih pristopnikov, in sicer prejemnikov Nagrade NEWBIE. 5
Slika 3: Osrednji del 4-dnevnega mednarodnega NEWBIE dogodka v začetku februarja 2020 je bila interaktivna konferenca z več kot 100 udeleženci iz 21 držav (foto: S. Uhan).
Lynn Cassells (škotska NEWBIE nagrajenka za leto 2019) na svoji mešani kmetiji sicer upošteva tradicionalne pristope, a jih nadgrajuje z značilnostmi 21. stoletja. Njena kmetija, ki se nahaja 200 km zahodno od Edinburga, je vključena v škotski ukrep pogozdovanja, goji škotsko višavsko govedo, avtohtono vrsto prašičev, ima čebelnjak in mobilni kokošnjak, uporablja zelo inovativne tržne pristope in močno povezuje kmetijo z lokalno skupnostjo (več na povezavi: https://www.newbie-academy.eu/word-map/#w2gm-listing2814). Maja Turinek (ekološka kmetija Zlate misli; več informacij: https://www.newbie-academy.eu/word-map/#w2gm-listing-2718) je predstavila, kako jo je preobširna in prepočasna birokracija spodbudila k vključevanju množičnega financiranja (angl. crowdfunding) v načrtovane investicije. Predvsem pa je nakazala, kako dobro njihova kmetija komunicira s kupci, vključuje v svoje širše poslanstvo tudi mednarodne wwooferje (angl. WWOOF: WorldWide Opportunities for Organic Farming; https://wwoofindependents.org/user/430033) in prilagajanje njihove kmetije vremenskim nestanovitnostim. Michael Stücke, nemški nagrajenec NEWBIE za leto 2019, je izjemno inovativen pri izdelavi in tržnem pozicioniranju manj kakovostne ovčje volne (za tekstilne izdelke, predpražnike, filtre v hortikulturi) 6
ter v vzrejo ovc in dogodke na kmetiji intenzivno vključuje lokalno skupnost (podrobnejše informacije na: https://www.newbie-academy.eu/wordmap/#w2gm-listing-4434). Ob tej priložnosti smo razglasili tudi slovenskega NEWBIE nagrajenca za leto 2019: na podlagi ocene strokovne žirije je to postal Domen Virant (kmetija Pr´ Ropet). Domen je zelo zanimivo in domišljeno predstavil kmetijo, ki jo je podedoval od babice. Skupaj s partnerico sta kmetijo v proizvodnem in tržnem pogledu prilagodila trgu v osrednji Sloveniji in kmetijsko prakso približala tudi šolajoči mladini (več o tem lahko preberete na naslednjih straneh Enovičnika).
Slika 4: Interaktivna konferenca je bila priložnost za izmenjavo izkušenj med novimi pristopniki iz Evrope. Svoje izkušnje so z nami delili NEWBIE nagrajenci iz Združenega kraljestva, Nemčije in Slovenije. Slovenskemu NEWBIE nagrajencu za leto 2019, Domnu Virantu, pa smo na ta dan tudi podelili nagrado (foto: T. Avermaete).
Tematske delavnice so približale uporabne izkušnje Izkušnje NEWBIE nagrajencev, v katerih so opozorili tudi na ovire (dostop do zemljišč, trga, financ, informacij, delovne sile ipd.) in načine, kako so jih reševali, so bile neposreden uvod v tematske delavnice. Člani projektne skupine in predstavniki podpornega okolja novih pristopnikov iz različnih držav so v sedmih delavnicah (vsaka z 10–15 udeleženci) prikazali načine (pilotne in sistemske) reševanja različnih ovir. Na kratko želimo predstaviti tematike in glavne poudarke delavnic. 7
Spopadanje z izzivi: poslovni modeli novih pristopnikov (moderator: Andries Visser, Raziskovalna enota Univerze v Wageningenu, Nizozemska) Delavnica je analizirala konkretne primere novih pristopnikov, ki jih je NEWBIE projektna ekipa obiskala in intervjuvala (skupaj 90) v devetih evropskih državah. Podrobneje smo se osredotočili na najbolj inovativne primere poslovnih modelov: vsak novi pristopnik se nam je predstavil s kratkim videoposnetkom, udeleženci pa so skupaj poiskali skupne značilnosti in posebnosti poslovnih modelov. Rezultati delavnice so bili zelo uporabni za udeležence: mlade kmete in novince so seznanili z zanimivimi primeri, predstavniki podpornega okolja so dobili ideje in uporabne informacije za delo na svojih področjih. Sodelavci projekta NEWBIE pa so v razpravi pridobili še nadaljnje kontakte in ideje glede inovativnih poslovnih modelov tudi v državah, ki niso vključene v projekt NEWBIE.
Foto: S. Uhan.
8
Povezovanje in sodelovanje: irske izkušnje (moderatorja: John Moriarty in Gordon Peppard, TEAGASC, Irska) Sodelavca irske kmetijske svetovalne službe sta predstavila, kako se lotevajo povezovanja novih pristopnikov v kmetijstvu ter kmetov in lastnikov zemljišč, ki se bližajo upokojitvi. Predstavila sta korake, ki vodijo od izkazanega interesa, kateremu sledijo pogovori, skupno delo, dogovori. Moderatorja sta analizirala uspešne primere, ki so se zaključili s prevzemom kmetije; kritično pa sta prikazala tudi primere, ko se je proces povezovanja prekinil. V zelo aktivni razpravi so sodelovali tako mladi kmetje, novinci v kmetijstvu, predstavniki kmetijske svetovalne službe in raziskovalci. Udeleženci so delili ideje in izkušnje, predvsem pa opozorili na dejstvo, da številne poskuse povezovanja in sodelovanja zelo upočasnjujejo pomanjkanje informacij, številne nedorečenosti v zakonodaji, pa tudi strah in negotovost tako na strani starejših kmetov kot novih pristopnikov v kmetijstvu.
9
Kmetijski inkubatorji v Franciji (moderatorja: Claire Quintin in Jean Baptiste Cavalier, RENETA, Francija)
Predstavnika francoske mreže kmetijskih inkubatorjev (RENETA), ki deluje kot aktivni deležnik podpornega okolja novih pristopnikov, sta predstavila raznolikost kmetijskih inkubatorjev v Franciji. Osredotočila sta se na delovanje in organiziranost kmetijskega inkubatorja, predvsem pa na inovativne strategije svetovalnih služb v Franciji, ki pomagajo razvijati veščine novih pristopnikov. Skupaj z udeleženci so živahno razpravljali o dodani vrednosti »inkubacije« za nove pristopnike v kmetijstvu. Na podlagi bogatih in inovativnih francoskih izkušenj so lahko udeleženci razmišljali in razpravljali, kako bi bilo možno tudi v drugih državah razviti soroden model inkubatorjev.
10
Financiranje na drugačen način (moderator: Marcel Vijn, Raziskovalna enota Univerze v Wageningenu, Nizozemska) Raziskava projekta NEWBIE je pokazala, da novi pristopniki v kmetijstvo najtežje premagujejo dve oviri: dostop do zemljišč in do denarja. Prakse med kmeti dokazujejo, da bančna posojila niso edina možnost za financiranje širitve kmetije ali za zagon nove dejavnosti. Na voljo je veliko priložnosti, ki jih nudijo množično financiranje, zemljiški skladi in različni vlagatelji. Na tematski delavnici je bilo s praktičnimi primeri prikazano, kako lahko obstoječi kmetje in novi pristopniki v kmetijstvo – z ali brez posojil v banki – naredijo lasten načrt financiranja.
Foto: S. Uhan.
11
Ali so "skupna vlaganja" primeren model za dostop do zemljišč? (moderator: Adam Calo, Inštitut James Hutton, Združeno kraljestvo) Dostop do zemljišč je trajna in visoka ovira za nove pristopnike v kmetijstvo. Ključni sta dve dejstvi: (1) da je nakup kmetijskega zemljišča v večini primerov zelo velika investicija, ki je novi pristopniki finančno pogosto ne zmorejo uresničiti; (2) tisti kmetje, ki oddajajo kmetijska zemljišča v najem, pa ugotavljajo, da najemnine ne prinašajo dobička. Moderator je predstavil inovacijo na tem področju: potencial skupnih vlaganj (angl. joint ventures), in sicer na primerih iz Združenega kraljestva. Udeleženci so lahko ta primer primerjali z drugimi alternativnimi modeli, ki se pojavljajo v njihovih državah.
Foto: S. Uhan.
