KARIERNIK

KA RIER NIK

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede

FDV

Po kariernih poteh diplomantov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Glasilo št. 1/2016

ALUMNI IN KARIERA www.fdv.si www.fdv.uni-lj.si

1

FDV Kariernik

Nagovor dekana

Za uvod

Pomen visokošolskega izobraževanja za našo državo in družbo v današnjem času prednostno izpostavlja v uvodnem delu že Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva. Močno se zavedamo, da je temeljna naloga fakultete, da svoje študente okrepi za osebni razvoj, poklicno kariero, aktivno državljanstvo ter širši – družbeni, duhovni, socialni, umetniški, kulturni, ekonomski razvoj družbe oz. skupnosti.

Fakulteta za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL) je osrednja in največja slovenska interdisciplinarna izobraževalna ter znanstvenoraziskovalna ustanova na področju družboslovja.

S pridobivanjem kakovostnega znanja se urimo v inovativnosti, kritičnem razmišljanju, sporazumevanju, utrjujemo kulturno zavest in veščine izražanja in informacijske pismenosti ter sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru, sposobnosti etičnega presojanja in aktivnega zavzemanja za humanost v družbi. Etična zaveza fakultete je, da nenehno izboljšuje svoje samoocenjevalne postopke in kriterije, notranjo kakovost učnega procesa in odgovornega sodelovanja med vsemi akterji fakultete, ki morajo stremeti k nenehnemu izboljševanju procesov.

Da je svet mogoče spreminjati, nas uči že zgodovina. Z diplomo v roki boste imeli znanje, predstavo o tem, kaj je prav in kaj narobe … Podajte se na pot z vsem svojim znanjem in ga bogatite z izkušnjami, ki vam jih bo prinesla vaša poklicna, karierna pot. S svojimi bližnjimi in sodelavci se kot kritični družboslovci in družboslovke nepopustljivo borite za vedno boljši jutri. In ne pozabite, da je znanje ena redkih prvin, ki vam jo življenje le stežka odvzame. Ne nehajte ga osvajati in nadgrajevati.

Red. prof. dr. Rado Bohinc dekan

Na fakulteti v okviru njenih številnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov letno študira okoli 3000 študentov, obsežna znanstvenoraziskovalna dejavnost pa poteka v 20 raziskovalnih centrih, združenih v Inštitut za družbene vede.

Skupaj z delavci Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja in Založbe FDV kot osrednjih podpornikov njene pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter številnimi organizacijskimi enotami za opravljanje glavnih poslovnih nalog je FDV danes javni zavod s skoraj 300 zaposlenimi.

Svojo akademsko odličnost gradi Fakulteta s svojim izstopajočim teoretičnim in empiričnim raziskovalnim delom, obsežnim publiciranjem znanstvenih in strokovnih prispevkov ter z uspešnim prenosom rezultatov raziskovalnega dela v izobraževalni proces in v prakso. Njena specifičnost so raznovrstni študijski programi, ki so odprti drug do drugega in ki temeljijo na prepletanju znanj in spoznanj iz vseh temeljnih družboslovnih disciplin; ta splet je nadgrajen s temeljitimi metodološko-informatičnimi in programsko specifičnimi znanji, ki jih dopolnjuje velik delež izbirnih vsebin.

Takšni programi so privlačna izbira za najboljše iz generacij študirajoče mladine. Izhajajoč iz evropske razsvetljenske tradicije goji Fakulteta duh politične in nazorske neodvisnosti, spoštovanja vseh različnosti, avtonomnosti in neformalne odnose s študenti. Tako sooblikuje svobodomiselne, kritične, ustvarjalne, komunikativne in podjetne mlade izobražence, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k napredku slovenske družbe, s svojim znanjem pa bogatijo univerzalno naravo človeške vednosti ob isto časnem ohranjanju različnih vrednostnih sistemov in kulturnih identitet.

V skoraj 55-ih letih svojega obstoja, je na Fakulteti za družbene vede do meseca septembra 2016 diplomiralo 12.571, specializiralo 50, magistriralo 2.295 in doktoriralo 419 družboslovcev.

kariere naših diplomantov, na zgodbe o tem, kako so nekateri pred vami stopali po poteh, ki danes začrtujejo njihov vsakdan.

Po kariernih poteh naših diplomantov … Šele ko natančno pogledamo, uzremo premnoge uspešne zgodbe naših diplomantov.

Statistični prikazi podatkov ter preštevanje in vrednotenje generacij nam ne povedo polnih zgodb, pomembno je prisluhniti tistim, ki so svoja študijska leta dragoceno umestili na začetek svojih kariernih poti …

Ni jih potrebno iskati, tu so – naši diplomanti, s katerimi se lahko ponašamo, na katerih gradimo pomen in ugled naše fakultete, ki potrjujejo vrednote družboslovja. Mnogo jih je izstopajočih, na mnoge smo ponosni in se po njih lahko zgledujemo. Kajti verjeli so v svojo zgodbo, v svojo pot in verjeli so v Fakulteto za družbene vede. Dokazali so in dokazujejo, da jim je dala fakulteta dovolj dobro popotnico za uresničitev svojih vizij ter dovolj znanja in spretnosti, da so imeli moč za izgradnjo svoje kariere. Takšne, na katero so ponosni fakulteta, družba in bodoči študenti, ki negotovo stopajo na študijsko pot. Prav ti izstopajoči posamezniki so tisti, ki jim sledimo v tej številki, sledimo njihovim zgodbam in izkušnjam ter spominom na fakulteto, ki je bila in je njihova.

Vsi dokazujejo, da je FDV delček v mozaiku marsikatere zelo uspešne življenjske zgodbe. Zaupali so nam, kako so doživljali svoja študentska leta in kaj jim je pomenila fakulteta, kako so po koncu študija sami vstopili v svet izzivov in kako skrbno so izkoristili popotnico, ki jim jo je dala fakulteta ... Želimo vam prijetno branje.

Uredništvo Kariernika

To je naš prvi izvod kariernega glasila alumnov. Prva številka se osredotoča na www.fdv.uni-lj.si

3

ANALITSKA SOCIOLOGIJA

»Ampak ali se zavedate, kakšno moč imajo novinarji, uredniki, piarovci, kadroviki, analitiki, medijski strokovnjaki, politologi? Družba je živ organizem in v veliki meri bi lahko delovala po meri FDV-jevcev« Janja Božič Marolt je ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev, Mediana. Diplo4

mirala je s področja sociologije. Njen moto, »Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše«, in vedno nova

znanja so ji pomagali pri bogati karierni poti.

Kako vam pridobljena izobrazba pomaga pri današnjem delu?

Vedno bolj. Glede na to, da smo se začeli ukvarjati najprej z raziskavami medijev, z leti pa še z ad hoc raziskavami javnega mnenja, trga in potrošnikov, smo se vedno znova osredotočali na določene probleme, ki so vzrok ali posledica stanja v družbi.

Vsi fenomeni, ki jih raziskujemo, naj bo to trg, potrošnik, javno mnenje, so še kako vezani na moja temeljna znanja s področja sociologije. Kar sem se naučila na fakulteti, je delček osnove za vse, kar potrebujem pri današnjih projektih. Morala in želela sem se stalno izobraževati, pridobivati nova znanja in biti korak pred drugimi, da lahko danes Mediana deluje na tako visoki ravni.

Kako vas je zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

To bi lažje povedali drugi. Mislim pa, da mi je dala osnovo za nadaljnjo vedoželjnost, izvedela sem toliko, da sem se zavedala, FDV Kariernik

kako malo vem. Poseben pečat so mi pustili postulati iz prejšnjega družbenega sistema in prehod v prvo službo, kjer sem bila nemudoma v pogonu novega sistema, vključno s kreiranjem potrošniške družbe. Usvajanje novih znanj je bilo samoumeven predpogoj za napredovanje.

Vaše študijsko in obštudijsko življenje ...

Moj cilj je bil, da naredim vse izpite v rokih.

Nisem stremela k najvišjim ocenam, vendar slabih niti nisem imela. Dolga poletja sem delala na taborjenjih kot prostovoljka, v vmesnem prostem času na sejmih in kasneje kot anketarka in raziskovalka.

Se zaradi študija v tujini in zaradi globalizacije brišejo sledi slovenske kulture?

Ne bi rekla, v času enoletne izmenjave je morda prej ravno nasprotno. Integracija v času študija je potrebna in je rdeča nit vsakodnevnega delovanja. Hkrati pa vsak izkoristi svojih pet minut in svojo kulturo v tujini častno predstavlja drugim kolegom. Odvis-

Delaj tako in tisto, da boš zadovoljen sam s sabo, prisluhni si, spoznaj se, ostani zvest samemu sebi in svojim vrednotam. To je spoznanje, ki pride šele z leti. Ves čas pa: če si nekaj zelo želiš, ti bo to tudi uspelo. Če boš kaj naredil za to!

Na kratko mi prosim opišite svojo pot od diplome do danes.

Diplomirala sem na sociologiji pri predmetu psihologija, s temo ekonomska propaganda.

S pojmom samozavesti sem se prvič srečala v zadnjih letih študija, ko sem spoznala, da mi je primanjkuje. Vendar pa sem je očitno v nekem ključnem trenutku zbrala dovolj, da sem pristala na poziv za svojo prvo službo.

Ravno pisanje diplomskega dela mi je dalo to priložnost, ko sem zbirala literaturo pri takrat največji in najbolj ugledni slovenski oglaševalski agenciji, kjer so mi ponudili delovno mesto medijske načrtovalke.

Kaj bi priporočili študentom, ki se danes odločajo za študij?

Naj sledijo srcu, naj študirajo tisto, kar jih zanima. V znanje in študij naj vlagajo 200 odstotkov časa, energije, volje, pameti, srca, odprtih oči. Trg je navsezadnje globalen, konkurenca kolegov je svetovna. Sledijo naj svojim željam, iščejo naj in prisluhnejo vzgibom iz okolja. In naj se potrudijo. Uspehi ne padajo z neba.

Podpirate študij v tujini? Delo v tujini? Če kaj, mi je zelo žal, da nisem študirala vsaj leto dni v tujini. Izmenjava je nujno potrebna že zato, da vidiš, kako diha druga družba, druga kultura, da postaneš bolj samostojen, odprt in dojemljiv za druge prakse. Dobiš tudi bolj realno oceno sebe, ker se postaviš pred ogledalo skupaj z drugimi. www.fdv.uni-lj.si

“

“

Z delom v tujini ni nič narobe. S tem mladi samo pridobijo delovne navade, ki so bolj zahtevne kot pri nas. Štipendija Erasmus je ena izmed večjih koristi EU, ki bi jo morali izkoristiti vsi študentje – izmenjava bi morala biti kar obvezna.

no od tipa osebnosti. Tisti, ki jim ni mar, lahko slovensko kulturo brišejo tudi na domačem dvorišču. Dejstvo je, da se svet globalizira, hkrati pa imajo vse večje skupnosti v drugih državah možnost ohranjanja svoje kulture.

Zakaj naj se študentje odločijo za FDV? Zato, ker lahko tako največ prispevajo k stanju duha in usmerjanju delovanja družbe.

Menim, da se družboslovje podcenjuje. Ampak ali se zavedate, kakšno moč imajo novinarji, uredniki, piarovci, kadroviki, analitiki, medijski strokovnjaki, politologi? Družba je živ organizem in v veliki meri bi lahko delovala po meri FDV-jevcev. Tudi novi kazalec družbene sreče bi morali zasnovati ravno FDV-jevci.

Janja Božič Marolt Je diplomirala leta 1986.

Je univerzitetna diplomirana sociologinja.

Zaposlitev: Ustanoviteljica ter direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev, Mediana.

v takratno Sovjetsko zvezo. Veliko smo si upali. Saj me ne sprašujete po ljubeznih in žuranju, kajne?

Vaš življenjski moto je ...

Delaj tako in tisto, da boš zadovoljen sam s sabo, prisluhni si, spoznaj se, ostani zvest samemu sebi in svojim vrednotam. To je spoznanje, ki pride šele z leti. Ves čas pa: če si nekaj zelo želiš, ti bo to tudi uspelo. Če boš kaj naredil za to!

Vaši cilji za naprej ...

Najprej smo se poslovno postavili na zemljevid Balkana, ravnokar pa se postavljamo na zemljevid sveta in želim si, da bi vsaj v strokovnih in poslovnih krogih vedeli, kdo je in kaj vse zmore Mediana.

Največji poslovnih uspeh ...

Zaupanje sodelavcev, naročnikov, partnerjev in širše javnosti. Velikih poslovnih uspehov smo v skoraj četrt stoletja nanizali že kar nekaj. Ampak največji šele pride.

Mateja Stele

Zakaj se po vašem mnenju podcenjuje družboslovje?

Ker ni neposredni generator oprijemljivega kapitala.

V kakšnih odnosih ste s svojimi profesorji danes?

Veseli smo drug drugega, ko se srečamo.

V interesu mi je, da ostanem v dobrih odnosih s fakulteto, kjer se lahko najde tudi nov sodelavec.

Imate kakšno anekdoto iz študentskih časov?

Uf, bili smo revolucionarna generacija. Enoumje nam ni bilo po godu. Smo ga pa skoncentrirano doživeli na absolventskem izletu 5

ANALITSKA SOCIOLOGIJA

»Fakulteta mi je dala metodo razmišljanja in način dela« Klemen Ploštajner, diplomirani analitski sociolog, je razmišljujoč mlad aktivist, poln idej, ki se aktivno vključuje v področja aktualnih družbenih problematik. Za Fakulteto za družbene vede pravi, da ponuja način razmišljanja, pogleda na svet, ki ti omogoča, da se orientiraš v svetu, ga bolje razumeš in znaš zato sprejemati boljše odločitve. Trenutno zaključuje magistrski študij.

6

Kdaj in na podlagi česa ste se odločili za študij analitske sociologije? Že od nekdaj sem bil bolj družboslovno usmerjen. Vedno me je bolj zanimalo politično dogajanje. Potem pa sem se v 3. letniku srednje šole, ko sem imel predmet sociologijo, začel bolj aktivno ukvarjati s tem. Najprej sem imel namen študirati mednarodne odnose, potem pa me je sociologija bolj prepričala zaradi večje splošnosti. Je smer na FDV -ju, ki je najmanj opredeljena, ki da največ

splošnih znanj in ti zaradi tega odpre največ po eni strani poti, po drugi strani pa raznolikih znanj, do katerih lahko sam dostopaš, če želiš.

Kakšen se vam je zdel način dela na fakulteti?

Najbolj mi je bilo všeč to, da fakulteta terja veliko samoiniciative in imaš na voljo raznolike poti, po katerih lahko greš skozi študij. Ena je, da preprosto narediš, druga pa je, da sam raziskuješ stvari, ki te zanimajo. Tudi profesorji ti dajejo več možnosti, ti pomagajo in ponujajo raznolike teme, ki jih lahko obdeluješ. To mi je bilo mogoče najbolj všeč in mi je tudi največ dalo. Tema, ki me trenutno najbolj zanima, je prostorska sociologija. Všeč mi je bilo, da sem imel možnost raziskovati to temo pri raznolikih predmetih. Tudi pisanje seminarskih nalog je bil na primer del, ki mi je omogočil, da sem sam raziskoval določene stvari. Hkrati mi je bil všeč tudi poskus diskusij na aktualne teme, se pravi, da se je apliciralo teorije, ki smo jih brali znotraj predmeta, na trenutno situacijo.

V vsakdanjem življenju smo poskušali iskati primere, kjer se potrjuje neka teorija.

FDV Kariernik

Je bil študij tak, kot ste pričakovali?