12
Mehke veščine kot manjkajoči člen: pri povezovanju akterjev in pri podpori novim pristopnikom v kmetijstvo? (moderatorka: Teresa Pinto Correia, Univerza v Evori, Portugalska) Tematska delavnica se je osredotočila na mehke veščine (angl. soft skills) in novo znanje: to sta predpogoja za ustvarjanje dinamičnih povezav, ki lahko pritegnejo in spodbujajo nove pristopnike v kmetijstvo. Izkušnje novih pristopnikov na Portugalskem so pokazale, da so mehke veščine ključne za njihovo uspešno sodelovanje, prilagajanje in odpornost. V razpravi so se udeleženci osredotočili na dve praktični vprašanji: ali v kmetijskem sektorju in njegovem podpornem okolju (tako formalnem kot neformalnem) spodbujamo mehke veščine (kdo in kako) ter če dovolj pozornosti namenjamo veščinam sodelovanja? Izkušnje v zvezi s tem so predstavili obstoječi kmetje in novi pristopniki, nekatere inovativne rešitve pa so nanizali tudi kmetijski svetovalci in raziskovalci iz drugih držav.
Foto: S. Uhan.
13
Dejavniki, ki vplivajo na odločitve o (ne)vstopu in (ne)izstopu iz kmetijstva (moderatorka: Isabeau Coopmans, Flandrijski raziskovalni inštitut za kmetijstvo, ribištvo in hrano - ILVO, Belgija) Moderatorka se je osredotočila na dejstvo, kako nastajajo, se razvijajo in dozorijo odločitve o (ne)vstopu ali (ne)izstopu v oziroma iz kmetijstva. Predstavila je dejavnike, ki vplivajo na odločitev: zakaj se nekdo na koncu odloči, da bo kmet, prevzel kmetijo, ustanovil kmetijo, nadaljeval kmetovanje, preložil upokojitev ... ali pa tega ne bo storil? Največji poudarek je bil na t. i. demografskih odločitvah kmetij, ki izhajajo iz rezultatov raziskav evropskega projekta (SURE-Farm, več na povezavi: https://www.surefarmproject.eu/). V razpravi so udeleženci razmišljali, kako bi v svojih državah, v ustanovah in v svojih okoljih lahko podprli potencialne nove pristopnike, da bi se vključili v kmetijski sektor.
Celodnevno druženje je odprlo več možnosti za dialog med obstoječimi in mladimi ter novimi kmeti, med sedanjim podpornim okoljem kmetijskega sektorja in potrebami mladih ter novih kmetov, pa tudi med kmeti in raziskovalci ter odločevalci. Udeleženci so tako izmenjali različne poglede in izkušnje (tudi v prijetnem ozračju skupne večerje), kar je bilo odlično izhodišče za naslednji dan (5. 2. 2020), ko smo udeležencem približali slovensko podeželje in situacije, s katerimi se soočajo novi pristopniki, ter kako deluje podporno okolje. 14
Utrinki s konference.
15
Slovenski novi pristopniki so širili obzorja tujim gostom Z organizacijo dveh celodnevnih strokovnih ekskurzij (5. 2. 2020) smo udeležencem mednarodnega dogodka želeli omogočiti pristen stik z utripom slovenskega podeželja in (pre)izkušnjami naših novih pristopnikov – gostiteljev. Zaradi večjega števila udeležencev smo terenske oglede organizirali na dveh območjih: z enim avtobusom smo se odpravili na Dolenjsko, z drugim pa preko Notranjske v Slovensko Istro. Tako tuji projektni partnerji kot novi pristopniki iz drugih evropskih držav so Slovenijo, našo kmetijsko kulturno pokrajino ter prakse naših kmetov in novih pristopnikov dojemali kot »eksotične«, pristne, pa vendar tudi zelo inovativne. Posebej navdušeni so bili nad mozaično slovensko kulturno pokrajino in nekaterimi praksami, ki jih imamo v Sloveniji še vpete v naša tradicionalna znanja in razmišljanja. Kako so naši tuji partnerji začutili slovenske izkušnje novih pristopnikov, je zapisano in objavljeno tudi na spletni strani projekta (na povezavi: http://www.newbie-academy.eu/wp-content/uploads/2020/03/Ekoland-202002_p16-17_Project-Newbie-Slovenia_M-Vijn_def.pdf). S prvo skupino tujih gostov smo se odpravili na Dolenjsko, kjer smo obiskali in se seznanili s tremi povsem različnimi poslovnimi modeli novih pristopnikov. Čeprav gre za mlade inovativne kmete, ki so svojo poslovno zgodbo gradili na izkušnjah predhodnih generacij, lahko vse uvrščamo med novince, saj so se razvoja kmetije, v želji po zagotovitvi delovnega mesta, lotili na svoj način. Prva točka obiska je bila zelenjadarska kmetija Ostanek v bližini Šentvida pri Stični, ki jo vodi podjetna Damjana Ostanek Herič. Po zaključenem študiju agronomije je leta 2014 prevzela živinorejsko kmetijo in povsem preusmerila pridelavo. Danes je kmetija Ostanek širše prepoznana zelenjadarska kmetija, ki na 6 ha obdelovalnih zemljišč goji preko 20 vrst zelenjave. Bolj kot po pridelavi so prepoznani po lastni predelavi pridelkov in Damjanina vizija je, da bo v prihodnje delež predelanega pridelka še povečevala. In nekdaj samooskrbna kmetija danes daje zaposlitev Damjani in njenemu možu. V nadaljevanju smo obiskali sadjarsko kmetijo Uhan, kjer na 10 ha pridelujejo celo vrsto sadnih vrst. Pri Uhanovih lahko v trgovinici na kmetiji kupite sezonsko sadje, skozi vse leto pa seveda različne vrste jabolk in predelana živila. Kmetija se je pred dvajsetimi leti iz samooskrbne mešane kmetije preusmerila v sadjarsko, danes pa njen razvoj vse bolj usmerja Aljaž, ki bo mlad prevzemnik kmetije. Z novimi tržnimi strategijami so v želji po zagotavljanju svežega sadja skozi vse leto razširili pridelavo na različne sorte 16
in vrste sadja – od jabolk, hrušk, češenj, breskev, sliv, orehov, kostanja idr. Celotna prodaja poteka po kratkih oskrbnih verigah – neposredno na kmetiji, tržnici v Ljubljani, sadje in druge izdelke pa dobavljajo tudi lokalnim šolam in vrtcem, domovom starostnikov idr. Na koncu smo obiskali še vinogradniško kmetijo Colnar na Trški Gori nad Otočcem. Kmetijo od leta 2014 vodi Janez Colnar, ki je znanje in izkušnje pridobival tudi v vinskih kleteh v tujini. Z modernizacijo in povečanjem obsega pridelave s 5 na 10 ha vinogradov ter s širjenjem izbora vin postaja eden najbolj prepoznanih vinarjev v regiji.
Slika 5: Za udeležence smo pripravili terensko gradivo (trasa poti, kratek opis območja in gostiteljev).
Poleg treh kmetij smo obiskali še šolski center Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma ter socialno podjetje Zavod Dobrote Dolenjske v Trebnjem. Kolektivna blagovna znamka nastaja pod okriljem Zavoda za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske. Preko blagovne znamke se uresničuje ideja o združevanju in povezovanju najboljših ponudnikov s širšega območja Dolenjske. Na naši poti nas je spremljal, pojasnjeval in nas učil tudi regionalni kmetijski svetovalec Martin Mavsar. 17
Utrinki z ekskurzije na Dolenjskem (foto S.Uhan).
Z drugo skupino smo se odpravili na Notranjsko, prečili smo Brkine in se ustavili tudi na robu Slovenske Istre. Naravne razmere na Notranjskem močno vplivajo na kmetijsko pridelavo in od kmeta zahtevajo še več iznajdljivosti in prilagajanja. Tudi to skupino je spremljala in strokovno vodila predstavnica Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Darja Zadnik, ki je dodatno obogatila že sicer pester program. Prva točka ogleda je bila kmetija Gregorja Slavca, ekološkega živinorejca na Knežaku. Gregor je nasledil kmetijo od svojih starih staršev, zelo kmalu pa je spoznal, da bo samo z diverzifikacijo aktivnosti (in dohodka) lahko sledil svojemu cilju – da se v (bližnji) prihodnosti zaposli na kmetiji. Poleg živali (avtohtone pasme krav, koze, osli, kokoši) se ukvarja še s čebelarstvom, vzpostavil je enega večjih malinjakov v regiji, razvija pa se tudi v smeri vzpostavitve izobraževanja na kmetiji. V programu je bil tudi obisk kmetije Jeriševa (zgodbo Davida Vičiča smo predstavili tudi v videu, glej E-Novičnik 2019, str. 10), ki je ena večjih pridelovalcev ekološkega mleka. Zaradi bolezni smo morali obisk odpovedati. 18
Naslednja točka je bil obisk nove osnovne šole Podgrad, kjer smo iz prve roke izvedeli in okusili, kako (lahko) poteka kmetijski krožek, kakšna znanja in veščine pridobijo otroci, kako zahtevno, a hkrati kreativno je lahko delo učitelja. Tamara Urbančič je dolgoletna mentorica kmetijskega krožka na šoli, deluje pa tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Njen delokrog je mnogo širši, saj šolo povezuje z lokalno skupnostjo, predvsem pa želi učencem približati delo z zemljo, živalmi in rastlinami. Skozi svoje delo preko učencev vzpodbuja tudi njihove starše, izjemen vtis pa so njeno delo ter aktivnosti in zagnanost učencev pustili tudi na udeležencih strokovne ekskurzije. Tovrstne prakse izkustvenega in neposrednega učenja so tudi v drugih državah prej izjema kot pravilo.