V prvem letniku sem pričakoval predavanja, kjer mi bodo res jasno povedali določene stvari in natančno šli skozi neko teorijo. To je bila moja želja in moje pričakovanje v prvem letniku. Kasneje sem se tudi sam spremenil in mi je bil bolj všeč uporabljeni pristop, se pravi pogovor med študenti in profesorji, ki bi si ga mogoče želel še več, pa tudi več apliciranja na vsakdanje življenje oziroma na situacije, ki se dogajajo okoli nas.

V katere obštudijske dejavnosti ste se vključevali?

Prvi letnik je bil, tudi zaradi dobrih stikov s profesorji, bolj akademski, saj sem že začel s pisanjem člankov. Potem pa so se zgodi-

Kakšna se vam je zdela možnost prakse na FDV? Prakso smo imeli, ampak po mojem mnenju premalo. Jaz sem jo opravil na mogoče malo poseben način, ker sem si jo sam ustvaril. V okviru Slovenskega sociološkega društva, katerega del sem, smo v času moje diplome v Mariboru organizirali simpozij na temo propadanja Maribora in možnosti novega razvoja. Tako da je bila to moja praksa, ki je bila po svoje malo posebna. Ampak tudi stvari, ki sem jih delal znotraj fakultete,

Kar mi je ponudila fakulteta, je metoda razmišljanja in način dela. Znam poiskati vire, znam kritično ovrednotiti, kaj je res in kaj ni, imam neko podlago. Znam videti svetovni sistem, strukturo, na kakšen način funkcionira svet. To mi pomaga, da se znam orientirati v svetu in se opredeliti. Hkrati mi je fakulteta pomagala seveda tudi z mrežo, ki jo ima, omogočila mi je določene stike. Preko profesorjev, asistentov, drugih zaposlenih in tudi študentov. Skupaj delamo stvari ali pa se drug od drugega učimo in smo stalno v stikih, kjer lahko drug drugemu pomagamo.

le vseslovenske vstaje, začenši z mariborsko, in sem bil precej aktiven znotraj tega dogajanja. To je bila moja vstopna točka v svet izven fakultete, kjer mi je seveda znanje s fakultete zelo pomagalo. Na fakulteti sem izven študija pomagal organizirati tudi antifašistične seminarje, kjer smo vodili okrogle mize, debate, pogovore. Organizirali smo tudi piflarski krožek, kjer smo brali. Skupina se je dobila in brala besedila, se o njih pogovarjala. Izven fakultete pa sem znotraj vstajništva pomagal ustanoviti tudi spletno stran Danes je nov dan.

Kako pa je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Kar mi je ponudila fakulteta, je metoda razmišljanja in način dela. Znam poiskati vire, znam kritično ovrednotiti, kaj je res in kaj ni, imam neko podlago. Znam videti svetovni sistem, strukturo, na kakšen način funkcionira svet. To mi pomaga, da se znam orientirati v svetu in se opredeliti. Hkrati mi je fakulteta pomagala seveda tudi z mrežo, ki jo ima, omogočila mi je določene stike. Prewww.fdv.uni-lj.si

“

“

ko profesorjev, asistentov, drugih zaposlenih in tudi študentov. Skupaj delamo stvari ali pa se drug od drugega učimo in smo stalno v stikih, kjer lahko drug drugemu pomagamo.

bi lahko štel kot prakso. Npr. delo pri sociološkem društvu, kjer stalno organiziramo pogovore, okrogle mize, ekskurzije. Društva omogočajo most med fakulteto kot teorijo in zunanjim svetom kot prakso.

Klemen Ploštajner Je diplomiral leta 2014.

Je diplomirani sociolog (UN).

Zaposlitev: Ustanovni član stanovanjske zadruge Zadrugator.

Aktivno proučuje in se odziva na stanovanjsko ter prostorsko problematiko.

vzpostaviti stanovanjsko zadrugo. Razviti poskušamo model stanovanjske preskrbe za mlade in spodbujamo drugačne principe bivanja, bolj usmerjene v skupnost. Stanovalci bi si delili pralne stroje, avto, skupaj nakupovali hrano, takšne stvari. Znotraj tega projekta poskušamo tudi na splošno načenjati vprašanje stanovanjske oskrbe v Sloveniji, ki je pravzaprav sploh ni, saj se država s to temo ne ukvarja, zato smo pač prepuščeni ali svoji finančni zmožnosti ali sorodstveni moči. Mladi smo prisiljeni bivati ali pri starših ali pa v slabih stanovanjih.

Bi za na konec želeli kaj sporočiti vsem, ki se odločajo za študij analitske sociologije?

Sociologija ponuja predvsem nek način razmišljanja. Zagotovo dobiš določen pogled na svet, ki ti omogoča, da se orientiraš v svetu, ga bolje razumeš in s tem znaš sprejemati boljše odločitve. Hkrati omogoča, da se ne počutiš tako izgubljenega v navalu novic, in ponuja orodja, s pomočjo katerih bolj veš, na kakšen način posegati v ta svet. Zdi se mi, da dobiš znanja, ki če jih znaš uporabiti in če imaš željo in interes, zelo koristijo.

Maša Belak

Kaj vse trenutno počnete?

Trenutno sem še absolvent, pišem magistrsko nalogo, sicer pa se bolj aktivno ukvarjam z dvema temama. Prva tema so begunci, kjer sem del skupine Protirasistična fronta brez meja. Znotraj tega imamo turnejo, kjer je ideja, da poskušamo priti v čim več krajev v Sloveniji in govoriti o tej tematiki. Ideja ni, da predavamo, ampak da se z ljudmi pogovarjamo, nagovarjamo njihove strahove, poskušamo razumeti, zakaj se bojijo beguncev oziroma migrantov, na kakšen način jih razumejo. Preko tega poskušamo tudi problematizirati militarizacijo družbe, s postavljanjem ograje in krepitvijo moči vojske na eni ter z rasizmom, ksenofobijo in zapiranjem javnega prostora na drugi strani. Druga tema, s katero se ukvarjam še bolj aktivno, pa je stanovanjsko vprašanje. V Ljubljani želimo 7

DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA

»Več si morate upati!« Zenel Batagelj je diplomant Fakultete za družbene vede, študijskega programa Sociologija, smeri družboslovna informatika.

Zase pravi, da je študiral nezgledno in močno užival študentsko življenje. Skupaj s kolegi s FDV je ustanovil prvi klicni center za raziskave, družbo CATI, predhodnico družbe Valicon, katere predsednik je Zenel Batagelj danes. FDV mu je dala predvsem širino. Njenim sedanjim in bodočim študentom sporoča, naj si več upajo, veliko berejo in izkoristijo svoje konkurenčne prednosti.

8

Kateri je vaš najljubši spomin na Fakulteto za družbene vede?

Predavanja v Kinu Bežigrad, ko je profesor Markič za pusta prišel predavat z beneško masko.

Slab?

Zagotovo mora biti nekaj, povezano z Godino (smeh) … Več jih je, enega lahko delim z vami. Prej sem študiral matematiko, kjer smo imeli le štiri izpite. Tam sem stran v knjigi študiral ves dan, potem pa sem prišel na FDV, kjer je bilo ogromno izpitov.

Nisem vedel, kako bom naredil kakšen izpit, če bom tako študiral. Na FDV je bil moj prvi izpit sociologija, kjer je bil predpisan polmetrski kup knjig. Izpit sem gladko pa-

del, potem pa usvojil tehniko hitrega branja, ki jo uporabljam še danes. Slab spomin je ta kup knjig, to, da se skozenj pregrizeš, to pa da FDV. Zakaj ste po matematiki vpisali družboslovno informatiko?

Nisem hotel več študirati. Na matematiki potrebuješ dve leti za letnik študija. Izračunal sem, da se mi to ne izplača.

Nisem vedel, ali mi bo všeč. Prej sem hodil na naravoslovno bežigrajsko gimnazijo, potem pa naenkrat padel v družboslovje.

Na fakulteti sem se ukvarjal s stvarmi, o katerih nisem prej nikoli razmišljal.

Kakšno je bilo takrat obštudijsko življenje?

Fenomenalno. Imel sem ogromno časa, zato sem se ukvarjal z vrednostnimi papirji in tako dobil ogromno denarja, iz katerega je kasneje nastalo to podjetje. Imel sem resno punco, zelo smo noreli naokrog, na polno smo živeli. Ves čas sem tudi programiral. Na informatiki je bilo treba veliko stvari izračunati. Drugi so računali na roke, FDV Kariernik

jaz pa sem napisal program, ki je to naredil namesto mene. Nekatere programe v podjetju še danes uporabljamo.

Zenel Batagelj Je diplomiral leta 1998.

Je univerzitetni diplomirani sociolog.

Morajo brati in biti živi. Danes je znanje bližje, kot je bilo kadarkoli. Naj berejo tuje revije, na primer Harvard Business Review. Tako se bodo lažje odločili, kaj narediti s svojo kariero.

Potem sem ugotovil, da tako dekadentno ne bom mogel živeti dolgo, da bo nekaj vseeno potrebno delati v življenju … enkrat. Ugotovil sem, da denar ni dobra stvar in da se ga je potrebno znebiti, zato sem ustanovil klicni center in podjetje, za katero nihče ni mislil, da se bomo z njim resno ukvarjali. To je bil prvi klicni center za raziskave v Sloveniji. Potem pa so stranke prihajale ena za drugo in mi smo ostajali v poslu.

Zaposlitev: Partner v družbi Valicon.

“

“

kadarkoli. Naj berejo tuje revije, na primer Harvard Business Review. Tako se bodo lažje odločili, kaj narediti s svojo kariero.

Dejal bi jim, naj spremljajo, kaj se dogaja v Ameriki, da bodo vedeli, kaj z zamudo pride tudi k nam. Nato naj konkurenčno izkoristijo svoje prednosti.

Tadeja Kreč

Kaj pa diploma?

Zelo nezgledno sem študiral. Diplomiral sem takrat, ko je bilo res treba. Konec avgusta sem ugotovil, da obstaja način, da se izognem vojski, če do 20. septembra diplomiram – v štirih tednih. V tem času sem nato naredil štiri manjkajoče izpite, napisal diplomo, šel na sistematski pregled in zagovarjal diplomo ter se vpisal naprej na magisterij. To je bilo leta 1998, od leta 1996 dalje pa sem že imel svoje podjetje.

Kako vas je zaznamovala FDV? Sploh se ne bi ukvarjal z vsem, s čimer se, če ne bi šel na FDV. Kaj ste se naučili na fakulteti, pa to še danes uporabljate?

Ključna stvar, ki ti jo da FDV, je širina. Vsega po malo znam, zato lahko stvari interpretiram in postavim v pravi kontekst.

Kaj pričakujete od nekoga, ki bi ga zaposlili?

Samoiniciativnost je absolutno na prvem mestu, potem pa, da mu je izziv kopati po podatkih, da ga stvari zanimajo. Mi smo bili še na fakulteti, ko smo za svoje projekte dajali svoj denar, hoteli smo spreminjati stvari, hodili smo naokrog in delali. Tega danes ni videti. Več si morate upati!

Imate nasvet za vse, ki se vpisujejo na FDV ali tam že študirajo?

Jaz sem zelo zahteven do svojih zaposlenih in tudi do študentov bi bil. Morajo brati in biti živi. Danes je znanje bližje, kot je bilo www.fdv.uni-lj.si

9

DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA

»V študentskih letih se izoblikuješ kot osebnost, celotna študentska izkušnja pusti na tebi pečat« Urša Podobnik je diplomantka družboslovne informatike. Zaposlena je kot direktorica analitike v podjetju Ekipa2, slovenski podružnici družbe Outfit7. Tu se v ekipi vsakodnevno sooča z različnimi izzivi, ki najpogosteje peljejo k cilju: kako milijone uporabnikov aplikacij »My Talking Tom«, »My Talking Angela«, »Talking 10

Tom Gold Run« in ostalih, čim dlje obdržati aktivne. Pred tem je na Ipromu kot svetovalka za optimizacijo konverzije, spletno analitiko in uporabniško izkušnjo med drugimi projekti vodila razvoj spletnega mesta, namenjenega prodaji avtomobilov, preko katerega so v nekaj mesecih prodali več kot 100 vozil. V podje-

tju Studio Moderna je dobrih pet let skrbela za razvoj in uporabo spletne analitike za 20 držav osrednje in vzhodne Evrope. Je tudi lastnica certifikata Marketing Experiments in certifikata Google Analytics.

Po čem vam je in vam bo ostal FDV najbolj v spominu?

Po kolegih študentih. Z nekaterimi smo še vedno v stiku, včasih se dobimo ob kakšni kavi ali kosilu. Kar pa se tiče študija, mi bo ostal v spominu po tem, da mi je dal širino in poglede na različna področja, ki so uporabna v vsakdanjem življenju in v službi.

Je bila družboslovna informatika ob vpisu na fakulteto vaša prva želja?

Ja. Zakaj se niste raje odločili za program informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko? Kaj vas je prepričalo?

Zato ker je FRI veliko bolj tehničen, program družboslovne informatike pa povezuFDV Kariernik

je družboslovje in naravoslovje, kar je bilo meni zelo všeč. Nekaj takega sem si želela študirati.

So se vaša pričakovanja do študijskega programa uresničila?

Ja, lahko rečem, da so se. Čeprav takrat še nisem imela izoblikovanega cilja v glavi, kaj bom počela čez 5, 10, 15 let, pa zdaj, ko gledam nazaj, vem, da sem se prav odločila.

Resnično uživam v svojem delu, in če ne bi izbrala te smeri, sedaj verjetno ne bi delala, kjer delam.

Kako je vas kot osebo zaznamoval FDV? V študentskih letih se izoblikuješ kot osebnost, celotna študentska izkušnja pusti na tebi pečat.

Velikokrat se študentje pritožujemo, da imamo preveč teorije in premalo prakse. Kako je bilo pri vas?

To zagotovo drži. Na vsaki fakulteti po mojem mnenju tega primanjkuje in bi bilo potrebno med študijem omogočiti več prakse.

Morda je družboslovna informatika izjema, ker smo je imeli –vsaj zdi se mi – več kot ostale smeri.

V kakšnem smislu ste imeli prakso?

Delali smo na konkretnih primerih, raziskovali, delali analize na podatkih.

Torej vam je fakulteta omogočila tudi praktično delo?

Ja, neke vrste. Ne v tem smislu, da greš v neko podjetje in tam delaš, ampak da dobiš material, s katerim lahko delaš na pravih podatkih, kar delaš tudi kasneje v službi.

Katere prednosti ima študij na FDV-ju?

Vsekakor je prednost širina, ki ti jo da FDV. Na FDV-ju lahko po končanem študiju delaš, sodeluješ in si aktiven na več področjih.

Bi lahko bila to tudi slabost, ker nisi tako specializiran?

Odvisno od tega, kaj hočeš. Če si želiš pridobiti neko specializacijo, potem zagotovo ne boš šel na FDV oziroma na družboslovno informatiko.

Ste imeli veliko študijskih obveznosti?

Neprestano je bilo kaj, študentje družboslovne informatike smo bili, in najverjetneje so še vedno, prisiljeni v veliko rednega dela, zaradi česar si snov sproti predeloval in se učil. Študiraš intenzivno in ni toliko kampanjskega učenja. Po malo ponavljaš in predeluješ snov, zato ti tudi več znanja ostane. www.fdv.uni-lj.si

Ali fakulteta poleg študijskih obveznosti omogoča tudi obštudijske dejavnosti?

Ja, ampak to je po mojem mnenju bolj odvisno od vsakega posameznika, koliko tega si želi.

Ste imeli dobre »tutorje«?

Bili so povsem v redu. Morda preveč izpostavljam, ampak zdi se mi, da na družboslovni informatiki vseeno malo bolj skrbimo eden za drugega, in tudi višji letniki skrbijo za bruce oziroma začetnike. Tudi profesorji, na primer Gregor Petrič, Tina Kogovšek, Vasja Vehovar in Anuška Ferligoj, so zelo človeški, od njih lahko dobiš veliko, če vprašaš oziroma prosiš za mnenje. Nikoli jim ni bilo odveč še kaj dodatnega pojasniti, deliti mnenje, vedno so se bili pripravljeni pogovoriti.

Kakšna so bila vaša študentska leta?

Nisem bila klasični študent, ki bi veliko hodil ven, tako da težko komentiram s te plati.

Med študijem tudi nisem živela v Ljubljani, saj sem bila doma v Stični in zato nisem toliko žurala s študenti v Ljubljani, ampak s prijatelji in z ostalimi v domačem okolju. Prav tako sem veliko vlagala v šport in športne aktivnosti, od kolesarjenja, smučanja do podobnih aktivnosti.

Mi lahko poveste kaj več o svoji karieri po zaključenem študiju?

Začela sem kot spletni analitik v Studiu Moderna, bolj po naključju kot namenoma. Kolikor se spomnim, so iskali urednika za spletne strani in na ta razpis sem se prijavila z edinimi izkušnjami, ki sem jih imela s tistimi s fakultete. Na podlagi mojega življenjepisa so takrat ugotovili, da bi me bilo bolje kot za urednika uporabiti v analitiki, zato so mi ponudili, da lahko delam tam, kar sem seveda sprejela. To je bil prvi večji korak. Ostala sem kakšnih pet let, zgradili smo tudi ekipo, v kateri nas je bilo na koncu pet analitikov samo za splet, med temi tudi dve družboslovni informatičarki. Potem sem šla na porodniški dopust in po njem sem zamenjala službo. Usmerila sem se bolj v svetovanje, kar pomeni svetovanje podjetjem, kako naj si pomagajo z internetom, da bi prišla do poslov, zaslužka, kako lahko ta kanal izkoristijo najbolje, seveda v različnih primerih na različne načine. To sem delala v iPromu, vendar sem zelo hitro ugotovila, da mi svetovanje ne ustreza. Po približno enem letu sem zamenjala službo in začela delati v podjetju Outfit oziroma Ekipa2, kjer še vedno delam. Izzivov imam veliko vsak dan, ni ponavljajočih se del, zato ti ne postane dolgčas. Za to službo lahko rečem, da sem v njej resnično srečna.

Urša Podobnik Je diplomirala leta 2006.

Je univerzitetna diplomirana sociologinja.

Zaposlitev: Direktorica analitike v podjetju Ekipa2, slovenski podružnici družbe Outfit7.

Bi lahko podrobneje povedali, kaj vam je dal študij?

Kar se analitike tiče, precej statističnega znanja, ki ga trenutno vsakodnevno uporabljam. V analitiki je takšno znanje temelj. To sem zagotovo dobila na FDV-ju.

Bi kaj na svoji karierni poti označili kot svoj najljubši uspeh?

Vsekakor sem zelo ponosna, da mi je uspelo priti v Outfit 7. Projektov pa je bilo veliko uspešnih, ne zgolj v Outfitu, ampak tudi prej.

Veliko se ukvarjamo s projekti glede optimizacije, optimizacije prodaj, optimizacije konverzij, ampak teh zgodb je res veliko.

Se vam zdi, da so študentje FDV-ja zaposljivi?

Lahko govorim le o družboslovni informatiki. Zdi se mi, da so študentje te smeri zelo zaposljivi, ker ti program da tako teorijo kot tudi prakso na več področjih. Na stvari se ne gleda ozko, saj ta študijski program pokriva nekaj zelo tehničnih oziroma naravoslovnih področij, v program pa so vključeni tudi družboslovni predmeti. Širina je njegova prednost, prav tako pa so študentje tega programa zelo uporabni, saj znajo že veliko, ko zaključijo fakulteto.

Za koga je po vašem mnenju primeren program družboslovne informatike? Če gledam s svojega stališča, sama nisem točno vedela, kam bi se usmerila, saj sta me zanimala tako družboslovje kot naravoslovje. Ta študijska smer je idealna v takšnih primerih, ko te zanima oboje, da lahko pri študiju oboje združiš. Za takšen tip ljudi je.

Bi za konec še kaj dodali?

Ko gledam nazaj, lahko rečem, da smo pridobili veliko znanja. Poglavitno pa se mi zdi, da znaš to, kar si se naučil na študiju, povezati z dejanskimi primeri pri poslu.

Manca Saksida

11

EVROPSKE ŠTUDIJE – DRUŽBOSLOVNI VIDIKI

»Splet različnih okoliščin te pripelje na karierno pot, na kateri želiš biti« Samo Novak je diplomant evropskih študij. Po končanem dodiplomskem študiju se je odpravil v tujino in tam opravil magisterij s področja mednarodnih odnosov ter pravni magisterij iz mednarodnega javnega prava. Zaposlen je kot višji svetovalec v kabinetu predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.

Njegova temeljna področja zanimanja so mednarodno pravo, človekove pravice in zunanja politika. Študentom svetuje, naj čim več potujejo, saj le tako postaneš odprt za druge ideje, iščeš zglede še kje drugje, in nenazadnje, tujina ti da idejno širino oz. odprtost.

12

Zakaj ste izbrali ravno Fakulteto za družbene vede in evropske študije, ko ste se odločali za svoj študij? Študij družboslovja je bil pri meni povezan že z obšolskimi dejavnostmi v gimnaziji, veliko sem se namreč ukvarjal z izobraževalno in tekmovalno debato, kjer so vse stvari vezane predvsem na družboslovne teme, zato se mi je zdelo, da bom nadaljeval strokovno oz. akademsko pot v to smer. Najbolj so me zanimali mednarodni odnosi, ki pa so se mi zdeli zelo splošni. V tistem trenutku se je pričel odpirati nov program Evropske študije in zdelo se mi je, da lahko študiram mednarodne odnose z območno specifičnim oz. geografskim fokusom na Evropi. Slovenija

je takrat postala nova članica EU in menil sem, da bodo tovrstni kadri močno iskani, da bom pridobil znanja, ki bodo tudi v Sloveniji močno zaželena. Vpisal sem se leta 2005 in bil študent prve generacije tega programa. Iz vsebine študijskega programa sem videl, da bom pridobil osnovna znanja splošnih družboslovnih predmetov, specifična znanja, vezana na EU, hkrati pa mi bo dopuščeno veliko proste izbire glede ostalih tematik, ki bi me zanimale. Spominjam se, da smo imeli izbirne sidrne predmete pa izbirne programske oz. fakultetne predmete, in večino teh predmetov sem izbral s področja mednarodnih odnosov. V 3. in 4. letniku sem se potem osredotočil točno na tisto, kar me je zanimalo: mednarodno pravo, človekove pravice in zunanja politika. Tako da sem poleg osnovnega predmetnika izbral vse, kar se je neposredno ali pa vsaj posredno navezovalo na te teme.

Kako pa je bilo po študiju - rekli ste, da ste pričakovali, da boste lahko našli zaposlitev, je bilo potem res tako?

Ne, zaposlitev ni bila lahka. Že med študijem sem veliko delal za neko nevladno organizacijo, ki se je ukvarjala z debato, učenjem argumentaFDV Kariernik

cije in javnega zagovorništva, z izobraževanjem na temo človekovih pravic, skratka, s stvarmi, ki so me zelo zanimale. Tudi po končanem študiju sem kot prekerni oziroma projektni delavec delal večinoma za to nevladno organizacijo. Takoj po študiju nisem šel na trg delovne sile, saj so nam med študijem ves čas sporočali, da je po bolonjski reformi drugostopenjski študij na nek način skoraj »obvezen«. In glede na to, da med študijem nisem šel na nobeno izmenjavo, sem se odločil, da bom v tujini nadaljeval drugostopenjski študij. Tako sem končal dva magistrska študija v tujini, šele po tem pa sem pričel zares iskati stalno službo in jo dobil v Državnem zboru Republike Slovenije.

Torej ste se prvič zaposlili v Državnem zboru?

Da, moja prva redna zaposlitev je bila v Državnem zboru, prej pa sem med študijem počel veliko stvari – sodeloval z nevladnimi organizacijami, z raziskovalnimi inštituti, izobraževalnimi fundacijami ... Študiral sem na Nizozemskem na Univerzi v Leidnu, kjer sem se lahko fokusiral točno na tisto, v kar sem se pred tem na FDV-ju usmerjal pri izbirnih predmetih. Opravil sem magisterij iz mednarodnih odnosov in pravni magisterij iz mednarodnega javnega prava. Že takrat sem lahko na Nizozemskem v sklopu fakultet delal na njihovih raziskovalnih inštitutih, bil sem član uredniškega odbora znanstvenega zbornika »Leiden Journal of International Law«, delal sem na inštitutu Grotius za mednarodno pravo v Haagu. Vendar je bilo vse to vezano na moj študij – podobno kot tu, ko sem delal na Centru za proučevanje mednarodnih odnosov in je šlo za sodelovanje s profesorji, ki prepoznajo sposobne in motivirane študente, ki jih stvari zanimajo in želijo delati na skupnih projektih.

Vam je FDV dal možnost ustvarjanja socialne mreže, ki vam zdaj pomaga?

Vsekakor. Imam vsaj dve sošolki oziroma sošolca s fakultete, ki delata v Državnem zboru, zanimajo nas podobne stvari, vsak dan se srečujemo in se o njih pogovarjamo. Nasploh mislim, da mi je dal FDV odlično možnost mreženja, tako v smislu kolegov kot tudi v smislu profesorjev. Nenazadnje je moj profesor mednarodnih odnosov in predmetov, ki so me na fakulteti najbolj zanimali, danes moj šef, trenutni predsednik Državnega zbora. Zgotovo ti FDV daje možnost mreženja.

To ni zgolj socialna mreža za »kofetkanje«, pač pa imam krog prijateljev iz moje ali pa iz druge generacije, ki delajo v mednarodnih organizacijah v Evropi ali izven nje, v izobraževalnih institucijah, vedno grem lahko na Facebook in dobim informacije, jih pokličem in se dobimo … Te vezi so večinoma ostale. Pa tudi s fakulteto ostajam povezan in v okviru predmetov na programih Evropske študije in Mednarodni odnosi znanje www.fdv.uni-lj.si

občasno prenašam »nazaj« novim generacijam študentov, ki prav tako postajajo del mojega strokovnega omrežja.

Kaj vam je na vaši karierni poti najbolj pomagalo: osebnostne lastnosti ali to, da ste bili ob pravem času na pravem mestu?

Mislim, da je vedno kombinacija vsega. Redki so primeri, kjer bi bilo samo biti ob pravem času na pravem mestu odločilno ali pa ko je edina stvar, zaradi katere dobiš sanjsko službo, to, da si izjemno dober. To se tako rekoč ne dogaja. Splet različnih okoliščin te pripelje na karierno pot, na kateri želiš biti. Trenutno zelo uživam v tem, kar počnem, ker je moj šef nekdo, ki se zelo zanima za diplomacijo, mednarodne odnose in mednarodno pravo, človekove pravice – s tem se lahko ukvarjam, ker se s tem želi ukvarjati on. Seveda so tudi druge institucije, kjer bi lahko svoje interese še bolj specifično obravnaval in se z njimi ukvarjal, ampak trenutno sem tu in s tem sem zadovoljen. Mnogi si mislijo, da se Državni zbor ne ukvarja z evropskimi in drugimi mednarodnimi zadevami, kar pa sploh ni res.

Kaj pa je vsebinsko vaše trenutno področje dela?

Večinoma stvari, ki se tičejo zakonodajnega postopka, mednarodnih aktivnosti državnega zbora – v vseh primerih je to vezano na funkcijo predsednika Državnega zbora, ker sem pač zaposlen v njegovem kabinetu. Glede na to, da je bil eden izmed njegovih ciljev, da prične Državni zbor malo bolj »profilirati« kot akterja, ki ni samo nacionalni, ampak tudi mednarodni, se ukvarjamo tudi z udeležbo na mednarodnih konferencah, s komunikacijo z veleposlaniki in zadevami, ki se tičejo zakonodajnega postopka npr. na nacionalni ravni, imajo pa mednarodne učinke, ali pa kjer mednarodno okolje nacionalno zakonodajo oblikuje in nanjo vpliva. Take so na primer azilna zakonodaja, mednarodne pogodbe in mednarodni akti, h katerim želi Slovenija pristopati, vse to mora skozi Državni zbor. Tudi s tem se ukvarjam, pri čemer lahko uporabljam tako znanja z dodiplomskega kot podiplomskega študija. Če bi izpostavil, zakaj mi koristijo evropske študije – to je morda neka mantra, ki se jo velikokrat sliši kot kritiko Državnega zbora (čeprav mislim, da se je še ne sliši dovolj): menim, da se državljani v Sloveniji, sploh pa poslanke in poslanci, premalokrat zavedajo, da zakonodajni predlogi, ki nastajajo v Bruslju, niso »od Bruslja«, pač pa so »od vseh nas«. Nacionalni parlamenti skozi svojo nadzorstveno funkcijo spremljajo, kaj vlada na posameznih zasedanjih Sveta EU počne, in lahko vplivajo na stališče, ki ga vlada tam zastopa. Poleg tega gredo vsi zakonodajni predlogi direktiv in uredb skozi odbore v Državnem zboru, skozi področni odbor in specifično skozi odbor za zadeve evropske unije. Mislim, da bi bilo lahko na teh področjih več interesa in zna-

Samo Novak Je diplomiral leta 2010. Je diplomant evropskih študij (UN).

Zaposlitev: Višji svetovalec v kabinetu predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.

nja. Sam pa sem zelo vesel, da lahko tu s pridom uporabljam znanja, ki sem jih pridobil na programu Evropske študije, da lahko na tem področju pomagam z nasveti. In to je specifični prispevek mojega študija, ki se mi morda takrat ni zdel tako pomemben, zdaj pa se zdi.

Kaj bi priporočili vsem študentom FDV-ja – na kakšen način naj oblikujejo svojo kariero, kaj naj naredijo že med študijem?

Mislim, da biti samo študent danes ni več dovolj, že zaradi pomena mreženja je potrebno biti bolj angažiran in se udeleževati različnih dogodkov, ki jih fakulteta organizira, gosti ali pa samo promovira. Graditi je treba svojo mrežo. Ni dovolj, da veš, kako mreženje poteka, potrebno ga je tudi izvajati. Mislim, da bi sam med študijem lahko tega počel veliko več. Znotraj študija se je treba samoangažirati, kar pomeni, da se pričneš z določenimi tematikami bolj ukvarjati, tako boš postal strokovnjak zanje. Znotraj procesa mreženja se je pomembno udeleževati dogodkov, ki se dotikajo tvojih tematik ... Da pridobiš, kar ti fakulteta ponuja, se moraš sam dodatno angažirati. Študent mora biti proaktiven, sam stopiti do profesorice ali profesorja … Študentom bi priporočil, da naj, če imajo ob študiju le možnost, čim več potujejo – sam sem med študijem zelo veliko potoval po Evropi, Aziji, Afriki. Nekatere poti so bile vezane na službeno-izobraževalne zadeve, druge so bile zasebne narave. To, da zapustiš Slovenijo, se mi zdi nujno ne samo zato, da postaneš odprt do drugih ljudi in da jih bolj sprejemaš – v 21. stoletju bi moralo biti to privzgojeno že na ravni države in izobraževalnega sistema – temveč predvsem zato, da postaneš odprt za druge ideje, da lahko iščeš zglede še kje drugje. Pomemben se mi zdi prav ta občutek skupnosti, ki ga cenijo bolj izven Evrope, mislim, da smo Evropejci bolj nagnjeni k individualnemu. Posameznik je sicer pomemben, vendar za to, da se znaš vesti v skupnosti in da si do skupnosti odgovoren, potrebuješ prvoosebno izkušnjo s tujino. Tujina ti da idejno odprtost in širino.