Slika 6: Z udeleženci smo spoznavali značilnosti kmetijske pokrajine na Notranjskem, v Brkinih in na robu Slovenske Istre.
19
Sledil je obisk Parka Istre (Kastelec pri Črnem Kalu), ki ga vodita geografa Petra in Janez Matos. Poslanstvo Parka Istra je spodbujati trajnostni razvoj s širjenjem vrednot prostovoljstva – vzpostavljeno je namreč mednarodno središče prostovoljstva. Od leta 2014 se je v tej vasici zvrstilo že okoli 1000 prostovoljcev iz 53 držav. Predvsem pa je zanimivo, kako so ti prostovoljci vključeni v delovanje lokalne skupnosti: z dobro komunikacijo in prepoznavanjem potreb sodelujejo pri različnih aktivnostih, opravilih, zelo pomembna pa je tudi njihova pomoč kmetom. Predvsem so odprti za ideje in projekte domačinov, ki prinašajo dolgoročne pozitivne vplive na regijo.
Utrinki z ekskurzije na Notranjskem (foto: I. Potočnik Slavič).
Novi pristopniki so zanimivi za raziskovalce Četrti dan NEWBIE dogodka (6. 2. 2020) je bil namenjen povezavi med novimi pristopniki in njihovim podpornim okoljem, in sicer predvsem z vidika raziskovalcev (30 udeležencev in devetih držav). O fenomenu novih pristopnikov so tako razpravljali agrarni ekonomisti, sociologi, geografi, krajinski arhitekti, etnologi, razveseljivo je bilo veliko število doktorskih 20
študentov. Osrednja tematika celodnevnega srečanja je bila: kako lahko znanost prispeva k boljšemu razumevanju novih pristopnikov, njihovih poti in vlog.
Slika 7: Četrti dan NEWBIE dogodka je bil namenjen povezavi med novimi pristopniki in njihovim podpornim okoljem, in sicer predvsem z vidika raziskovalcev (foto: I. Potočnik Slavič, L. Rebernik).
Tako je Erik Mathijs (Katoliška univerza Leuven, Belgija) uvodoma analiziral ključne sestavine poslovnega modela, potem pa je le-te prestavil v kmetijski sektor. Zagovarjal je tezo, da bi morali raziskovalci posebno pozornost nameniti vlogi institucij (na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni) v kmetijskem sektorju in njihovo vlogo pri spodbujanju podjetništva. Lee-Ann Sutherland (Inštitut James Hutton, Združeno kraljestvo) je sistematično in kritično prikazala, kako lahko iz »zgodb« (na primer v sklopu projekta NEWBIE smo analizirali 90 zgodb novih pristopnikov v kmetijstvu) oblikujemo znanstveni članek, pri čemer je predstavila izkušnje sodelavcev škotskega inštituta. Udeleženci smo se nato razdelili v tri skupine, ki so vse razpravljale o: -
metodah, ki se trenutno uporabljajo pri raziskavi vstopnih in poslovnih modelov novih pristopnikov v kmetijstvu; 21
-
izvedbi longitudinalne evropske raziskave novih pristopnikov v kmetijstvu; »razvoju zgodbe« o posameznem novem pristopniku (vsak je edinstven) v kredibilno in relevantno raziskavo.
V plenarni predstavitvi je na podlagi ugotovitev posameznih skupin moderatorka Teresa Pinto Correia (Univerza v Evori, Portugalska) skupaj z udeleženci iskala odgovore na tri vprašanja: kakšne raziskave potrebujemo na področju novih pristopnikov v kmetijstvo, kateri podatki o novih pristopnikih v kmetijstvo so že razpoložljivi, kako lahko tudi v bodoče spodbujamo sodelovanje med evropskimi projektnimi konzorciji? Ugotovili smo, da so novi pristopniki zanimivo teoretsko-metodološko interdisciplinarno raziskovalno polje, med udeleženci so nastale pobude za skupno pripravo znanstvenih člankov in projektne prijave. Dejstvo je, da se s prepoznavanjem novih pristopnikov v kmetijstvu in na podeželju ukvarja več evropskih projektov v programu Horizon. Predstavnike treh projektov smo povabili, da so predstavili svoje ugotovitve in povezave z novimi pristopniki v kmetijstvo. Projekt SALSA se osredotoča na majhne kmetije, projekt SUREFarm na odločitve glede vstopa/izstopa v/iz kmetijstva (podrobnosti so bile predstavljene na interaktivni konferenci, 4. 2. 2020 – v sklopu 7. delavnice), RURALIZATION (predstavila ga je Maura Farrel, Univerza v Galwayu, Irska) pa na vstopanje novih generacij, poklicev in novih pristopnikov v kmetijstvo (v raziskavo bodo vključili 10 študij primera) na podeželje. V zaključku je vodja projekta NEWBIE, Andries Visser, povzel ključne ugotovitve štiridnevnega druženja: ključno je, da se glas novih pristopnikov v družbi sliši in uveljavi, predvsem pa, da pride na vseh področjih kmetijskega sektorja in razvoja podeželja do kreativnega dialoga med raznovrstnimi akterji in deležniki. Celotno srečanje je ocenil kot odlično in se iskreno zahvalil zelo učinkovitim in požrtvovalnim slovenskim organizatorjem. Veseli smo, da je dogodek medijsko spremljala tudi RTV Slovenija v oddaji Ljudje in zemlja (več na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/ljudje-in-zemlja/174673802, minutaža: 21.48-27.35).
Slovenski del organizacijske ekipe se iskreno zahvaljuje vsem članicam in članom Usmerjevalne skupine projekta NEWBIE, članom Mreže NEWBIE, ZSPM, MKGP, kmetijsko gozdarskim zavodom, Biotehniški fakulteti FF UL, vsem sogovorcem in vsem udeležencem. Odzivi udeležencev na dogodek so bili izjemno pozitivni.
22
2. Ko pri novih pristopnikih v kmetijstvo nastopijo ovire – si lahko pomagajo z NEWBIE orodji! Eden ključnih rezultatov projekta NEWBIE je priprava 10 orodij (angl. toolkitov), ki bodo novim pristopnikom in njihovemu podpornemu okolju pomagala pri premagovanju vir, na katere naletijo pri vstopanju in delovanju v kmetijskem sektorju. Aktualne vsebine smo zbirali vsi projektni partnerji v okviru letne izmenjave znanj in na državni ravni (dve srečanji nacionalnih diskusijskih krožkov in dve srečanji usmerjevalne skupine). Z mednarodnimi izmenjavami smo prepoznavali tematike, ki so relevantne tako za nacionalno kot mednarodno okolje novih pristopnikov. NEWBIE partnerji smo o procesu dinamičnega transnacionalnega učenja (angl. transnational dynamic learning agenda) razpravljali na rednih srečanjih projektnega konzorcija. Zasnovo, razvoj in oblikovanje orodij usmerja Oddelek za geografijo FF UL kot vodja delovnega sklopa. V E-novičniku za leto 2019 (dostopno na: https://fliphtml5.com/aqvsd/pcwb/basic, str. 17) smo na kratko že predstavili prvo orodje: interaktivni zemljevid z zgodbami novih pristopnikov (orodje smo poimenovali »Storytelling«; povezava: http://www.newbie-academy.eu/wordmap/#w2gm-marker-222). Na interaktivnem zemljevidu si lahko izberete državo, v kateri bi si radi ogledali primere vstopnih in poslovnih modelov novih pristopnikov. Z brskalnikom lahko izberete tudi kategorijo (npr. poljedelstvo, mlečna živinoreja, sadjarstvo, zelenjadarstvo, diverzifikacija, predelava, novi pristopnik itd.), ki vas podrobneje zanima. Obiskovalec tako lahko v sliki in besedi (kratek zapis in video posnetek) spoznava 90 novih pristopnikov v državah partnericah projekta NEWBIE, njihove začetke, reševanje ovir in poslovne modele. V tokratnem E-novičniku pa želimo predstaviti orodja, ki smo jih razvili v letu 2020.