Janja Zdovc 13

EVROPSKE ŠTUDIJE – DRUŽBOSLOVNI VIDIKI

»Ta fakulteta mi je dala izjemno veliko znanja tudi s področij, za katera si nisem nikoli predstavljal, da se bom z njimi ukvarjal še danes« Jan Škoberne, diplomant evropskih študij, je od lanskega leta poslanec državnega zbora v poslanski skupini SD in novopečeni očka. Njegova 14

mlada karierna pot je doživela že veliko dosežkov: od predsednika Mladinskega foruma Socialnih demokratov do svetovalca župana

Mestne občine Velenje za mednarodno področje.

Kakšni so vaši spomini na FDV? Najlepši, na nek način. Če bi želel katero obdobje svojega življenja ponoviti, bi bilo to obdobje, ko sem bil na FDV. Ti časi so bili izjemni, ker sem tam spoznal veliko ljudi, s katerimi delam še danes, spoznal pa sem tudi akademski svet, ki me je zelo pritegnil v raziskovanje. In v nasprotju s stereotipi mi je ta fakulteta dala izjemno veliko znanja tudi s področij, za katera si nisem nikoli predstavljal, da se bom z njimi ukvarjal še danes.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Izjemno. FDV daje izjemno širok nabor znanja, ponuja možnosti, da si to znanje prilagodiš tako, kot sam ocenjuješ, da ga potrebuješ. Če to znaš vzeti, mislim, da je FDV fakulteta, ki ti odpre daleč največ možnosti.

Sam sem se lahko usposobil za uporabo znanj iz ekonomije, prava, politologije, sociologije, menedžmenta, od mednarodnih odnosov do lokalne politike.

FDV Kariernik

Kako bi opisali sebe kot študenta?

Priznati moram, da sem prebral vso predpisano študijsko literaturo in nato iskal še dodatno. Mislim, da nas ni bilo mnogo takih, ampak tisti, ki smo to počeli, moram poudariti, da nismo nikdar imeli težav z zaposlitvijo ali iskanjem dela.

Vaše obštudijsko življenje ...

Potekalo je v skoraj enako intenzivnem obsegu kot študijsko življenje. Že ob koncu 1. letnika smo ugotovili, da daje FDV izjemen nabor teoretičnih znanj, in smo to želeli preveriti tudi v praksi. Takrat smo s skupino entuziastov ustanovili Klub evropskih študentov in na javnem razpisu dobili možnost, da smo za Evropski parlament delali terensko kampanjo pred volitvami v Evropski parlament, informacijsko kampanjo, kjer so bila načeloma vsa znanja, ki smo jih pridobili na predavanjih, uporabljena v praksi. Od tu

“

programov. Največja napaka Slovencev je, da smo »zapečkarski«, da je dovolj, da smo v lokalnem okolju. Sam žal nisem izkoristil te priložnosti, zato pa čakam svojo doktorsko izmenjavo, ko se bom zanjo odločil.

Kako lahko Fakulteta za družbene vede gradi svoj ugled v družbi?

Ugled ustvarjamo tisti, ki s te fakultete prihajamo. S svojim delom dajemo fakulteti ime, saj je to na nek način naša družina. Če se FDV-jevci kot študenti zadovoljijo s tem, da naredijo izpite in dobro žurajo, FDV ne more graditi dobrega družbenega ugleda. Če pa je med študenti tekmovalnost, kdo bo odkril in bo sposoben narediti več, potem je to lahko najboljša fakulteta Univerze v Ljubljani. Tega fakulteta sama kot stavba, ime ali odlični profesorji ne more narediti; študent naj hodi po težji poti, potem so vse ostale poti lažje in FDV bo imela zaslužen ugled.

Kakšni so bili vaši odnosi s profesorji?

Z veliko večino izjemno dobri, moram povedati, da predvsem s tistimi, ki so bili izjemno strogi. Name sta takrat največji vtis naredila prof. Balažic in prof. Brglez, ki sta oba imela izjemen pristop k razmišljajočemu učenju. Kot mnogi sem imel kompleksen odnos z Roterjevo in dr. Šabičem, pa ne zaradi tega, ker bi bil njun pristop napačen, ampak zato, ker v kakšnem trenutku v življenju ne razumeš, da se nima smisla dvakrat slabo učiti, ampak se prvič naučiti dobro in razumeti. To razumevanje pa

Če v življenju iščeš cilj, boš ostal prazen, ko ga boš dosegel, če pa najdeš pot, boš cilj vedno nosil v sebi.

naprej se je razvilo veliko zgodb; nekatere so bile poslovne, nekatere so poskušale biti politične, predvsem pa smo mi znanje takrat prelili skozi socialno interakcijo v nekaj, čemur danes pravimo osebne kariere, pa tudi morda kariere neke generacije.

Kaj bi predlagali študentom, ki se šele odločajo za študij?

Moj nasvet je, da je potrebno početi tisto, v čemer misliš, da si najboljši, da ti bo delo v veselje, in nato je to potrebno vzeti resno. FDV je fakulteta, kjer je potrebno veliko raziskovati, veliko delati, in od tega lahko študent veliko odnese.

Kakšno je vaše stališče do programa Erasmus?

Mislim, da bi moral biti Erasmus obvezen del www.fdv.uni-lj.si

Jan Škoberne Je diplomiral leta 2010. Je diplomant evropskih študij (UN).

Zaposlitev: Poslanec državnega zbora v poslanski skupini SD.

Moj cilj je iskati izzive v tistem, česar nisem še nikoli počel, in biti vsak dan boljši človek.

V življenju največ štejejo tri stvari: družina, delo in poštenost, in potem so tudi tisti cilji, ki jih dosegaš sproti, nekaj vredni.

Nasvet študentom ...

Bodite aktivni, gradite svojo socialno mrežo, naj vam nobena aktivnost ne bo odveč in takrat, ko bi bili najraje doma in gledali nadaljevanke, pojdite raje ven, na kavo, družite se z ljudmi, ne bojte se raziskovanja, profesorjev in izpitov.

Mateja Stele

“

Vaša pot od diplome do danes ...

Na svoji karierni poti sem sem se srečal z delom tržnika za eno največjih slovenskih podjetij v jugovzhodni Evropi, bil sem svetovalec ministra, svetovalec župana za mednarodne zadeve, zdaj sem poslanec. V vsem tem je razpon nalog, ki sem jih opravljal, od tega, da sem se ukvarjal s tehnično dokumentacijo, do tega, da sem snoval vizualne kampanje. Če pogledam svojo karierno pot, mislim, da sem pridobil širok nabor znanj, in ne vem, ali je še na kateri fakulteti mogoče pridobiti takšno širino znanja.

Je pa to možnost tudi treba znati izkoristiti.

omogoča odpiranje nekega širšega znanja.

Bil sem eden izmed tistih, ki se je moral učiti iz lastnih napak, ker nismo želeli poslušati prijateljskih nasvetov.

Imate kakšno anekdoto iz študijskega obdobja?

Ena izmed bolj zabavnih je, da smo se po končani informacijski kampanji odločili, da odidemo na skupni izlet, in danes nas je tretjina s tega izleta poročena.

Vaš življenjski moto ... Življenje je praznik.

Cilji v življenju? Če v življenju iščeš cilj, boš ostal prazen, ko ga boš dosegel, če pa najdeš pot, boš cilj vedno nosil v sebi.

15

KOMUNIKOLOGIJA - MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE

»Sprva potrebuješ temelje, saj se hiše ne začne graditi pri dimniku« Katja Bidovec, magistrica komunikologije, je fotografinja, prejemnica priznanja Hanna Hardta za izstopajoče dosežke študentov, ki ga podeljujeta Katedra za medijske in komunikacijske študije in Slovensko komunikološko društvo.

Kakšno je vaše mnenje o FDV in kako ste ga dojemali med študijem?

FDV ti da, kar vzameš. Če imaš željo, če se trudiš in sprejemaš podano znanje, pridobiš veliko. To je velika prednost za tiste, ki 16

so ambiciozni, ki si želijo delati in ki vidijo potencial v svoji izobrazbi. Odneseš lahko zelo veliko, lahko pa zgolj tisto, kar moraš.

Torej je bil FDV vaša prva in prava izbira?

Ja, prava. Če me danes kdo vpraša, ali mi je bilo težko hoditi v šolo, vedno odgovorim z ne. V srednji šoli in tudi pred njo sem igrala košarko, trenirala sem jo deset let, zaradi česar sem imela status športnice, vse je bilo prilagojeno temu, da sem se lahko pripravila. In sem se pripravila, pa ne zaradi

ocen, ampak ker se učim zase. Vedno se mi je zdelo, da sem v primerjavi s kolegi zelo hitro našla svojo pot, kaj si želim.

Kaj vas je prepričalo, da ste se vpisali na program medijskih in komunikacijskih študij?

Zagotovo moduli. Arne Hodalič ima modul Fotografija, ki sem ga z veseljem obiskovala. Med rednimi profesorji na moji smeri pa bi izpostavila dr. Hanna Hardta in dr. Ilijo Tomanič Trivundžo. Vsi trije se ukvarjajo z vizualnim in so mi pomagali na moji poti. Želela sem razviti svoj hobi, ukvarjanje s fotografijo. Pri tem mi je fakulteta zelo pomagala, od dr. Ilije Tomanića, ki je zelo teoretičen, do Arneja Hodaliča, ki je največji praktik. In točno to se mi zdi, da je prednost te fakultete, predvsem medijskih smeri: da teorijo preizkusiš v praksi.

Torej pravite, da ni zgolj teorije in da ste imeli tudi prakso?

Ja, na neki način. Sama sem, ko sem prišla domov s predavanj, vzela fotoaparat in preizkusila, kar smo slišali na predavanjih.

FDV Kariernik

So se vaša pričakovanja do fakultete med študijem uresničila?

Moja pričakovanja so se uresničila. Mogoče so bila v nekaterih pogledih presežena, v drugih pa so se realizirala do te mere, da nisem bila nezadovoljna. Kar vzameš, vzameš in tvoja naloga je, da vzameš čim več.

Kaj vam je dal FDV oziroma vaš študijski program?

Osnove, temelje, ki so najpomembnejši.

Fakulteta ti da temelje, na katerih potem gradiš in osebno rasteš. Če lahko kaj trdim za FDV, je to, da odpira pogled, na svet gledaš bolj objektivno. V času študija sem se osebnostno razvila. Ali je za to kriv FDV ali moja fotografija ali moja potovanja, težko natančno rečem, ampak v tem času sem dodelala svoja stališča do vere, do istospolnih partnerjev ter do tisoč in enega družbenega vprašanja in problema. FDV je bil pomemben element takrat, ko sem gradila svojo percepcijo o svetu. Skozi študij, skozi fotografijo, skozi celotno zmes vseh petih let.

Je bil predmet Fotografija enosemestrski predmet ali ste imeli možnost daljšega izobraževanja o fotografiji?

Dr. Ilija Tomanić Trivundža izvaja obvezne predmete. Pri tistih predmetih na fakulteti, ki niso bili obvezni, sem izbrala vse, ki so bili povezani z vizualnim. Obožujem tretji svet, Indijo in street fotografijo, zato sem si tudi na magistrskem študiju izbrala predmet Indijske religije pri dr. Lenartu Škofu. Ogromno novega sem se naučila, tistega, kar me zanima. In to je prednost FDV-ja, izbrati tisto, kar te zanima.

Kakšno je študentsko življenje?

Super. Sama sicer nisem tipični, klasični študent, saj mi »žuranje« nikoli ni šlo preveč dobro od rok. Študentsko življenje sem izkoristila drugače. Potovati tri, štiri tedne ti lahko omogočijo le študentska leta. To je njihov čar. Celo leto lahko delaš in prihraniš denar, potem pa si med počitnicami vzameš en mesec, mesec in pol in te ni. Izpite sem opravila že v prvem roku www.fdv.uni-lj.si

Kaj je sploh fotografija?

Zame je to izražanje. Zase pravim, da nisem oboževalec fotografije, da to ni moj hobi, ampak moja obsesija. Skozi fotografiranje lahko izraziš, kako se počutiš, kako zaznavaš neko državo, kako vidiš svet. Pri tem smo že na meji med fotoreportažo in umetnostjo. Med njima je tanka meja. Fotoreportaža ima svoje zelo natančne zakonitosti, ki se jih moraš držati, umetnost pa je »free to go«. Super je, če s fotografijo vzbudiš emocije. Fotografija je okvir. Izbereš berača ali bogataša, ki stojita pred tabo. Tvoja naloga je, da fotografiraš oba, če si objektiven. Lahko pa rečeš, joj, tu so sami reveži, in

“

Katja Bidovec Je diplomirala leta 2013 in magistrirala leta 2016. Je magistrica komunikologije.

Zaposlitev: Samozaposlena v kulturi.

fotografiram stvari, ki pridejo mimo, ene so mi bolj pri srcu, druge manj.

Na katere svoje uspehe ste najbolj ponosni?

Med njimi je zagotovo nagrada Hanna Hardta, ki je dokaz, da profesorji na FDV-ju opazijo še kaj drugega kot samo naloge in izpite, ki jih oddajamo. To nagrado sem do-

Super je, če s fotografijo vzbudiš emocije.

Fotografija je okvir. Izbereš berača ali bogataša, ki stojita pred tabo. Tvoja naloga je, da fotografiraš oba, če si objektiven. Lahko pa rečeš, joj, tu so sami reveži, in fotografiraš reveža, ali pa rečeš, joj, tukaj so sami bogataši, in fotografiraš bogataša.

fotografiraš reveža, ali pa rečeš, joj, tukaj so sami bogataši, in fotografiraš bogataša. Ves čas se učimo in sprva vidiš eno, potem drugo, enkrat ti je blizu ena, drugič druga stvar.

Mi lahko na kratko opišete svojo karierno pot od diplome do danes?

Dodiplomski študij sem zaključila redno, v najkrajšem času. Po opravljeni diplomi sem takoj izbrala magistrski študij iz iste smeri. Kljub temu, da sem hitro opravila vse obveznosti v okviru magistrskega študija, sem magistrsko nalogo zagovarjala šele pred kratkim, saj sem bila že med študijem polno zaposlena s fotografijo in vizualno promocijo nekaj podjetij. Kar se tiče fotografije, so to začetki neke kariere, ne morem reči, da je že zgrajena, ampak se gradi. Trenutno z Arnejem Hodaličem nadaljujeva skupni projekt z naslovom Izginjajoča ljudstva reke Omo, razstavljen v Galeriji AS. To je projekt o ljudstvih, ki izginjajo. Gre za studijske portrete ljudstev, za katere antropologi predvidevajo, da bodo v bližnji prihodnosti izumrla. Začela sva v Etiopiji, decembra pa sva prišla iz Indije, kjer sva nadaljevala ta projekt. Poleg tega

“

Iz že povedanega sklepam, da ste se s fotografijo ukvarjali že pred študijem.