Združeni pod skupnim dežnikom: prave informacije na enem mestu V partnerskih državah smo na srečanjih z novimi pristopniki in njihovim podpornim okoljem zaznali potrebno po skupnem informativnem orodju, s katerim bi »na enem mestu – s pomočjo enega klika - uporabnik dobil ažurno in preverjeno relevantno informacijo«. Ta konkretna zahteva nas je usmerjala k oblikovanju »NEWBIE informacijskega dežnika« (orodje smo poimenovali »Umbrella toolkit«; dostopno na: 23
http://www.newbie-academy.eu/umbrella-toolkit/), ki smo ga razvili na Oddelku za geografijo FF UL. Uporabnik lahko v začetku izbere jezikovno različico (ki se uporabljajo v državah partnericah projekta NEWBIE). Novinci v kmetijstvu in deležniki podpornega okolja so namreč izrazili željo, da pridobijo osnovne informacije v svojem jeziku in da pa so jim istočasno dostopne tudi informacije iz mednarodnega okolja. Uporabniku je na voljo 13 tematik, ki so se v okviru NEWBIE dogodkov izkazale kot ključne: poslovni modeli, poslovni izračun, financiranje, družinsko in nedružinsko nasledstvo, platforma za kontakte, ukrep mladi kmet, usposabljanje in izobraževanje itd. Pri vsaki od navedenih tematik lahko dostopate do podrobnejših informacij, ki so lahko ali v slovenskem ali v jeziku držav partneric. Ključna prednost tovrstnega e-orodja je, da lahko ažuriramo podatke in tematike, le-te lahko po potrebi tudi dodajamo ali odvzemamo. To orodje je hkrati tudi odlična priložnost, da se s svojimi aktivnostmi predstavijo deležniki podpornega okolja. Ideje bodo mogoče zanimive tudi za izvajalce projektov (npr. lokalne akcijske skupine ali posameznike). Uporabniki so pohvalili preglednost, ažurnost in enostavno uporabnost tega orodja.
Slika 8: Uvodno pojasnilo uporabnikom dežnika.
24
Slika 9: V dežnik je vključenih 13 tematik, ki naslavljajo potrebe novih pristopnikov v kmetijstvo.
Slika 10: Vsaka tematika uporabniku omogoča dostop do ključnih informacij v različnih jezikih.
25
Za lažje premagovanje ovir uporabimo domače in tuje izkušnje ter rešitve V času trajanja projekta NEWBIE partnerji izvajamo številne aktivnosti, ki nas neposredno povezujejo z novimi pristopniki v kmetijstvu ter njihovim podpornim okoljem. Prepoznavamo in beležimo različne sistemske ali pa unikatne rešitve in načine premagovanja ovir ter jih na kratko povzemamo v informativnih opisih »izkušenj iz prakse« (angl. practice abstracts). Z njimi želimo vsem uporabnikom zagotoviti raznovrstne praktične informacije za nove pristopnike in njihovo »podporno okolje«, ki obravnavajo različne prepoznane ovire. Olajšali naj bi medsebojne stike, vzpodbujali povezave in izmenjave kratkih, a informativnih opisov dobrih praks poslovanja novih pristopnikov v različnih evropskih državah. Naslovljene so prednosti, ovire, vrzeli, spretnosti in kompetence itd. – torej tisto, na kar na svoji poti sreča skoraj vsak novi pristopnik v kmetijstvu. Omenjene rešitve sproti objavljamo na spletni strani EIP Agri (Evropsko partnerstvo za inovacije), ki na ta način popularizira tudi delo projekta NEWBIE.
Slika 11: Enostaven brskalnik, ki zainteresiranemu bralcu omogoča iskanje vsebin bodisi po državi ali pa po ključni tematiki.
Ker pa želimo, da so prepoznane izkušnje in nasveti bolj dostopni, vidni in dejansko uporabljeni, smo zapise »izkušenj iz prakse« uredili po vsebinah, državah, nacionalni pomembnosti oziroma sporočilnosti posameznega 26
primera in tudi jezikovni različici. V nadaljevanju smo razvili skupno, a zelo široko uporabno orodje – brskalnik različnih izkušenj in rešitev iz prakse, (dostopen na: preko povezave http://www.newbie-academy.eu/practiceabstracts/).
Slika 12: S klikom na grafične prikaze se nam na karti prikažejo želene točke oziroma podatki.
S klikom na posamezno točko se odpre pojavno okno, kjer lahko preberemo in tudi prenesemo posamezen zapis (pdf) na svoj računalnik. Glede na državo, ki je pripravila posamezno »izkušnjo iz prakse«, je vsebina pripravljena v njenem in vedno tudi angleškem jeziku. Barva točke nam že takoj nakazuje, katero vsebino naslavlja. 27
Slika 13: Poenoten izgled »izkušenj iz prakse: zapisi so kratki, informativni, barva in grafika pa nakazujeta vsebino, ki jo naslavljajo.
Razvoj orodja za strokovne službe: informacije o opuščenih kmetijskih območjih Če so predhodno predstavljena orodja uporabna širše, tj. za nove pristopnike in podporno okolje iz različnih držav, je zasnova aplikacije in baze z osnovnimi informacijami in lokacijami opuščenih kmetijskih območij namenjena izključno relevantnim deležnikom v slovenskem prostoru. Marsikje v tujini sorodne informacije (baze) in podpora že delujejo. Zasnovana baza opuščenih kmetijskih območij in ArcGIS online aplikacija predstavljata enostavno orodje za spremljanje potencialnih lokacij/območij, kjer bi bilo smiselno (strateško) ponovno vzpostaviti kmetijsko dejavnost. Za usmerjene aktivnosti bi morala skrbeti država (npr. MKGP), sama baza pa predstavlja tudi možnost bolj aktivnega pristopa države pri vključevanju novih pristopnikov in njihovih idej/pobud (novih poslovnih modelov) v kmetijski prostor. V trenutno bazo smo vključili 84 lokacij povsem ali deloma opuščenih kmetijskih območij, lokacije pa smo povzeli iz nacionalne baze funkcionalno 28
Slika 14: Bazo podatkov in lokacije opuščenih kmetijskih območjih v Sloveniji smo prenesli v aplikacijo, izdelano v okolju ArcGIS online.
Slika 15: Upravljavec baze bi na podlagi predstavljene aplikacije lahko organiziral način spremljanja posameznih lokacij – mi smo v fazi priprave predvideli le njihove osnovne atribute ter fotografije lokacij.
29
Slika 16: Številni primeri povsem opuščenih območij kmetijske dejavnosti so v zelo slabem stanju (foto: Arhiv Oddelka za geografijo FF UL, 2020).
degradiranih območij v Sloveniji. Podrobneje smo identificirali območja opuščenih farm, območja opuščenih kmetij in druga opuščena območja kmetijske dejavnosti (npr. opuščene drevesnice, vrtnarije, ribogojnice). Območja niso neposredno primerna za pridelavo hrane – so pa primerna za prednostno rabo tega prostora za kmetijsko dejavnost, morebitno prestavitev kmetije, za lokacijo različnih kmetijskih, predelovalnih idr. objektov. Vključena so torej območja objektov (kmetij, farm, rastlinjakov ipd. objektov kmetijske dejavnosti) s pripadajočimi, praviloma stavbnimi zemljišči, a brez pripadajočih kmetijskih zemljišč. Med vsemi razvrednotenimi območji v Sloveniji so kmetijska območja tisti tip, kjer je delež povsem opuščenih območij največji, praviloma so to dlje časa opuščene lokacije izven poselitvenih območij, ki nimajo strateške lege in je zato zanje manj interesa. Proces sistemskega oživljanja tovrstnih območij in predvsem priprave takšnih ukrepov, ki bodo ta prostor ponudili novi pristopnikom – bo dolg, a s pomočjo tega orodja bo komunikacija z odločevalci lažja in učinkovitejša. 30
3. Nacionalni diskusijski krožki v Sloveniji Dostop do znanja (5. diskusijski krožek) V okviru 4-dnevnega mednarodnega NEWBIE dogodka v februarju 2020 smo izvedli tematsko razpravo o dostopu do znanja. Usmerili smo se v prepoznavanje vloge znanosti in njenega prispevka k boljšemu razumevanju novih pristopnikov, njihovih vstopnih in poslovnih modelov, predvsem pa vloge pri razvoju kmetijskega sektorja in ohranjanju evropskega podeželja. Tokratni
Slika 17: Tematska razprava o vlogi znanosti pri razumevanju novih pristopnikov, njihovih vstopnih in poslovnih modelov ter pomenu za razvoj kmetijstva in podeželja v Evropi (foto: S. Uhan).
diskusijski krožek je bil namenjen zlasti predstavnikom izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, v razpravi pa so sodelovali tudi predstavniki svetovalnih in pospeševalnih inštitucij. Tematska razprava je imela široko mednarodno zastopstvo, udeležili pa so se je tudi nacionalni deležniki (30 udeležencev iz devetih držav). V razpravi so aktivno sodelovali NEWBIE 31
projektni partnerji z različnih izobraževalno-raziskovalnih inštitucij (Katoliška univerza v Leuvenu, Inštitut James Hutton, Univerza v Evori, Raziskovalna enota Univerze v Wageningenu idr.), predstavniki sorodnih evropskih projektov (projekti Ruralization, SURE-Farm in SALSA), doktorski študentje, mednarodni deležniki in tudi nacionalni predstavniki izobraževalnoraziskovalnih inštitucij (Biotehniška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem, Geografski inštitut Antona Melika). Ugotovili smo, da so novi pristopniki zanimiva raziskovalna tematika, ki odpira številne možnosti za sodelovanje in potrebo tako po prenosu kot tudi izmenjavi znanja z novimi pristopniki in njihovim podpornim okoljem. Izkazalo se je, da se o novih pristopnikih na ravni posameznih držav in projektov zbirajo podatki, ki pa ne temeljijo na enotni metodologiji, obenem pa je tudi izmenjava izkušenj in ugotovitev zaenkrat (ker so raziskave večinoma v začetni fazi) še skromna. V sklopu projekta NEWBIE smo načrtovali tovrstno izmenjavo v januarju 2021 (Zeleni sejem v Berlinu, ki pa je bil zaradi covid-19 odpovedan). Zdaj upamo, da jo bomo lahko izvedli na mednarodnem NEWBIE dogodku v jeseni 2021 (Montpellier, Francija).
Možnosti za lažji dostop do zemljišč (6. diskusijski krožek)
Slika 18: Sodelovanje z različnimi sogovorniki na MKGP v želji po iskanju novih sistemskih rešitev.
32
Na sedežu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo 2. 7. 2020 predstavili podatkovni sloj opuščenih kmetijskih območij, ki bi, ob širših skupnih prizadevanjih, lahko predstavljal odličen pripomoček pri zagotavljanju »osnovne prostorske infrastrukture« novim pristopnikom v kmetijstvu, deloma pa tudi kmetom, ki zaradi utesnjenosti kmetij znotraj naselij ne morejo opravljati ali pa razvijati svoje dejavnosti. Sogovornike smo poiskali neposredno na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predstavili smo tako zasnovo podatkovne baze opuščenih kmetijskih zemljišč kot tudi delovanje osnovne verzije aplikacije »Opuščena območja kmetijske dejavnosti« (več o aplikaciji lahko preberete v tem E-novičniku pri predstavitvi orodij). Devet udeležencev, tj. predstavnikov različnih oddelkov na ministrstvu, je razpravljalo predvsem o vidiku dejanske potrebe po spremljanju opuščenih kmetijskih območij, in dejanskih situacijah, da ta prostor zasedejo druge, nekmetijske dejavnosti, pa tudi o raznovrstnih potencialih tovrstnih lokacij. Ker gre predvsem za območja nekdanjega izvajanja različnih dejavnosti, kot so opuščena območja kmetijskih objektov farm, opuščenih kmetij, območij vrtnarij, območij skladiščenja kmetijskih pridelkov, strojev ipd. ter v manjšem obsegu tudi kmetijskih zemljišč (le, če so neposredno povezana z omenjenimi opuščenimi območji), vidimo možnosti ponovne vzpostavitve dejavnosti, povezane s kmetovanjem, predvsem za tiste, ki povsem na novo začenjajo s kmetovanjem (opuščene kmetije) ali pa so zaradi nezmožnosti širitve dejavnosti primorani iskati novo lokacijo za prestavitev kmetije (hlevov, skladiščenje, shranjevanje strojev). Velika dilema ostaja tudi sama skrb in ažuriranje podatkov ter odgovornost za implementacijo tovrstne inovativne sheme. Sorodne baze v tujini že obstajajo, vzpostavljeno sodelovanje, začetek razprav in iskanje novih sistemskih rešitev pa bo v prihodnje morda pomembno tudi za nove pristopnike v Sloveniji.
Izobraževanje najmlajših o ekološkem kmetijstvu (7. diskusijski krožek) Sedmi diskusijski krožek (9. 12. 2020), ki smo ga zaradi znanih razmer ob epidemiji covid-19 izvedli v virtualnem zoom okolju, je sicer naslavljal eno izmed prepoznanih ovir novih pristopnikov – izziv dostopa do pravega znanja, informacij in učinkovitih oblik izobraževanja – nismo pa ga izvedli neposredno za nove pristopnike, ampak za tiste, ki vzgajajo, izobražujejo in 33
ozaveščajo naše otroke ter mlade o pomenu in načinih pridelave zdrave hrane.
Slika 19: Aplikacija Program Šolski ekovrtovi je javno dostopna (pregledovalnik) na povezavi: arcg.is/00SXLi.
Slika 20: Preko aplikacije lahko posamezni VIZ (oz. njihovi mentorji) urejajo podatke, dodajajo slikovno gradivo ipd.
34
V sodelovanju z Društvom šolski ekovrtovi, ki že deset let razvija in usmerja delo učiteljev (mentorjev) na ekoloških vrtovih šol in vrtcev, smo razvili aplikacijo Šolski ekovrtovi. Služila naj bi javnosti za vpogled v dejavnosti posameznih šol/vrtcev, za potrebe izmenjave informacij, promocijo aktivnosti ter boljše povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ), ki so vključeni v Mrežo šolski ekovrtovi. V desetih letih izvajanja programa je namreč v Mreži šolskih ekovrtov sodelovalo 368 VIZ, trenutno jih je aktivnih okoli 100. Številne šole in mentorji so v povezavi s šolskim ekovrtom razvili široko paleto dejavnosti, ki jo iz leta v leto nadgrajujejo. Na diskusijskem krožku, ki se ga je udeležilo kar 90 učiteljev mentorjev iz celotne Slovenije, smo razpravljali o pomenu izobraževanja s področja kmetijstva in pridelave hrane ter izkustvenega učenja. Prav delo na šolskih (eko)vrtovih (skupaj z različnimi aktivnostmi in medpredmetnim povezovanjem) omogoča otrokom in mladim neposredno izkušnjo pridelave hrane, razumevanje procesa pridelave, zagotavljanja samooskrbe in seznanjanje z osnovnimi pristopi v ekološkem kmetovanju in permakulturi. S predstavljenimi primeri inovativnih praks delovanja šolskih ekovrtov ter boljšo medsebojno komunikacijo pa tudi večjo javno promocijo (aplikacija) si skupaj prizadevamo za sistemsko podporo tovrstnemu izobraževanju, ki bo že srednjeročno prineslo pomembne spremembe v družbi. Nenazadnje bo morda tudi kdo od mladih prav zaradi zgodnje in pristne izkušnje z delom na vrtu ter s pridelavo hrane bodoči inovativen novi pristopnik v kmetijstvo.
4. Nagrajenci projekta NEWBIE Nagrada NEWBIE je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih partnerskih državah v Evropi. Njen namen je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali predvsem tiste, kateri šele vstopajo v kmetijski sektor. Prva prejemnica Nagrade NEWBIE za leto 2018 je bila »Biodinamična kmetija Turinek – Zlate misli« iz podravske statistične regije. V začetku leta 2020 smo podelili nagrado projekta NEWBIE 2019 Domnu Virantu iz osrednjeslovenske statistične regije. Decembra 2020 pa smo izbrali še zadnjega, tretjega nagrajenca projekta NEWBIE 2020, Tilna Sokliča iz gorenjske statistične regije. 35
Komisija, ki jo sestavlja devet članov (tj. predstavnikov različnih ustanov: Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Društva za razvoj slovenskega podeželja, Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in kmetov - predstavnikov novih pristopnikov), je prispele prijave ocenjevala po petih sklopih: (1) inovativnost poslovnega modela, (2) trajnostno delovanje kmetije, (3) reševanje ovir, (4) prenos znanj ter možnosti prenosa predstavljenega modela na druge nove pristopnike in (5) razvojna vizija kmetije skupaj s konkretnimi načrti. Na zadnji razpis so prispele štiri popolne prijave, prav vsaka izmed njih pa se je odlikovala ali v inovativnosti pri poslovnem pristopu ali pa na področju reševanja začetniških ovir, iskanju trajnostnih rešitev oziroma izvirnih načrtih za nadaljnji razvoj.
Slika 21: Domnu Virantu smo nagrado podelili v okviru mednarodnega dogodka projekta NEWBIE v februarju 2020, kjer je bila odlična priložnost za srečanje tudi z ostalim nagrajenci v partnerskih državah (foto: S. Uhan).