Drži. Rada pa poudarim, da je ravno Arne Hodalič tisti, ki me je naučil, kako se učiti fotografijo. Fotografijo kot celoto, ne zgolj, kako fotografirati. Fotografija ni samo praksa, ampak veliko več. Potrebno je hoditi na razstave, brati knjige, gledati fotografije in ne nazadnje veliko fotografirati.

in sem zato imela vsako leto dva meseca počitnic. In to takšnih, kakršnih ne bom imela nikoli več. Od prvega leta študija pa do danes sem prepotovala res veliko držav. Štirikrat sem bila v Indiji, bila sem tudi v Jemnu, Iranu, na Tajskem, v Turčiji, Španiji, na Švedskem …

bila zaradi fotografskih dosežkov. Zagotovo sem ponosna na svoje samostojne razstave.

Moje fotografije so bile objavljene v različnih slovenskih medijih, tu bi izpostavila revijo National Geographic Junior, ki sicer ni primerljiva z revijo National Geographic, ampak je vseeno začetek. Od tujih medijev pa so mojo fotografijo objavili tudi v francoskem časniku La Parisien in v spletni verziji National Geographic Francija. Trenutno pa sem najbolj ponosna na že omenjen projekt »Izginjajoče kulture«.

Nasvet študentom ...

Bodite aktivni, naj vam nobena nova delovna izkušnja ne bo odveč, gradite svojo socialno mrežo, pa ne samo tisto na spletu, družite se z ljudmi, ne bojte se raziskovanja, profesorjev in izpitov.

Manca Saksida

17

KOMUNIKOLOGIJA - MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE

»Proti koncu dodiplomskega študija sem ugotovila, da ti FDV res da širino, o kateri vsi tako radi govorimo« Maruša Kerec, univerzitetna diplomirana komunikologinja in magistrica novinarskih študij je radoživa, aktivna, vedra, hrabra in navdušena novinarka in voditeljica na radiu Val 202, ki zase pravi, da se ne želi umeščati v noben okvir in se opredeljevati – če dobi dobro idejo ali izziv, se z veseljem loti katerekoli teme.

Zakaj ste se odločili za študij komunikologije na FDV-ju?

Od malega sem že govorila, da bom 18

novinarka, ko bom velika. Medijske in komunikacijske študije sem izbrala, ker se je slišalo bolj neznano, eksotično.

Vaša diplomska naloga govori o odzivih Vala 202 na zahteve spletnega sveta. Predvidevam, da ste na Valu delali že med študijem.

Tako je. Začela sem konec drugega letnika – to je bilo leta 2010. Šlo je za logično izbiro, saj imam radio resnično rada. Prvo leto ali dve sem bila na študiju malo razočarana, saj sem vseskozi govorila, da bom novinarka, in sem

želela prakso, vpogled v medije, ki ga sicer nisem mogla dobiti, ustvarjanje. Več je bilo bolj splošnih stvari, od ekonomije, politologije, antropologije … Takrat tega nisem znala tako dobro unovčiti in nisem vedela, kaj bi s tem, seveda pa mi po končani diplomi ni bilo niti najmanj žal, da sem izbrala ta študij.

Je zaradi dela na radiu študij kaj trpel? Študij ne, sem pa morala izpustiti marsikateri žur, saj ko sem začela delati na Valu, je izgledalo tako: snemati sem morala ankete, lahkotne intervjuje in asistirati v jutranjem programu. Jutranji voditelj vstaja pred peto in začne z delom malo po njej, asistent pa mora biti z njim v studiu, tako da sem bila že v službi, ko so nekateri kolegi še žurali. Sem pa bila v službi le do devetih in sem normalno lahko hodila na fakulteto. Vse se da, če se hoče.

Kaj pa je bila vaša prioriteta, radio ali študij?

Zame Val 202, za starše šola. Ampak sem zaradi pritiskov z vseh strani vedela, da ne smem nič »bluziti«, in nisem nikoli ponavljala FDV Kariernik

letnika ali pavzirala. Tudi moji šefi so bili zmeraj zelo prilagodljivi, prijazni. Recimo, med izpitnim obdobjem smo številni študentje za nekaj časa izginili, pa ni bilo nobenih težav.

Ne bi bili prvi, ki bi pustili študij zaradi dela …

Ja, poznam to zgodbo (smeh). A sama nisem nikoli prišla do točke, ko bi razmišljala o tem.

Je pa bilo težko, seveda – vse ti gre na živce, ko ti voda res teče v grlo. V Ljubljano sem prišla odločena, da diplomiram, verjetno se za takšno miselnost lahko zahvalim staršem.

Bolj je bilo vprašanje, kdaj bom diplomirala.

Absolventsko leto smo si vzeli tako ali tako skoraj vsi – tudi tisti, ki takrat še niso nič delali.

Da smo lahko dlje uživali kot študenti, imeli študentske bone in podobno, sama pa sem lahko v miru delala na radiu in pisala diplomsko nalogo.

Ste od FDV-ja dobili, kar ste pričakovali?

Verjetno sem v srednji šoli preveč pričakovala, kako bom takoj dobila vpogled v delo medijev, potem pa najprej samo … Če te zanima ali ne, neke osnove moraš usvojiti. Seveda se je kasneje veliko spremenilo. Zelo sem bila zadovoljna, saj sem v tretjem in četrtem letniku več kot polovico predmetov izbirala sama in se učila tisto, kar mi je bilo zanimivo.

Proti koncu dodiplomskega študija sem ugotovila, da ti FDV res da to širino, o katerti vsi tako radi govorimo. Sedaj imam precej bolj kritičen pogled na vse, kar berem, gledam in poslušam, in zaradi FDV-ja vse to tudi manj počnem, saj se mi kmalu kakšna zadeva ne zdi dovolj dobra.

Katere predmete pa ste si izbrali?

Večina jih je bila novinarskih, poleg njih pa še nekaj predmetov s kulturologije, ki so me tudi zanimali. Tudi na podiplomskem študiju je bila večina predmetov povezanih z novinarstvom.

Izbrala sem si področja, ki se jih med delom na radiu nisem naučila, na primer internet ali televizija. Čeprav sem za slednjo trdila, da to pač ni zame, sem hotela dobiti vpogled, kako je biti za in pred kamero ter kako montirati prispevek. Zanimivo, da nikoli nisem hodila k predmetu Radio.

Vam znanje, pridobljeno med študijem, koristi pri delu na radiu?

Načeloma da, a govorim bolj o splošnem znanju. Težko bi po alinejah naštela, kaj mi je koristilo in kaj ne. Zagotovo pa sem rastla iz letnika v letnik, tako študijsko kot tudi osebnostno, in kar precej odnesla.

Kako je študij vplival na vašo osebnost?

Postala sem bolj samostojna, saj sem se zawww.fdv.uni-lj.si

radi študija preselila v Ljubljano in tu začela neko novo obdobje. Bil je šok. Prideš na fakulteto in je vse novo: profesorji, študenti, predmeti … Pri tistih splošnih, denimo ekonomiji, nas je na začetku v predavalnici sedelo tristo in ti ni nič jasno, nikogar ne poznaš.

Tam si dejansko samo številka in nihče te ne bo prosil, da boš ta izpit opravil. No, kasneje tudi odnosi s profesorji postanejo bolj kolegialni. Poleg tega mi je FDV dal tudi ogromno poznanstev in prijateljev.

Maruša Kerec Je diplomirala leta 2013 in magistrirala leta 2016. Je diplomirana komunikologinja (UN) in magistrica novinarskih študij.

Zaposlitev: Novinarka in voditeljica na radiu Val 202.

Od kod ste?

Iz Prekmurja.

Zelo pravilno govorite slovensko …

Ker sem si resnično želela postati novinarka, sem si rekla, da bom naredila vse, kar ta poklic zahteva. Na radiu sem se obrnila na kolega Mitja Pečka, s katerim se poznava že z gimnazije v Murski Soboti in je takrat že delal na Valu 202, ter ga vprašala, komu moram pisati, če želim priti na Val. Najprej me je čudno pogledal, češ: Boš res pri 21 letih pošiljala prošnjo na Val 202? Do takrat sem delala le dva meseca na radiu Murski val, tudi jezik je bil ovira … Potem pa je kar šlo. Nekaj mesecev so me preizkušali in nisem smela govoriti po radiu, moje prispevke so prebrali drugi. Po tem obdobju pa so me poslali v govorno šolo na RTV-ju, kjer te številni učitelji – fonetična služba – eno študijsko leto učijo govora. Bilo je kar naporno, malo me je tolažilo le dejstvo, da so imeli težave tudi ostali, saj zborno slovenščino zelo redko govorimo.

Se je po diplomi vaše delo kaj spremenilo?

Zaradi nje se ni kaj dosti spremenilo. Dokončala sem jo, ker pač dokončam, kar začnem.

Na Valu sem v bistvu rastla po povsem običajni lestvici, kot vsi ostali. Najprej nisem delala skoraj nič, potem sem šla v šolo govora.

Ko sem uspešno opravila prvo avdicijo, sem lahko brala prispevke, ki so bili vnaprej pripravljeni. Po enem letu sem opravila končno avdicijo in začela delati v živo. Sem pa po končani diplomi imela več časa in logično je bilo, da sem več časa preživela na Valu ter več in bolje delala.

Zasledil sem, da imate – poleg piva in dobre hrane – zelo radi tudi sodobne tehnologije. Je to področje, ki vas najbolj veseli pri delu na radiu?

Najraje govorim (smeh). Zadnji dve leti sem voditeljica, načeloma ob sredah, petkih in sobotah, in ta funkcija zahteva največ dela. Poleg tega pa sem tudi spletna urednica, kar mi vzame precej časa, saj moram ves dan skrbeti, da je vse ažurno in v MMC-jevem spletnem arhivu. Na Valu 202 imamo skupino sedmih ljudi, ki skrbimo za spletno stran in vsa druž-

bena omrežja, ki jih imamo že kar nekaj. Ko sem leta 2010 prišla sem, je naša spletna stran šele nastajala in sem hitro »padla not«.

Kmalu zatem smo uvedli novo oddajo Odbita do bita, v kateri predstavljamo prav sodobne tehnologije in vse aktualnosti v povezavi z njimi. Sama sem prevzela to oddajo in s kolegi se pogovarjamo in dogovarjamo, kaj, kdaj, katere teme so pomembne … Poleg dela v etru imam to delo še najraje. Vse skupaj pa povezujem kot nekaj povsem normalnega, saj si ne predstavljam delati radijske oddaje brez Twitterja. Na ta način ogromno stvari preverjam pri poslušalcih, se pogovarjam z njimi, iščem izkušnje, zgodbe ... Tako da tukaj sploh ni več meje med delom in prostim časom – s kolegi velikokrat zvečer po osmi uri še vedno visimo na družbenih omrežjih in se pogovarjamo, kaj bomo delali naslednji dan, kaj je primerno za objavo na Facebooku …

Vsi, ki se s tem ukvarjamo, smo mladi in dobri prijatelji, kar ustvarja pozitivno energijo. Zato imamo to delo zelo radi.

Obstajajo teme, o katerih neradi poročate?

V tem času skorajda ni bilo oddaje, ki je ne bi delala. Morda oddaja Vroči mikrofon, ki govori o težkih gospodarskih temah, ali pa Kje pa vas čevelj žuli, a nimam posebnih želja po delu na teh področjih. Nočem se umeščati v noben v okvir in se opredeljevati. Če dobim dobro idejo ali izziv, se z veseljem lotim katerekoli teme.

Delujete zelo zadovoljni s svojim delom. Imam prav?

Ja (smeh). Starejši kolegi mi včasih govorijo, »da ne bi slučajno izgubila entuziazma« in »da ti ne bi ti prostori prišli čez glavo«, še posebej, ko imam zelo naporen teden in nato še delovni vikend. Kot vsepovsod drugje tudi tukaj nerada jamram …

Luc Zalokar

19

KOMUNIKOLOGIJA – TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI

»Sledite svojim sanjam, imejte visoke cilje in ne pustite se prepričati, da česa ne zmorete« Tjaša Ficko je diplomantka Fakultete za družbene vede, študijskega programa komunikologija, smeri tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi. Prihaja iz Murske Sobote. Svojo poklicno pot je pričela kot strokovna sodelavka službe za odnose z javnostmi v Poslovnem sistemu Mercator. Leta 2006 je postala vodja odseka za odnose z javnostmi v kabinetu župana Mestne občine Ljubljana. Od leta 20

2010 pa v tej občini zaseda mesto podžupanje. Pooblaščena je za področja korporacijskega komuniciranja ter kulture, turizma, mednarodnih odnosov, zdravja in socialnega varstva.

Pred intervjujem ste omenili, da je že več kot 15 let tega, kar ste se vpisali na Fakulteto za družbene vede …

Da, leta 2000.

Za začetek se vrniva v to obdobje.

Zakaj ste se odločili za študij komunikologije?

Pritegnila me je že zaradi svojega imena, saj se mi je zdela komunikacija in njena moč – koliko lahko naredi dobrega in slabega ter kako občutljivo je to področje – fascinantna že od nekdaj. Vse, povezano s komunikacijo, mi je bilo zelo blizu, in po pravici povedano, si sploh nisem predstavljala študija komunikologije, kakršnega sem pozneje spoznala.

Ste bili potem zadovoljni s študijem?

Ja. FDV mi je odprl horizont, dal mi je širino … Dal mi je tudi možnost mednarodne izmenjave v programu Erasmus, kar mi je veliko pomenilo.

Na kakšen način vam je dal širino?

S tem, da vam je omogočil študij v tujini?

Ne. Najprej mi je bilo všeč, da je bilo v začetnih letnikih veliko predmetov z različnih področij. Od sociologije in psihologije do jezikovne kulture in statistike, skratka, širok izbor, kar takrat morda ni bilo najbolj všeč FDV Kariernik

vsem mojim sošolcem, saj so se pritoževali, češ: mi študiramo komunikologijo, zakaj se moramo učiti še vse drugo? Če dobro pomislim, sem včasih tudi sama podobno razmišljala in bi bila danes še veliko bolj dovzetna za znanje, ki nam je bilo ponujeno.

A očitno so to leta, ko vsi mladi razmišljajo tako … Vendar se mi zdi, da ti kasneje prav ta pestri izbor odpre širši pogled na svet.

Kasneje, v višjih letnikih, ko smo imeli več izbirnih predmetov, sem si lahko skoraj vse izbrala s področja ekonomije, ki me tudi zelo zanima. Tudi to je ena od pozitivnih plati tega študija.

Kako ste doživljali prehod iz domače Murske Sobote v Ljubljano?

Zame je bil to kar velik preskok. Študijsko življenje je za nas, ki nismo iz Ljubljane, nekaj povsem drugega kot za Ljubljančane – zanje fakulteta pomeni le menjavo šole, prej so pač hodili na srednjo šolo. Mi pa smo morali postati malo bolj samostojni, saj smo si morali bolj ali manj vse organizirati sami. Vendar se splača: naučiš se discipline, pa tudi domov se raje vračaš. Morda ne bi bilo tako, če bi med študijem živela doma.

Ste na FDV-ju kaj pogrešali? Želela sem si še več prakse. Po mojih informacijah je imate sedaj precej več. Hotela sem več stika z delovnim okoljem, kamor smo kasneje, po diplomi, tudi šli. Sem pa v četrtem letniku odšla na izmenjavo na Universidad Complutense v Madridu, kjer je bila ta želja po praksi izpolnjena.

Ko sva ravno pri vašem študiju v tujini: bi ga lahko še kako primerjali s študijem doma?

Seveda je bila sama tematika podobna.