Čeprav se v letu 2021 projekt NEWBIE zaključuje, pa to ne pomeni, da se ukinja podeljevanje nagrad inovativnim in zagnanim novim pristopnikom v kmetijstvo. Trajnost nagrade smo zagotovili v povezavi z nagrado Inovativni mladi kmet, kmetica (IMK), ki ga Zveza slovenske podeželske mladine skupaj 36
s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) organizira že nekaj let. Tako se bo kategoriji inovativni mladi kmet pridružila še nagrada za inovativnega novega pristopnika. Še v času trajanja projekta NEWBIE bomo v dogovoru organizatorji opredelili kriterije za sodelovanje in merila za ocenjevanje.
Domen Virant, prejemnik Nagrade NEWBIE za leto 2019
Nekaj utrinkov s kmetije Pr' Ropet, na kateri Domen Virant uspešno razvija različne dejavnosti (vir: Arhiv Domen Virant, 2020).
Domen je od starih staršev leta 2015 prevzel opuščeno kmetijo v Volčjem Potoku in povsem na novo pričel s kmetovanjem. Ni izbral najlažje poti, ampak je ambiciozno pričel razvijati številne usmeritve – od proste in talne reje kokoši nesnic, do pridelave jagod in drugega jagodičevja, zelenjave in kozjega mleka. V le nekaj letih je vzpostavil tržno kmetijo. Dodatno je razvijal različne dopolnilne dejavnosti na kmetiji (predelava sadja in zelenjave, izobraževanje na kmetiji idr.). Čeprav je mlad in se vseskozi še uči, izvaja tudi mentorske programe za kmete ali nove pristopnike, ki se želijo ukvarjati z rejo koz molznic ali jagodičevjem. Sodeluje v projektu »Odprta vrata kmetij«, preko katerega izvaja različne izobraževalne programe, prilagojene ciljnim skupinam. V 37
kmetijstvu vidi prihodnost ne le zase, ampak tudi za svojo bodočo družino. Komisija je ob izboru o nagrajencu zapisala nekaj ugotovitev. »Je vsestranski, poln energije, kar je predpogoj za dolgoročen uspeh. Njegov optimizem in pozitiven pristop pa vsekakor lahko spodbudita še kakšnega mladega prevzemnika, da se loti tovrstnega vzpostavljanja kmetijske dejavnosti.« »Kmetijo je kandidat zgradil na novo. Odločil se je za razvoj zelo različnih usmeritev, kjer je izhajal iz razpoložljivih virov. Zaveda se, da mora razvijati vse ravni gospodarjenja, tako pridelavo kot tudi predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Prav tako je zanj zelo pomemben tudi socialni vidik nadaljnjega kmetovanja - zaposlenost, vključevanje v širše družbeno in lokalno življenje.«
Tilen Soklič, prejemnik Nagrade NEWBIE za leto 2020
Tilen Soklič z novimi nasadi obuja že skoraj pozabljeno pridelavo ribeza (foto: Arhiv Tilen Soklič, 2020).
Za zadnjega nagrajenca NEWBIE, ko nagrado podeljujemo še v času izvajanja projekta, smo izbrali Tilna Sokliča iz Gorij na Gorenjskem. Ker smo nagrajencema za leti 2018 in 2019 namenili več pozornosti v sklopu dogodkov, ki smo jih izvedli v živo, zaradi trenutne situacije s corono-19 nagrajencu za leto 2020 namenjamo več besed v pričujočem E-novičniku. 38
Tilen Soklič je mladi kmet in pravi novinec, ki je s kmetijstvom pričel iz nič, saj njegovi starši niso kmetovali. Z vztrajnostjo in majhnimi koraki je v nekaj letih ustvaril novo kmetijo s 3,35 ha zemljišč v najemu, na kateri se ukvarja s sadjarstvom in zelenjadarstvom. Začel je z nasadom špargljev. Ko je uspešno zakupil dodatna zemljišča, je obudil v Gorjah (občina Bled), od koder prihaja, že pozabljeno pridelavo ribeza. Zaradi povpraševanja se je lotil tudi zelenjadarstva. Pri razvoju kmetije izhaja iz razpoložljivih virov, tako naravnih, finančnih in človeških, ki jih s pridom vključuje v diverzifikacijo dejavnosti na kmetiji, ustvarjanje dodane vrednosti in iskanje tržnih vrzeli. Nasade je opremil z lastnim namakalnim sistemom, ribez predeluje v marmelade, želeje in inovativno ribezovo vino. Pri delu mu pomagajo starši, sorodstvo in prijatelji. Prodaja na tržnici, uspešno je tudi razvil darilni program. V letošnjem letu je najel dodatnega 0,5 ha zemlje, na kateri namerava gojiti šparglje in različno zelenjavo. Zaradi povpraševanja se je tudi lotil peke kruha v krušni peči. Načrtuje tudi gojenje kalčkov, da si zagotovi dodaten vir dohodka v zimskem času. Na strmejših pobočjih, manj primernih za kmetijsko obdelavo, načrtuje nasad leske, ki ga bo opremil tudi z namakanjem. Tilen je ob izboru povedal: »Največji moj uspeh je tlakovan z vzponi in padci, trdim delom ter odrekanjem. Vendar se počasi uresničujejo moje sanje in te sanje so lahko mogoče motivacija za nove pristopnike v kmetijstvo, ki nimajo nič ali bore malo svoje zemlje. V nekaj letih sem uspel ustvariti kmetijo oziroma delovno mesto, saj se s bom 1. februarjem 2021 polno zaposlil na svoji kmetiji in s tem zaključil delo vrtnarja v podjetju Infrastruktura Bled.« V nadaljevanju delimo nekaj zanimivih poudarkov iz ocene strokovne komisije o nagrajeni kmetiji. »Ima ambiciozen pristop, saj načrtno prehaja iz socialne varnosti v negotovo kmečko življenje na mali kmetiji. Vsekakor pohvalno razmišljanje o širitvi kmetije, zagotovo bodoči uspešen kmet.« »Mladi kmet začetnik bo vsekakor dosegal svoj zastavljeni cilj, saj pravi: »Od tega bi rad živel!« Z zanimivim pristopom širjenja znanja preko delavnic in predavanj je vsekakor možno doseči boljše poslovne uspehe, sploh ob pomanjkanju takih aktivnosti in preveč monotonem svetovanju kmetijskih svetovalcev iz pisarne in pomanjkanju svetovanja na terenu samem.« »Na prvo mesto sem postavil kmetovalca, ki je, kot pravi, začel iz »čiste nule«. Tak je po mojem mnenju res pravi novi pristopnik. Sicer ribezovo vino ni inovacija (na spletu najdemo kar nekaj receptov), ima pa resen namen nadaljevati in širiti posel, saj se bo kot novi kmet vključil v PIZ iz opravljanja 39
Karierno pot nagrajenca Tilna Sokliča pa je opisal župan Občine Bled Tilen Soklič je do nedavnega delal v komunalnem podjetju »Infrastruktura Bled«, ki si ga delita občini Bled in Gorje. Bil je del izjemne ekipe urejevalcev obsežnih javnih površin ob Blejskem jezeru, ki so po dolgem času pod vodstvom dr. Jana Bizjaka in z izdatno občinsko podporo ponovno zasijale kot nekoč, če ne še lepše. Mladi Tilen se v prostem času že od najstnika naprej ukvarja z gojenjem sijajnih belušev, za katere mu nikoli ne bo težko pridobiti odjemalcev. V domačih Gorjah mu je uspelo najeti še nekaj zemlje, ki jo je ponovno zasadil z že skoraj pozabljenim ribezom, nekoč značilno kulturo sončnih pobočjih vznožja Pokljuke. Soku črnega ribeza smo v šali rekli kar »gorjanski merlot«. Z vsaj zame ne dovolj premišljenim in na koncu koncev okolju škodljivim pretiranim pospeševanjem intenzivne govedoreje, se je tudi v tem, najlepšem delu Gorenjske, kulturna krajina v glavnem osiromašila na pašnike, travnike in koruzna polja. Slikovita pestrost kmetijske rabe po vzpetinah na prehodu iz Blejske kotline k pokljuškim gozdovom z vsako ugasnjeno malo kmetijo še naprej izginja. Precej mladih bi kljub vsemu rado na okolju prijazen način spet kmetovalo, pa ne pridejo do obdelovalnih površin. Naši Sloveniji so med kakimi petdesetimi državami Evrope letos podelili naslov »Gastronomska regija Evrope«, kar je posredno priznanje prav takim pridelovalcem in rejcem, kot je Tilen. Dobre, naravno pridelane hrane, ni težko prodati niti v času pandemije, ko so hoteli in restavracije zaprte. Na pred kratkim vzpostavljeni blejski tržnici je Tilen s svojimi proizvodi, celo z doma pečenim kmečkim kruhom, med glavnimi, s svojo dobro voljo in humorjem, pa tudi najbolj priljubljenimi ponudniki. S svetlim zgledom bo za sabo potegnil še koga, ki bo zemljo zares ljubil, za kar mu bo bogato vračala, njemu v zadoščenje, nam, ki doma pridelano hrano cenimo, pa v veliko veselje in ne nazadnje v ponos. Tilna, ki je skupaj s sodelavci tako vestno zalival ali plel naše parke, bomo seveda pogrešali. Vseeno pa mu za odločitev za samostojno pot v kmetijstvu čestitamo in mu od srca privoščimo zasluženi uspeh v dolgem življenju, ki ga še čaka.
Janez Fajfar, univ. dipl. etnolog in prof. geografije Župan Občine Bled
40
kmetijske dejavnosti. Premagovanja izzivov podnebnih sprememb se je lotil hkrati z rastlinsko pridelavo, kar kaže, da se noče prepustiti naključju. Predvidevam, da bo sčasoma pridelek zaščitil tudi s protitočno obrambo.« »Na primeru te prijave se vidi, kako je možno začeti iz nič in pridelovati zelenjavo na območjih, ki niso tradicionalno najbolj prepoznana niti zelo ugodna.» Slovesna podelitev nagrade NEWWBIE 2020 je predvidena spomladi ali poleti 2021 v okviru obstoječih dogodkov (npr. Društva za razvoj podeželja, Zveze slovenske podeželske mladine).
5. Odmevnost projekta NEWBIE in novih pristopnikov v kmetijstvo Tematiko novih pristopnikov v kmetijstvo nadgrajujemo v okviru mreže CELSA V sodelovanju s Katoliško univerzo v Leuvenu (Belgija), ki je tudi partnerica v projektu NEWBIE, na Oddelku za geografijo FF UL raziskovalno nadgrajujemo tematiko novih pristopnikov in njihovega podpornega okolja v okviru mreže CELSA. CELSA, Central Europe Leuven Strategic Alliance (povezava: https://celsalliance.eu/), je mednarodna strateška mreža, katere soustanoviteljica je tudi Univerza v Ljubljani, nosilka pa KU Leuven.
CELSA je priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev, zato sta v projekt aktivno vključena dva doktorska študenta, Mertijn Moeyersons (z Oddelka za bioekonomijo, Fakultete za okoljske študije, KU Leuven) in Sara Uhan (z Oddelka za geografijo FF UL). Že od oktobra 2020 tako nadebuden mlad raziskovalni dvojec intenzivno sodeluje pod budnim očesom mentorjev. Mertijn in Sara se pripravljata na: anketiranje novih pristopnikov v kmetijstvo; poglobljene intervjuje z novinci, mladimi kmeti in predstavniki podpornega okolja; želita pridobiti poglobljen vpogled v vstopne in poslovne modele novih 41
pristopnikov ter strateške odločitve, ki jih kmetje sprejemajo s (ali brez) podporo in informacijami s strani podpornega okolja; ter prepoznati elemente podpornega okolja, ki bo spodbudno naslavljalo ovire, s katerimi se soočajo novi pristopniki v kmetijstvo. Spomladi 2021 bosta izvedla obširno anketiranje med novimi pristopniki v kmetijstvo, z izbranimi akterji bosta izvedla poglobljene intervjuje, nato pa bo sledilo še anketiranje in intervjuvanje članov podpornega okolja. Projektna prijava predvideva tudi izmenjavo in študijski obisk, poleti 2022 pa tudi izvedbo poletne šole v Sloveniji. Projekt CELSA se izvaja dve leti (oktober 2020–september 2022). Cilj projekta je vzpostaviti skupno raziskovalno sodelovanje, ki vodi v skupno prijavo večjega raziskovalnega projekta v okviru evropskega raziskovalnega programa, poglobitev mednarodnega, interdisciplinarnega sodelovanja, nadejamo se pa tudi dveh novih doktorantov in njunega prispevka k boljšemu razumevanju potreb novih pristopnikov v kmetijstvo in delujočega podpornega okolja v Sloveniji in v Flandriji.
Predstavitev projekta NEWBIE Evropski mreži za podeželje
Slika 22: Pri izvajanju projekta NEWBIE smo kot inovativno izpostavili dvoje: »NEWBIE proces« (skupno soustvarjanje znanja in njegov prenos) in povečanje prepoznavnosti novih pristopnikov v kmetijstvo z Nagrado NEWBIE.
42
Na pobudo Mateja Štepca (Mreža za podeželje, MKGP) se je projekt NEWBIE predstavil na dogodku Evropske mreže za razvoj podeželja, ki je bil namenjen predstavitvi mreženja, vrednotenja in komuniciranja izvedenih projektov na podeželju ("Networking, Valorising and Communicating successful projects"). 24. 11. 2020 se je več kot 80 udeležencev iz 24 evropskih držav aktivno vključevalo v e-okolje s predstavitvami, razpravljalo v več delavnicah in klepetalnicah ali si ogledalo video posnetke. Razpravljavci so tako analizirali dejavnike, ki vodijo k uspešnemu projektu in k povečanju njegove dodane vrednosti. Slovenske sodelavke projekta NEWBIE smo se tako osredotočile na »NEWBIE proces«, ki je usmerjen k skupnemu soustvarjanju znanja in njegovemu prenosu na področju novih pristopnikov v kmetijstvo. K posebni prepoznavnosti projekta je prispevala Nagrada NEWBIE, ki jo je slovenski partner (Oddelek za geografijo FF UL) podelil trikrat: nagrado za leto 2018 smo podelili v sklopu 5. slovenskega podeželskega parlamenta (o čemer smo pisali v E-novičniku, 2019), nagrajenca za leto 2019 smo predstavili v sklopu mednarodne konference (februar 2020; o tem pišemo v tem E-novičniku), zdaj pa iščemo ustrezno priložnost, na kateri bomo ustrezno predstavili nagrajenca za leto 2020. Nagrada NEWBIE pa ne pomeni le širšega družbenega priznanja novim pristopnikom za njihovo inovativnost, ampak nagrajencu tudi omogoča koriščenje finančnih sredstev. Posledično tako raziskovalci po večletnem delu na terenu že lahko prepoznamo večje število različnih tipov slovenskih novih pristopnikov v kmetijstvu. Organizatorji dogodka so pohvalili tako vsebinsko in finančno zasnovo Nagrade NEWBIE, pa tudi različne načine izbora v posameznih državah.
Projekt NEWBIE se predstavi na mednarodni geografski konferenci v Sarajevu Na večdnevni geografski konferenci (18. ̵ 20. 11. 2020), ki jo je v virtualnem okolju organizirala Zveza geografov BiH, je bilo v različnih sekcijah predstavljenih kar 53 prispevkov. Sodelavke projekta NEWBIE v Sloveniji smo v prispevku zastavile retorično vprašanje: ali je v obstoječih razmerah v Sloveniji možna afirmacija novih pristopnikov v kmetijstvo (mladih kmetov in novincev)? Vprašanje je relevantno v širšem okvirju, saj je vsem evropskim državam skupna potreba po demografski pomladitvi kmetijskega sektorja. Zato smo analizirale ukrep za mlade prevzemnike na kmetiji, ki je del institucionaliziranega podpornega okolja v kmetijstvu (več kot 4000 43
upravičencev v obdobju 2007 ̵ 2020). Potem pa smo predstavile, kako se v obstoječih razmerah pozicionirajo novinci v Sloveniji (njihovega števila ne poznamo, saj uradno ne zbiramo podatkov o njih) in situacijo primerjale z drugimi partnerskimi državami v projektu NEWBIE. Naše raziskave nakazujejo, da je afirmacija novih pristopnikov v Sloveniji možna, a da bo to dolgotrajen proces. Za krepitev njihovega podpornega okolja smo v projektu
Slika 23: Sodelavke projekta NEWBIE v Sloveniji smo na retorično vprašanje (Ali je v obstoječih razmerah v Sloveniji možna afirmacija novih pristopnikov v kmetijstvo?) odgovorile pritrdilno.
NEWBIE izdelali niz orodij (angl. toolkit; le-ti so predstavljeni v E-novičniku), ki bodo naslavljala glavne ovire, s katerimi se soočajo novi pristopniki. Slovenske izkušnje na tem področju bodo lahko ponudile orientacijski okvir tako za odločevalce, raziskovalce in nove pristopnike v balkanskih državah.