Smer, na kateri sem študirala v Madridu, se je imenovala odnosi z javnostmi in oglaševanje. Vse skupaj je bilo sicer bolj konkretno kot pri nas, a to težko primerjam z našim četrtim letnikom, ker me pač ni bilo doma.

Verjamem, da so tudi sošolci imeli manj splošnih stvari kot v začetnih letnikih. Bom pa vselej hvaležna FDV-ju, ki nam je omogočil mednarodne izmenjave; takrat jih še niti ni bilo toliko niti niso bile tako popularne kot sedaj. Študent na izmenjavi dobi drug pogled na vse skupaj in morda še bolj ceni svojo domačo fakulteto, ko vidi življenje zunaj.

Kako pa vas je zaznamoval FDV kot osebnost?

To pa bi morali vprašati koga, ki živi z menoj.

No, vseeno mislim, da če bi se še enkrat odločala, bi ponovno izbrala FDV. Ste ob študiju kaj delali? Študentskega dela sicer nisem opravljala, www.fdv.uni-lj.si

sem pa imela nekatere obštudijske dejavnosti za dušo in za zabavo – intenzivno sem se učila španščine in plesala jazz balet.

Po diplomi ste se leta 2004 zaposlili v Poslovnem sistemu Mercator, kjer ste skrbeli za odnose z javnostmi.

Vam je znanje, pridobljeno med študijem, koristilo pri delu?

Bilo je dobra osnova, praktičnega dela pa sem se v celoti naučila v Mercatorju. Tam sem napisala prvo sporočilo za javnost, se naučila postopkov v odnosih z javnostmi in novinarji ... Imela sem – ne samo na začetku – srečo, da so bili moji sodelavci zelo prijazni, odprti in pripravljeni deliti znanje, ki ga premorejo. Tega ne vidiš povsod in res sem hvaležna za vso pomoč.

Isto funkcijo ste kasneje opravljali še v Mestni občini Ljubljana, nato pa leta 2010 postali podžupanja in mestna svetnica. Kakšen je bil prehod iz Mercatorja v MOL? Preden sem prišla v javno upravo, sem podcenjevala to delo, imela sem občutek, da se v zasebnem sektorju dela precej več, ampak sem hitro spoznala, da je tudi tukaj delo zelo zahtevno. V Mercatorju sem se naučila osnov in zaradi tega je bilo vse skupaj malo laže.

Sicer pa sem se povsod imela super in smo uživali, a to ne pomeni, da je bilo enostavno.

Verjetno je to povezano tudi s tem, da sem imela obakrat istega šefa, ki je zelo zahteven, tako da mu včasih kar težko sledimo. Ampak gre za dobre projekte s konkretnimi rezultati, ki dajo človeku občutek, da je koristen in da je ustvaril nekaj dobrega.

Katero delo vam je bliže, odnosi z javnostmi ali vse, kar prinaša položaj podžupanje?

Ne morem reči, da mi je bolj všeč ena ali druga funkcija. Ko sem bila v odnosih z javnostmi, sem delala veliko in tudi sedaj delam veliko. Čeprav sem podžupanja, se še zmeraj ukvarjam s komuniciranjem. Je pa res, da sedaj pokrivam še številna druga področja: kulturo, turizem, mednarodne odnose, zdravje in socialno varstvo, tako da je moje področje delovanja širše.

Ljubljana je bila pred dvema letoma izbrana za zeleno prestolnico Evrope 2016. Ocenjujete ta projekt, ki ste ga vodili, kot vaš največji doslej?

Lahko bi ga tako ocenila, saj je šlo za projekt, ki je bil zelo zahteven, zato pa je bil potem tudi učinek največji med vsemi projekti, pri katerih sem sodelovala. Zelo ponosna sem na vse sodelavce, saj gre za dosežek celotne mestne ekipe, ki šteje več

Tjaša Ficko Je diplomirala leta 2005.

Je univerzitetna diplomirana komunikologinja.

Zaposlitev: Od leta 2010 je podžupanja Mestne občine Ljubljana.

kot 12.000 članov, ponosna pa sem tudi, da sem dobila priložnost ter vodila to skupino in celotno kandidaturo.

Kaj bo letos v Ljubljani tako »zelenega«?

Ob prevzemu naziva sem si drznila reči, da bomo najboljša prestolnica doslej, tako da bo to letos najpomembnejši projekt in se bomo morali zelo potruditi, če ga želimo uresničiti. Najprej moramo pokazati, da smo še vedno primer dobre prakse, da se nam bodo priključila in sledila tudi druga mesta. Zato smo oblikovali celoleten program in z njim poskušamo doseči vse skupine in generacije ter jih ozavestiti, da tudi z malimi stvarmi, kot sta ločevanje odpadkov in zapiranje vode med umivanjem zob, naredijo veliko za Ljubljano.

Na internetu sem prebral, da so vaši hobiji šport, knjige, glasba in potovanja. Imate ob vseh obveznostih sploh kaj časa zanje?

Premalo. Sicer si ga skušam vzeti čim več, a dejstvo je, da je moj delovnik zelo dolg. Tudi zato sem novoletne zaobljube že malce prekršila. Me pa ti hobiji resnično sproščajo.

Je pa bilo več časa v študentskih letih ...

Res je, bili so nepozabni časi. Zato pa vsem študentom polagam na dušo: študirajte, imejte obveznosti, a ne pozabite na družabni in zabavni del ter uživajte mladost.

Jim želite sporočiti še kaj?

Naj sledijo svojim sanjam, naj imajo visoke cilje in naj se ne pustijo prepričati, da česa ne zmorejo.

Luc Zalokar

21

KOMUNIKOLOGIJA – TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI

»Komunikacija je najpomembnejši del našega obstoja« Tine Lugarič, rojen in zaprisežen kreativec, odločen snovalec uspešnih oglaševalskih sporočil, prepoznanih in nagrajenih tudi v tujini, se je za svojo karierno pot odločil še pred zaključkom študija.

Delovne izkušnje je bogatil s študijem komunikologije in vzporedno udejanjal teorijo v praksi ter prepoznaval prakso v teoriji. Je prejemnik mnogih oglaševalskih priznanj in dober poznavalec komunikoloških ved.

Kaj vas je pritegnilo k študiju komunikologije na Fakulteti za družbene vede?

Pravzaprav sem si zelo želel študirati arhitekturo in sem se tudi prijavil na sprejemne izpite. Med 22

pripravljanjem nanje sem začutil, da me bolj fascinirajo biografije velikih arhitektov, njihov način življenja in arhitektura kot takšna, manj pa mi je bilo všeč tehnično risanje. Takrat sem tudi sam risal grafite v bolj prostem slogu risanja.

Vseeno sem poizkusil s sprejemnim izpitom, kjer pa sem »pogorel«. Za pol leta se mi je podrl svet.

Na vpisu sem imel kot prvo možnost arhitekturo, nato pa medijske komunikacije v Mariboru. FDV-ja tako sploh nisem imel v prvem planu. Na medijskih komunikacijah sem ugotovil, da arhitektura sploh ne bi bila zame in da je življenje poskrbelo, da nisem bil sprejet tja, kar me je ponovno vrglo v kreativnost in prosti slog. Zanimati so me začeli oglasi, ki sem jih za šalo začel tudi sam sestavljati.

A mi je moja prva fakulteta premalo dala. Iskal sem alternativo temu študiju, kjer bi moral malo

več delati in kjer bi dobil malo več širine, kjer bi me pri vseh predmetih učili ljudje, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Po dveh letih sem se tako prepisal na FDV, in sicer na izredni študij tržnega komuniciranja. V tistem času sem po naključju prišel tudi v stik s svojim prvim šefom v agenciji Doberman Creative Company.

Glede študija komunikologije na FDV-ju sem vedel, da je na fakulteti zagotovo dovolj znanja ali vsaj strokovnjakov, od katerih bom nekaj imel. Študiral sem predvsem selektivno – natančno sem vedel, kaj potrebujem za svojo kariero. Prilagajati sem začel svoj čas. Staršema sem obljubil, da se bom po enem letu izrednega študija prepisal na redni študij. Ampak v tem enem letu sem ugotovil, da mi praksa, ki sem jo opravljal poleg študija, prinese veliko in da je v kombinaciji z akademsko smerjo tista prava kombinacija. Tako sem se odločil, da bom tudi naslednje letnike opravljal izredno in tako iz tega iztržil največ. Zame osebno je bila to prava kombinacija. Oblikoval sem si nek svoj način izobraževanja.

Udeleževal sem se tudi festivala Magdalena, to je festival za mlade kreativce, ki sem se ga prvič udeležil leta 2004. To je bila najboljša šola oglaševanja za mladega kreativca. Sem se je prijavljala FDV Kariernik

cela Evropa. Za nas je bila to kreativna zakladnica.

Moje prvo delo za ta festival je bil oglas za Kavarno Barista, natisnjen na bleščeč papir, in ko sem ga zagledal na steni Magdalenine razstave, sem se samo prijel za glavo in si mislil, da sem najslabši od vseh. To je »reality check«. Popolnoma te prizemlji.

Ampak jaz sem vse to vzel kot spodbudo. Magdalena je bila enkrat na leto in enkrat na leto si imel priložnost, da pokažeš, kaj imaš. Zdaj je tu Facebook, Instagram, lahko imaš svojo spletno stran, kjer te lahko ljudje vidijo. Takrat je bilo veliko težje, saj si se lahko pokazal le enkrat na leto in upal, da te opazi kakšen Aljoša Bagola. To so bili »super stars« v naših očeh. Magdalena je bil tvoj prvi stik z ljudmi iz industrije, česar smo se tudi zavedali. Mesece in mesece smo delali, da smo spravili skupaj tistih pet del.

Se vam je zdel študij zahteven?

Ni se mi zdel zahteven na splošno, predvsem zato ne, ker me je zanimal. Študijsko literaturo sem bral zvečer v postelji, kot da bi bral knjige. Nekatere stvari so od mene zahtevale več vložka, druge stvari, ki se jih je dalo celovito razumeti, pa so mi bile v zabavo. Tega nisem jemal kot prisilo, ampak kot nekaj, kar bi tako ali tako bral.

Kako pride študent do kakovostnega dela?

Ja, to je vprašanje. Ali študirati, diplomirati in potem iskati službo ali vmes delati v smeri, ki te zanima, pa bo morda kdaj študij trpel. To se mora odločiti vsak pri sebi. Menim, da je najbolje, da med študijem že čim prej spoznaš, kaj te veseli, kaj bi želel postati, in ostale stvari podrediš temu ter žrtvuješ kakšne druge stvari. Sam sem si rekel, da želim biti kreativec v oglaševalski agenciji. Pika.

Katere kompetence bi rekli, da ste pridobili med študijem? Študij ti da red, tempo, hkrati pa ti gotovo da nekaj širine.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Zagotovo je pomagal, mi dal neka znanja oziroma mi jih pomagal poiskati. Poleg tega mi je dal nekaj zanimivih potrditev s strani profesorjev in tudi mojega mentorja pri diplomi, ki so mi sproti kazali, da sem na pravi poti. FDV je tako ali tako največja institucija na področju komunikoloških ved v Sloveniji.

Kako pa je bilo z iskanjem službe po končanem študiju?

Službe nisem nikoli iskal. Svojo prvo službo pri Igorju Kendi sem dobil po naključju. V nekem butiku, kjer je takrat delala njegova punca, sem si kupil za tiste čase nekoliko boljši fotoaparat. Ko me je vprašal, zakaj potrebujem tako dober fotoaparat, sem mu rekel, da bi se rad ukvarjal z oglaševanjem.

Takrat še nisem vedel, kdo je. Ko me je vprašal, če imam že kaj narejeno, in sem mu odgovoril, da www.fdv.uni-lj.si

imam kakšne tri imaginarne oglase, mi je rekel, naj mu jih pošljem. Tako sem pri njem ostal štiri leta.

Aljoša Bagola me je na Pristop povabil na podlagi mojih uspehov na Magdaleni. Moja zaposlitev v oglaševalski agenciji Pristop je trajala šest let.

Moj prestop na Publicis se je zgodil v času, ko sem tudi sam začutil, da sem dozorel, da lahko sprejmem odgovornejšo funkcijo. Dobil sem zelo razdelano ponudbo in sem jo takrat sprejel. Torej službe nisem nikoli iskal, ampak sem delal, delal, delal in se nisem obremenjeval s časom in s tem, kje bom nekoč. Seveda pa ne gre pričakovati, da te bo delo kar čakalo.

Kako pridete do idej za kreacije?

Različno. V začetku, ko si mlajši, so neke iskrice, ki jih morda pridobiš skozi asociacije v filmu ali skozi interakcijo s kolegi. Karkoli je lahko. S časom pa začneš to malo bolj nadzirati. Bolj strateško se lotevaš stvari; pogledaš, kaj potrebuješ, kateri problem nagovarjaš, kje se ta problem pojavlja, kje prihajajo ljudje v stik s tem problemom ali zgodbo, in nenazadnje tudi, kakšni so ti ljudje. Nastaviš nek sistem, v katerega potem oblečeš zgodbo, ki je kombinacija dotedanjih znanj in notranjega občutka. Ne izmišljamo si predmeta, ki ne obstaja, ampak si izmišljujemo nove kontekste, stvari uporabljamo na do sedaj še neuporabljen način.

Tu prihaja do novitet, ki so presenetljive in zato zanimive na trgu.

Ali bi za svoj poklic še vedno dejali, da je »delohobi«?

Ne gre toliko za moj poklic kot za moje dojemanje mojega poklica. Zavedam se, da sem deloholik, kar me je stalo tudi kake ljubezenske zveze. Postajaš egoističen, ker te to tako potegne vase, da pozabiš na svojo okolico. Utrujen si, zboliš, nimaš časa za fizične aktivnosti, za druženje s kolegi, nimaš časa za prosti čas. Ampak meni je to fajn; ni mi prisila.

Meni je kot hobi. Delo imam za enako skateboardingu, glasbi, svojemu bendu. Tako sem prišel do skovanke »delohobi«, kar lepo povzema, da je delo postalo moj način življenja.

Kakšne trike pa uporabljate pri ustvarjanju zgodb?

Zagotovo obstajajo triki, ki se jih vsak nauči sam in jih potem tudi uporablja vedno znova. Če govorimo o pripovedovanju zgodb, jaz predvsem uporabljam »limanice« in »repetitorje«, kakor jim pravim. Limanice so tiste, s katerimi prilepiš ljudi na svojo zgodbo, repetitorji pa so tisti, s katerimi ojačiš njihovo pozornost na zgodbo. To so lahko šale, podatki, lahko so kadri v spotu. S tem pripeljem posameznika od tega, da ga moja zgodba pritegne, do tega, da ga tudi zapelje do konca.

Na katero kampanjo ste najbolj ponosni?

Med zadnjimi na kampanjo »Ne tekstam, ko vozim«, potem pa tudi »Več od lajfa«, ki sem jo z Zlatkom delal še na agenciji Pristop. Ta je pravzaprav postala del pop kulture, ne moreš

Tine Lugarič Je diplomiral leta 2011.

Je univerzitetni diplomirani komunikolog.

Zaposlitev: Kreativni direktor v oglaševalski agenciji Luna\TBWA.

je izbrisati. Gre tudi za komad, ki ga Zlatko na koncertih še vedno izvede zadnjega. Besedilo je nastalo s pomočjo mladih. Oni so ga napisali. »Več od lajfa« je eden od vrhuncev v moji karieri, ki je bil nagrajen s številnimi nagradami in me je pripeljal tudi do New Yorka, Toronta, hkrati pa je postal eden vidnejših vrhuncev pop kulture.

Prav tako pa mi je ostala v spominu tudi prva zmaga na Magdaleni, kjer sva s Kocbekom dobila zlato priznanje za najboljša novinca. Naredila sva izmišljen oglas za svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Na oglasu so bile surikate v hecnem položaju, kot da tvorijo živi zid. Zgoraj pa je bil napis »The new home of football«. Zanimivo je bilo, ko je po šestih, sedmih letih Kocbek dobil sporočilo nekoga iz Mehike, da si je vtetoviral ta motiv. Videl je najin oglas in teh pet ali šest surikat mu je simboliziralo njegove brate.

Eden izmed oglasov, ki sem ga delal za natečaj Združenih narodov, je imel nalogo opomniti svetovne voditelje, da so obljubili, da bodo do leta 2012 sprejeli ukrepe, ki bodo zmanjšali revščino, povečali enakost na svetu itd. Predsednik žirije je bil Jacques Seguela, človek, ki ga zelo zelo cenim, ki je vodil Drnovškove kampanje, zato sem se odločil, da moram nekaj poslati, da vsaj on vidi moje delo, pa čeprav ne bo nič iz tega. Na ta natečaj se je prijavilo 2000, 3000 ljudi in jaz sem bil drugi, prvo mesto pa sem zgrešil le za en glas. Žal mi je bilo samo, ker je zmagovalec prejel nagrado od španske kraljice na nekem gala dogodku v Madridu.

Zakaj menite, da je poklic komunikologa potreben v današnjem času?

Ni sicer življenjsko nujen, ampak za dvig kulture in kulture komuniciranja je zagotovo potreben. Umetnost komuniciranja in strokovnost komuniciranja je to, kar komunikologija pravzaprav uči in česar bi se morali učiti ne le komunikologi in novinarji, ampak ljudje na vseh možnih področjih. Danes, v komunikacijski in informacijski družbi, pa še toliko bolj. Komunikacija je najpomembnejši del našega obstoja; omogoča razvoj in obstoj. Kultura komuniciranja v družbi bi morala biti veliko višja, kot sicer na splošno je.

Maja Pavlin 23

KULTUROLOGIJA

»FDV ti odpre kovček z orodjem in ti pokaže, na katerih področjih lahko to orodje uporabiš« Tibor Mihelič Syed je po izobrazbi diplomirani kulturolog, sicer pa je kulturni producent, avtor gledališke glasbe in bas kitarist pri glasbeni skupini Katalena. Po diplomi se je v Cankarjevem domu zaposlil kot projektni vodja in bil sprva odgovoren za kulturno-vzgojne vsebine, kasneje pa vedno bolj za področje sodobnega plesa in gledališča. Trenutno je zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je začel delati kot vodja oddelka za marketing, kasneje 24

je opravljal delo pomočnika direktorja za poslovodne zadeve, danes pa je direktor tega gledališča.

Ste že od nekdaj želeli postati to, kar ste danes?

Mama mi je nekoč rekla, da ko me je ob zaključku osnovne šole vprašala, kaj bi želel delati, sem odgovoril, da bi bil rad organizator kulturnih prireditev, torej je odgovor da. Očitno sem si že od nekdaj želel delati nekaj v povezavi s kulturo ali živo ustvarjalnostjo.

In zato ste se odločili za to smer študija?

Verjetno sem potem vmes v srednji šoli razmišljal, da bi lahko šel študirat tudi pravo ali karkoli drugega. Ampak ja, ko sem izvedel, da obstaja ta študij, ki je bil takrat relativno nov, sem se zelo hitro odločil. V resnici je šlo pri meni za prvo in edino izbiro, prijavil sem se samo na ta študij.

Kakšen pa se vam je zdel program?

Ste bili zadovoljni, ste dobili znanje, ki ste ga pričakovali?

To je zelo kompleksno vprašanje. Meni je program absolutno odgovarjal.

Ste se posvečali samo študiju ali ste imeli tudi obštudijske dejavnosti?

Predvsem je bilo takrat zaradi nerazvitosti ali počasnosti interneta proporcialno precej manj ubadanja s filtriranjem informacij, kar je danes na neki način dejavnost, ki nas kognitivno, težko bi rekel, da osvobaja. Na neki način nas nervira, nam kuri možgane, ker gre toliko mentalne energije v način, kako filtrirati vse te informacije. Takrat tega enostavno ni bilo. Kot glasbenik, ker sem se z glasbo veliko ukvarjal FDV Kariernik

že takrat, sem predvsem veliko ustvarjal, pisal, koncertiral, kar v resnici počnem še danes, in upam, da se to ne bo nikoli končalo.

Obiskoval sem nešteto kulturnih dogodkov, potoval, se družil, spoznaval veliko ljudi in ob druženjih, kar se mi zdi zelo pomembno, zelo veliko polemiziral. Danes se te aktivnosti, ki so vsekakor pomembne, selijo na družbena omrežja, kjer pa po mojem izgubljajo kvaliteto.

Sploh ko gre za izmenjavo mnenj.

Ste že takrat sklenili poznanstva, ki so vam prišla prav na karierni poti?

Ne neposredno, so pa to poznanstva, ki jih kultiviram in gojim še danes. Tako s svojimi nekdanjimi kolegi kot tudi s profesorji. Ko se soočim s kakšnim problemom, se včasih obrnem na kolega, ki je bil moj kolega že v študentskih klopeh. Tudi zato, ker ima soroden ali pa podoben pogled na svet. Veliko nas iz moje generacije kulturologov dela v kulturi, tako da si delimo tudi strukturno pot kariere. In ja, seveda mi pomagajo.

Ste se po končanem študiju takoj zaposlili? Že med študijem, tako kot verjetno študentje tudi danes, sem kar veliko delal. Od različnih organizacij, podjetij, tudi kanalizacijo sem čistil, opravljal gradbena dela, zelo zabavno je bilo delo, ki sem ga dobil v restavratorskem centru, delo v cerkvah – obnavljali smo freske. Opravljal sem veliko različnih del, predvsem pa tudi najbolj necenjena fizična dela, skratka, zdelo se mi je nujno, da se posvetim tudi tem delom, da vi-

Kako vas je zaznamoval FDV? Ni me zaznamoval FDV, ampak kulturologija kot periferna disciplina znotraj programov FDV. Kulturologija je bila za moje pojme dovolj filozofska, dovolj poetična, predvsem pa tudi dovolj disidentska, da me je sploh uspela ključno zaznamovati. Kulturologi smo bili v okviru FDV-ja nekakšni outsiderji, predvsem pa so bili predavatelji takšnega kova ljudje, da so se znali študentom približati tudi na človeški ravni. Šele ko pride do tovrstne sinteze – torej ko se skozi neformalen dialog prepoznajo neki družbeni problemi, ki so skupni vsem ljudem – šele potem nastopi motivacija, ki je predpogoj za angažiran študij.

Je diploma iz kulturologije veliko prispevala k vaši karieri?

Absolutno. V resnici lahko odgovorim, da ti

Težko bi rekel, da so mi spoznanja, ki sem jih pridobil med študijem, neposredno pomagala pri reševanju praktičnih problemov, s katerimi se soočam pri kariernem razvoju. So me pa vsekakor opremila z določeno mero metodičnosti, sposobnosti za analitično in argumentirano refleksijo politične stvarnosti.

dim, kakšno je okolje, kakšni so ljudje. Po diplomi sem se vpisal na podiplomski študij filozofije jezika, zaključil prvi letnik in prijavil temo, ki mislim, da je bila celo sprejeta. Potem pa sem uspel v naslednjih letih pozabiti na vse, kar sem se pametnega naučil, in se polprofesionalno scela prepustiti glasbi, profesionalno pa praktičnemu ustvarjanju na področju žive ustvarjalnosti, žive kulturne produkcije. Moja karierna pot je bila torej od samega začetka povezana z glasbo in živo ustvarjalnostjo. Po eni strani sem se uspel razviti kot glasbenik, avtor in ustvarjalec ter s tem zadostiti egoistični potrebi po nenehnem ustvarjanju. Ampak ker se nisem videl do konca življenja v vlogi svobodnega kulwww.fdv.uni-lj.si

“

“

turnega ustvarjalca, sem takoj po diplomi začel iskati službo in jo dobil v Cankarjevem domu, kjer sem bil dobre štiri leta zaposlen na mestu projektnega vodje. Sprva sem bil odgovoren za kulturno-vzgojne vsebine, potem pa vedno bolj za področje sodobnega plesa in gledališča.

Zlasti v gledališču sem našel tisto umetnostno zvrst, ki sveta sicer ne more spreminjati, je pa dovolj utopična, da misli, da lahko povzroča učinke v neumetnostnem diskurzu. In ko se je v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer sem zdaj, odprlo delovno mesto, sem se prijavil in v devetih letih od vodje oddelka za marketing prek pomočnika direktorja za poslovodne zadeve prišel do mesta direktorja gledališča.

FDV odpre kovček z orodjem in ti pokaže, na katerih področjih lahko to orodje uporabiš.

Kako ga boš uporabil in ali bodo izdelki, ki jih boš s tem orodjem izdeloval, kakovostni, pa je odvisno od posameznikove angažiranosti in kreativnosti. Vedno je tako. Težko bi rekel, da so mi spoznanja, ki sem jih pridobil med študijem, neposredno pomagala pri reševanju praktičnih problemov, s katerimi se soočam pri kariernem razvoju. So me pa vsekakor opremila z določeno mero metodičnosti, sposobnosti za analitično in argumentirano refleksijo politične stvarnosti. In mi, kar se mi zdi zelo pomembno, vcepila potrebo po prvotnem zvoku, zlasti ko gre recimo za medijsko konstrukcijo realnosti.

Tibor Mihelič Syed Je diplomiral leta 2002.

Je univerzitetni diplomirani kulturolog.

Zaposlitev: Direktor Slovenskega mladinskega gledališča.

Skratka, naučila so me med drugim brati medije, kar je danes, sploh glede na to, kar se v njih dogaja, zelo zelo potrebna zaščita. Tako da lahko sklenem, da me je zlasti kulturologija naučila misliti s svojo glavo.

Za seboj imate že nekaj let kariere.

Imate kakšne ambicije, cilje za naprej?

Moje ambicije so vedno zelo realne in podrejene temu, kar tisti trenutek počnem. Zaupan mi je bil petletni mandat direktorja Slovenskega mladinskega gledališča. Sam pri sebi, kot tudi navzven, sem sprejel neko jasno strategijo, v kateri so cilji, ki jih želim doseči. Gre za cilje na področju razvijanja novih estetskih praks, za cilje, kako institucijo še bolj razvijati v mednarodnem okolju, in za cilje, kako se bolj infrastrukturno razvijati – skratka, zelo zelo konkretne cilje. Torej so moje ambicije absolutno povezane samo z željo, da se cilji, kakršne sem si zastavil, udejanjijo. Ne ukvarjam se s tem, kaj bo čez pet let. Ukvarjam se samo s tem, zaradi česar sem bil imenovan.

Seveda pa moram poudariti glasbo, ki je na nek način kompenzacija za stres v službi, in na tem področju sem izjemno aktiven. Predstavlja mi povsem drugo vrsto izziva, kot so izzivi v profesionalnem okolju. Tako da med obojim obstaja nekakšno ravnovesje.

Zanimivosti iz časa študija?

Predvsem to, da ne vem, kako je na ostalih fakultetah, ali se te profesorji spomnijo po vseh teh letih. Tega, kar sem bil na FDV-ju, je 12, 13 let, pa se profesorji še vedno spomnijo name, kakšen pošlje knjigo, ki jo je izdal, te celo kdaj povabi na pivo. Takšne stvari so, če uporabim Dinersov marketinški slogan– goodlife, skratka, neprecenljive. Tudi to, da še vedno ohranjam krog kolegov, ki so danes seveda moji prijatelji, in čutim, da imam ob sebi ljudi, ki verjamejo v iste stvari, v katere verjamem jaz.

Bi se še enkrat vpisali na kulturologijo?

Ja, absolutno.

Katarina Mazora

25

KULTUROLOGIJA

»Želela sem se ukvarjati z vedo, ki se ukvarja z ljudmi« Nina Peče Grilc, univerzitetna diplomirana kulturologinja, že več let skrbi, da imajo v mestnem središču Ljubljančani in seveda vsi ostali na voljo visoko kakovosten filmski oziroma kulturni program.

Zavzeta in predana direktorica Kinodvora zase pravi, da jo je od nekdaj privlačila kultura v vsej svoji širini, saj ji je odpirala bolj celovit pogled na to, kaj je človek.

Bi lahko na kratko opisali svoje otroštvo in šolanje pred fakulteto?

Do tretjega razreda osnovne šole sem živela v Sloveniji, kjer sem v Ljubljani obiskovala osnovno šolo Ledina. Nato pa sem se s starši in mlajšo sestro preselila v Prago na Češko, ker je moj oče tam dobil službo. Do mojega dvanajstega, trinajstega 26

leta smo tako živeli v Pragi. Nato sem se vrnila v Slovenijo, zaključila osnovno šolo in se vpisala na srednjo pedagoško šolo naravoslovne smeri.

Kako to, da ste v srednji šoli izbrali naravoslovno smer, pri študiju pa ste se usmerili v družboslovje?

Zato, ker sem vedno bila in sem tudi ostala družboslovka. Srednja pedagoška šola je imela različne smeri, od naravoslovne do tudi družboslovne. Po vsej logiki bi verjetno morala hoditi na družboslovno a sem izbrala naravoslovno smer predvsem zato, ker so bili razredi na tej smeri veliko bolj mešani. Bolj ali manj uspešno sem se nato borila z vsemi naravoslovnimi predmeti, ampak je bilo ves čas jasno, da me zanima družboslovje.

Svoje šolanje ste nato nadaljevali na Fakulteti za družbene vede, kajne?

Ne. V tistih letih sem se pravzaprav zelo želela ukvarjati z umetnostjo. Želela sem biti igralka. Že v zadnjem letniku srednje šole sem začela sodelovati z Radiom Študent, kot voditeljica. Vendar pa je potem v meni spet prevladal nek drug razum in sem se odločila, da bom svoj študij posvetila kulturi. Takrat sem izbrala njen antropološki vidik – zanimala me je kulturna antropologija in sem se zato, ker se je tako imenovala tudi študijska smer, takrat vpisala na Filozofsko fakulteto. Po dveh letih, ko se je vzporedno odvijala tudi že moja poklicna pot z organizacijo in promocijo v kulturi – kulturnim menedžmentom, sem ugotovila, da me to zanima bolj kot etnografski in etnološki vidiki, ki so prevladovali na Filozofski fakulteti. Zato sem se takrat odločila, da se prepišem na Fakulteto za družbene vede, kjer se je takrat začenjal študij kulturologije.

Zakaj pa ste izbrali prav kulturologijo?

Predvsem zato, ker me je kultura zanimala. Želela sem se ukvarjati z vedo, ki se ukvarja z ljudmi.

Zanimali so me ljudje na vse možne načine in študij kulturologije je ponujal prav to: zelo pester izbor teoretskih predmetov o človeku, od različnih FDV Kariernik

antropologij (kulturne, socialne) do psihologije, fenomenologije, religiologije, sociologije, komunikologije … Skratka, vse to je takrat združevala kulturologija. Ta širina, ki je v meni razvijala nekoliko bolj celovit pogled na to, kaj je človek in kaj je pravzaprav kultura, me je zelo privlačila.

pomembno. Da človek študira, se razvija in spoznava stvari s področja, ki ga dejansko zanima. To je bilo pomembno spoznanje in seveda to, da sem skozi študij dobila samozavest, ki sem jo lahko udejanjala in razvijala dalje pri svojem poklicnem delu in karieri.