Novi pristopniki prepoznani tudi v procesu priprave novega Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje V letu 2020/21 v Sloveniji poteka priprava novega, drugega Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje (ANEK, do leta 2027). Priprava tega dokumenta ima participativen značaj, tj. z udeležbo različnih deležnikov in z vključevanjem ekoloških pridelovalcev. V seriji tematskih delavnic so pripravljavci (proces vodi Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, socialno podjetje Zemlja & Morje, skupaj z naročnikom Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) prepoznali dvanajst strateških ciljev ANEK-a. Prednostni cilji so: povečati 44
delež slovenskih ekoloških živil na trgu, povečati obseg oz. delež ekoloških kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih in območjih varovane narave ter okrepiti znanja ter usposobljenost in inovativnost ekoloških kmetov. Nastajajoči strateški dokument po ključnih področjih že predvideva konkretne ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev. Na projektni ravni različne evropske države partnerice prepoznavamo, da so med inovativnimi novinci v kmetijstvu izraziteje prisotni ekološki pridelovalci. Na to smo opozarjali tudi tekom delavnic in na koncu so z ukrepom Spodbujanje vključevanja mladih nosilcev oz. prevzemnikov ter novih pristopnikov v ekološko kmetijstvo v ta akcijski načrt vključeni tudi novi pristopniki.
Snemanje videa o kmetijskem krožku na OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu Ko projektnim partnerjem predstavljamo, kaj imamo v Sloveniji dobro zastavljeno in bi se drugi lahko učili od nas, z velikim zanimanjem prisluhnejo entuziastičnem zgodbam posameznikov, ki na nekaterih osnovnih šolah, vrtcih in srednjih šolah navdušujejo mladino za kmetijstvo in vzgajajo bodoče potrošnike. Ta prizadevanja se udejanjajo predvsem v okviru programa Šolski ekovrt, ki je v Sloveniji zaživel leta 2012 in s katerim so vzgojno-izobraževalni zavodi dobili možnost neposredne izkušnje pridelave hrane, učenja v naravi z izdelavo in vzdrževanjem šolskega vrta ter seznanja z osnovnimi pristopi v ekološkem kmetovanju in permakulturi. V začetku junija 2020 smo obiskali OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu, kjer v okviru interesne dejavnosti Kmetijski krožek pod mentorstvom Tamare Urbančič učenci spoznavajo različna dela na šolskem vrtu, skrbijo za šolske živali (kokoši, kunci), nabirajo zelišča, kuhajo s pridelki s šolskega vrta, viške pa prodajo na lokalni tržnici, da si prislužijo kakšen evro za ekskurzijo. Mentorica daje poudarek tudi kulturni dediščini; z učenci strižejo ovce in predelujejo volno s kolovratom. Udeležujejo se natečajev (predvsem kuharskih), organizirajo ekskurzije in oglede bližnjih kmetij. S skupino učencev so nam prikazali, kako skrbijo za šolski vrt, pripravili so gredico ter posadili paradižnik in solato, nahranili kokoši ter kunce, na gozdnem robu nabrali bezeg, materino dušico in kamilice ter na odprtem ognju spekli jajca. Pri učni uri o čebelarstvu je mentorica prinesla tudi satnice in nekaj trotov, ki so jih učenci z zanimanjem opazovali, najbolj pa so uživali, ko so lahko postrgali med neposredno s satnice in se posladkali. Poleg skrbi za šolski vrt se z učenci velikokrat pogovarjajo o dobrobiti živali in pomenu varovanja okolja. 45
Tamara Urbančič pove, da je pri mlajših generacijah opažala, da imajo vse manj stika z naravnim okoljem, s pridelavo hrane in kmečkimi opravili, zato je že leta 2010 začutila svoje poslanstvo v pripravi učnih vsebin za osnovnošolce. Kmetijski krožek je zelo priljubljena interesna dejavnost, v kateri lahko vsak najde nekaj zase; nekateri učenci bolj uživajo v praktičnem delu, ustvarjanju z rokami, delu v naravi, druge zanimajo strokovne vsebine o načinih pridelave, skrbi za živali, pripravi jedi idr. V posebno zadovoljstvo pa ji je, ker se je že kar nekaj učencev odločilo za nadaljnje izobraževanje kmetijske smeri. Učenci veliko znanja prenesejo tudi na svoje starše in stare starše. Zahvaljujemo se učencem, Tamari Urbančič in vodstvu OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad za prijeten snemalni dan v njihovi družbi.
Slika 24: Kmetijski krožek na OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu je med učenci priljubljena interesna dejavnost, v okviru katere dobijo neposredno izkušnjo pridelave hrane in skrbi za domače živali, hkrati pa tudi prispeva k vzgoji novih potrošnikov in bodočih novih pristopnikov v kmetijstvo (foto: T. Urbančič, 2016; I. Potočnik Slavič, 2018; S. Uhan, 2020).
Posneli smo krajši video (povezava do videa: https://youtu.be/ULmCoHj_L8Y), ki ga bomo podnaslovili in vključili v pedagoška gradiva, ki jih pripravljamo v okviru projekta NEWBIE.
46
Kaj pri projektu NEWBIE načrtujemo v letu 2021? V zadnjem letu izvajanja projekta se bomo osredotočili na četrto pomembno oviro, s katero se soočajo novi pristopniki, tj. z dostopom do tržišča. •
•
•
•
•
Zato bomo v Sloveniji to tematiko obravnavali v sklopu nacionalnega diskusijskega krožka. Dogodek si želimo izvesti v živo (na primer na kmetiji novega pristopnika), a v času priprave Enovičnika še ni jasno, če nam bodo to dopuščale razmere zaradi covid-19. O datumu in načinu izvedbe vas bomo pravočasno obvestili. Na dogodku želimo predstaviti različne poti, ki jih pri dostopu do tržišča uporabljajo mladi kmetje in novinci v kmetijstvu. V sklopu odmevnejšega dogodka (ki bo v organizaciji ali Zveze slovenske podeželske mladine ali Društva za razvoj slovenskega podeželja ali kakšne druge ustanove) bomo podelili »Nagrado NEWBIE 2020«. Nameravamo se udeležiti multilateralne NEWBIE izmenjave (večdnevno terensko strokovno usposabljanje za nove pristopnike in njihovo podporno okolje), kar načrtujemo za oktober 2021 v francoskem Montpellierju. O tem vas bomo pravočasno obvestili. S pomočjo NEWBIE partnerjev pripravljamo pedagoško gradivo o novih pristopnikih, ki bo uporabno za sodelavce kmetijske svetovalne službe in za pedagoško osebje na srednjih, višjih in visokih šolah. Vsebine nameravamo v jeseni 2021 predstaviti tudi potencialnim uporabnikom. Spremljajte našo spletno stran (povezava: http://www.newbieacademy.eu/), na kateri bodo dostopni novi primeri reševanja ovir ter nova orodja za nove pristopnike in njihovo podporno okolje.
Postani član Mreže NEWBIE Vsi, ki vas zanimajo novi pristopniki in njihovi poslovni modeli, ki v svojem okolju prepoznavate zanimive primere ali ste sami novi pristopniki, ste del njihovega podpornega okolja (občine, lokalne akcijske skupine, svetovalne službe, finančni in pravni ter izobraževalni sektor ipd.) še vedno dobrodošli, da se vključite v Mrežo NEWBIE (spletna povezava: http://www.newbieacademy.eu/membership-si/), saj bomo tudi po zaključku projekta NEWBIE poskušal zagotoviti aktivnosti mreže. 47
Več o projektu NEWBIE si lahko preberete na spletni povezavi: www.newbieacademy.eu/.
V Sloveniji je projektni partner Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani. Z vami sodelujemo: Irma Potočnik Slavič, E-pošta: irma.potocnik@ff.uni-lj.si, telefon: 01 241 12 48 Barbara Lampič, E-pošta: barbara.lampic@ff.uni-lj.si, telefon: 01 241 12 58 Sara Uhan, E-pošta: sara.uhan@ff.uni-lj.si, telefon: 01 241 12 48
Slovenske koordinatorke projekta NEWBIE se vsem kmetom, podpornim ustanovam, članom Mreže NEWBIE, udeležencem Diskusijskih krožkov in članom Usmerjevalne skupine iskreno zahvaljujemo za konstruktiven prispevek in podporo projektu v njegovem tretjem letu izvajanja.
O projektu NEWBIE Projekt NEWBIE, ki poteka od leta 2018 do vključno 2021, je financiran s strani EU programa za raziskovanje Horizon 2020 (št. pogodbe: 772835). Povezuje deset partnerjev v devetih državah (Nemčija, Združeno kraljestvo, Bolgarija, Francija, Portugalska, Irska, Nizozemska, Belgija, Slovenija). Ker je pri projektu NEWBIE ključnega pomena prenos znanja, projektni partnerji prihajajo tako iz raziskovalnih (univerze, inštituti) kot ključnih ustanov na podeželju (podeželski razvojni inkubator, kmetijska svetovalna služba TEAGASC, nemška Zveza podeželske mladine).
48