Katere kompetence pa ste pridobili med študijem?

Kot sem že prej omenila, celostni pogled na stvari.

Konec koncev tudi neko razumevanje tega, kaj je kultura, kaj je človek, človek kot posameznik, človek v družbi. Tudi kakšen je pomen komunikacije, mreženja. Da to ni povezano le z operativnim delom, ampak tudi s samim pogledom na stvari, s stališči. In da znam k temu pristopiti v svojem delovnem okolju in na tem delovnem mestu. Mislim, da so to najbolj dragocene stvari, ki mi jih je prinesel študij. Pa verjetno tudi splošna znanja, splošna razgledanost, ki sem jo pridobila skozi vsebinski del predmetov in za katero verjamem, da je ne bi imela, če je ne bi študij sam ponujal. Imeli smo zares pester izbor predmetov.

Kako pa je bilo po končanem študiju z iskanjem zaposlitve? Čeprav sem bila sama pri iskanju zaposlitve in tem, kar sem počela, kar uspešna, pa moram reči, da to ni nujno enostavno in da ne velja za vse. Vedno je malo naključij, malo sreče, malo vztrajnosti in upornosti. Mislim, da je študij kulturologije namenjen poklicem, ki danes v naši družbi oziroma državi še niti niso dobro razviti.

Mislim, da je to naš izziv. To je izziv tako nekdanjih kot tudi bodočih študentov in profesorjev ter drugih akterjev s tega področja. Mislim, da lahko znanje kulturologa in njegovo razumevanje stvari zelo prispeva k družbi, in veselim se, da se bodo v tej smeri verjetno razvijali tudi novi poklici. Seveda kulturologu ni enostavno najti službe, saj tudi marsikomu drugemu ni. Sama sem se, odkar vodim Mestni kino, za te profile zelo zavzemala; v ekipi Mestnega kina je zelo veliko število družboslovcev – študentov ali absolventov Fakultete za družbene vede – in tudi nemalo kulturologov.

“

“

Kakšno je bilo vaše študijsko življenje?

Zanimivo je bilo to, da sem bila nekoliko starejša od svojih kolegov, ker sem že prišla z enega dela svojega študija – zaradi prepisa. Obenem sem ne-

Dejstvo je, da mi ni žal, da sem študirala, kar sem študirala.

kaj časa tudi že delala ob študiju. Ukvarjala sem se z delom na Radiu Študent, začela sem se ukvarjati tudi z glasbenim menedžmentom in promocijo ter organizacijo glasbenih koncertov in prireditev, tako da sem se čedalje bolj spuščala v področje kulturno-umetniške produkcije. Vse to je zagotovo zaznamovalo tudi moj študij. Sam študij mi je bil zelo prijeten, predvsem ker sem veliko brala, ker imam lepe spomine na predavanja in na to, kar sem skozi predavanja lahko spoznavala, obenem sem imela dobro družbo. Moji spomini na študij so zelo pozitivni.

Omenjali ste tudi obštudijsko delo. Kaj pa kakšne druge obštudijske dejavnosti?

Predvsem smo v prostem času obilo počeli prav to, s čimer je bilo povezano moje delo, torej veliko veliko koncertov in druženja. Moj prosti čas je bil obarvan predvsem s kulturnim in subkulturnim življenjem. Vse drugo, kar ga je še zapolnjevalo, pa je bilo bodisi delo bodisi študij. Vse skupaj je bilo kar pestro.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Predvsem se mi je potrjevalo, da me to zanima.

Mislim, da je to pri vsakem študiju najbolj www.fdv.uni-lj.si

Kje pa so kulturologi po vašem mnenju sicer zaposljivi?

Rekla bi, da sta tu dve veji: bolj akademska, bolj teoretska, takšna, ki se ukvarja z razvojnimi projekti in znanstvenimi področji, ter po drugi strani zelo praktična, bolj usmerjena v kulturni menedžment in organizacijo kulture. Na teh področjih lahko kulturologi zelo veliko prispevajo predvsem s širokim, celostnim pogledom, razumevanjem nekih znanj, kanonov, zakonov, ki so pomembni, če želimo razumeti razvoj človeka in družbe.

Sedaj ste direktorica Kinodvora. V Dnevnikovi spletni objavi so se leta 2009 izrazili, da ste bili na to mesto postavljeni »po naključju«. Kako to?

Kaj res? (smeh) Po naključju verjetno zato, ker sem prišla na mesto direktorice javnega zavoda kot novinka v teh krogih. Pred tem nisem bila direktorica nobenega drugega javnega zavoda, nisem bila niti del javnega sektorja. Nisem bila »the usual suspect«. S tega vidika sem bila zagotovo presenečenje, bi pa rekla, da nisem bila naključje. Mestna občina, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, je takrat iskala vodilne med ljudmi, ki so se ukvarjali s filmom. Tako jaz kot moj pomočnik v Mestnem kinu, Koen Van Daele, sva takrat že nekaj let vodila

Nina Peče Grilc Je diplomirala leta 2003.

Je univerzitetna diplomirana kulturologinja.

Zaposlitev: Direktorica Kinodvora.

mednarodni filmski festival Kino Otok v Izoli, sodelovala pa sem tudi pri festivalu LIFFe, bila sem direktorica zasebnega neprofitnega zavoda, ki je organiziral filmski festival in izvajal tudi druge projekte in programe na področju razvijanja filmske kulture, Zavoda Otok. S tega vidika to zagotovo ni bilo naključje, ker moraš za takšen položaj izpolniti kar nekaj pogojev. Dejstvo je bilo, da sem jih izpolnjevala, da so bili rezultati pri projektih, ki sem jih omenila, zelo vidni, da je bil moj pomočnik več let programski vodja Slovenske kinoteke. Menim, da je bila najina kombinacija dovolj logična izbira za Mestno občino Ljubljana, da nama zaupa vodenje Mestnega kina. Če se vrneva nazaj, zakaj se vam zdi, da je študij kulturologije pomemben?

Kar bom rekla sedaj, je mogoče lahko podvrženo različnim interpretacijam, zato ni dobro, da se vzame čisto resno. Rekla bi, da zato, ker dela ljudi boljše. Zato ker je spoznavanje človeka in spoznavanje človeka v odnosu do drugega, torej tisto, kar mi kot kulturna in družbena bitja smo, izredno pomembno, da lahko zase in v družbi delamo dobro in bolje. Zato je to izjemno pomembno, še posebno v časih, v kakršnih živimo. Po drugi strani pa mislim, da ponuja pestrost in zanimivost vsebin, ki lahko vsakega pritegne kot nekaj, v čemer uživaš, in nekaj, kar ti bo prišlo prav, česar se boš spomnil in na čemer boš gradil še veliko kasneje. Zato.

Kako vas je torej zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

Kako me je zaznamovala? (smeh) Tako, da živim s filozofom, s katerim se ves čas kregam, ali je boljši »Filofaks« ali FDV. (smeh) Jaz ne popustim.

Dejstvo je, da mi ni žal, da sem študirala, kar sem študirala. Vsem FDV-jevcem želim, da bi dosegli tisto, kar se jim je skozi ta študij izkazalo kot najbolj pomembno. Da bi jim res pomagalo pri razvoju samozavesti – meni očitno je. Želite še kaj dodati?

Mogoče to, da leta študija niso tako zelo usodna, kot se mogoče kdaj zdi. Dobro je v njih uživati.

Upam, da vam to pustijo.

Maja Pavlin 27

MEDNARODNI ODNOSI

»Brez te fakultete, brez tega študija najbrž ne bi mogel opravljati svojega dela na način, kot ga ta trenutek opravljam« Damjan Bergant je diplomant mednarodnih odnosov. Leta 2014 je nastopil štiriletni mandat direktorja podjetja ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti. Pred tem je kot karierni diplomat zaključil mandat stalnega predstavnika Slovenije pri Svetu Evrope. Izkušnje je med drugim pridobival na stalnem predstavništvu Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), leta 2005 pa je sodeloval tudi v slovenskem predsedovanju OVSE. Podjetje ITF, ki ga je slovenska vlada leta 1998 ustanovila kot humanitarno in neprofitno or28

ganizacijo, izvaja projekte razminiranja v minsko prizadetih državah ter programe pomoči žrtvam min, zlasti na zahodnem Balkanu, pa tudi v drugih delih sveta.

Mi za začetek opišete čas pred študijem na Fakulteti za družbene vede?

Obiskoval sem Osnovno šolo Vič, takrat se je imenovala Osnovna šola Marjan Novak - Jovo, v Ljubljani. Mislim, da sem jo obiskoval do leta 1980. Potem sem z Osnovne šole Vič odšel na poljansko gimnazijo v Ljubljani. Takrat smo imeli usmerjeno izobraževanje in tisto je bila družboslovna srednja šola. To je bilo do leta 1988, ko

sem šel v vojsko. V tistih časih smo morali še pred študijem odslužiti vojaški rok. Smo se pa morali že v srednji šoli usmeriti v naravoslovje ali družboslovje. Jaz sem se odločil za družboslovje, kar je pomenilo, da sem imel potem na izbiro samo družboslovne fakultete. Če si želel iti na naravoslovno fakulteto, si moral opraviti dodatne izpite. Vendar sem že takrat vedel, kaj me zanima, in še preden sem odšel v vojsko, sem se odločil, da bom izbral Fakulteto za družbene vede. Zanimivo je bilo predvsem, ker sem začel študirati še v času Jugoslavije, leta 1989, torej dve leti pred osamosvojitvijo Slovenije.

Spomnim se, da smo imeli takrat predmete, kot so politični sistem SFRJ, ekonomski sistem SFRJ itd. Še ena zanimivost se je zgodila potem, ko je prišlo do osamosvojitve. Takrat sem bil v drugem letniku in bil je ravno čas izpitov.

Slovenska vlada je bila že ustanovljena. V njej je bil tudi profesor dr. Leo Šešerko, podpredsednik vlade in minister za okolje, če se ne motim, bil pa je tudi naš profesor za filozofijo.

Spomnim se, da smo imeli v času osamosvojitve ravno pri njem izpite, ki so zaradi dogajanja v Sloveniji in posledično na ministrstvu potekali zelo hitro.

FDV Kariernik

Kako podrobno pa ste pri predavanjih predelali takratne dogodke v Sloveniji?

Osamosvojitev je bila v juniju, to je bil čas izpitov, predavanja pa smo zaključili že v maju. Pravzaprav se ne spomnim, da bi na fakulteti ravno obravnavali te dogodke. Do sprememb v programu je prihajalo potem sproti. V tretjem letniku smo dobili predmet politični sistem Slovenije, namesto SFRJ, in zagotovo so bile še kakšne spremembe, ki se jih sedaj ne spomnim. Skratka, bilo je zanimivo obdobje na prehodu iz ene države v drugo. Eden izmed mojih kolegov, dr. Frlec, nekdanji zunanji minister, ki je bil včasih veleposlanik bivše države v Nemčiji, je bil takrat imenovan za veleposlanika Slovenije v Bonnu.

Zakaj ste se odločili prav za mednarodne odnose?

Zaradi dveh zadev. Prvič, moj oče je bil novinar in se je ukvarjal z mednarodno politiko. Drugič, vedno so me zanimale zgodovina, geografija in sociologija, že v srednji šoli, in sem se tukaj našel. Imel pa sem tudi to srečo, da je nastala nova država, in lahko rečem, da sem celo vizionarsko videl, da bo prav poklic diplomata eden izmed zanimivih. Skratka, vse skupaj se je poklopilo.

Kako ste doživljali študijsko in obštudijsko življenje?

Predvsem je bilo zanimivo, da je bil, ko smo se mi vpisovali, vpis absolutno manjši kot pa za nami, ko se je Slovenija osamosvojila in je diplomacija postala zanimiva. V prvem letniku nas je bilo na začetku približno petdeset, v višjih letnikih je potem ta številka še upadla. Študentje so prihajali z različnih koncev Slovenije. Jaz sem bil iz Ljubljane, tako da se mi ni bilo težko navaditi, tudi v študentskem domu nisem bil. Je pa iz nas nastala zanimiva skupina ljudi, z večino smo še vedno v stiku. Na koncu nas je študij končalo kakšnih deset. Krasno smo sodelovali tako med študijem kot tudi pri obštudijskih dejavnostih.

Kakšen se vam je zdel študij?

Bil je zanimiv. Dal nam je precej teoretičnega znanja, ki smo ga lahko nato nadgradili s praktičnim. Tudi predavatelji so bili zanimivi. Predvsem se spominjam profesorja dr. Južniča, ki je bil nekoč legenda te fakultete in je poučeval enega izmed najbolj zanimivih predmetov, kar sem jih kadarkoli poslušal, in sicer politično zgodovino 20. stoletja. Fenomenalen predmet. To je bila osnova za nas diplomate. Tako kot na vsakem študiju pa so bili tudi tu predmeti, ki te bolj zanimajo, in drugi, ki te manj. Ampak vsak predmet je na meni pustil pečat. Tako da študij ocenjujem kot dober.

Ste skozi študij pridobili tudi kakšna zanimiva poznanstva?

Spoznali smo se med sabo – kolegi, ki sedaj delujemo na različnih področjih; od diplomacije, gospodarstva do novinarstva. Pridobil sem tudi poznanstva z nekaterimi profesorji oziroma bolj asistenti, ki so takrat delovali na fakulteti. Nismo pa imeli kakšnih tujih predavateljev. Takrat to še ni bilo tako www.fdv.uni-lj.si

razvito ali pa je bil ravno takšen čas, ko tega ni bilo mogoče izvajati. Sedaj je drugače, obstajajo tudi izmenjave in programi Erasmus. Tega takrat ni bilo.

Kako pa je bilo z iskanjem službe po končanem študiju?

Pri tem smo imeli vsi srečo – vsaj tisti, ki smo šli v diplomacijo. Pravzaprav nam ni bilo potrebno niti čakati. Ravno preden sem diplomiral na fakulteti, je bil objavljen razpis na ministrstvu za zunanje zadeve. To je bil eden prvih razpisov, ki ga je ministrstvo objavilo. Spomnim se, da sem šel takrat na razgovor, kjer me je sprejel vodja kadrovske službe. Med razgovorom smo prišli do vprašanja o diplomi. Odgovoril sem, da je še nimam, ampak da bom imel čez približno tri tedne zagovor, kar pomeni, da bom, če bo šlo vse po sreči, študij zaključil in imel status diplomiranega politologa mednarodnih odnosov. Ko sem odhajal z razgovora, mi je bilo rečeno, da se lahko verjetno kar pripravim za vstop v službo. To je pomenilo, da sem sredi marca diplomiral in aprila že začel delati na ministrstvu. Podobno se je dogajalo tudi z mojimi kolegi, ki so takrat zaključevali. Tu je bilo spet malo sreče.

Kako pa je danes z zaposlovanjem študentov mednarodnih odnosov?

Nisem sicer seznanjen, kaj se trenutno dogaja na ministrstvu, ker ta trenutek pač nisem tam, ampak vem, da je bilo v času gospodarske krize in takrat, ko sem še bil na ministrstvu, pred dvema letoma in več, vse zaustavljeno in ni bilo nobenega zaposlovanja. Ampak kolikor slišim, se zadeve ponovno odpirajo, ker je kriza mimo, populacija na ministrstvu za zunanje zadeve pa se stara, ljudje dosegajo pogoje za upokojitev in posledično se spet odpirajo možnosti za mlade ljudi. Od nekdaj sem prisegal na mlade, in odkar sem začel delati na ministrstvu, sem delal s študenti. Vsaj 60 do 80 študentov je šlo skozi moje roke in večina od njih je potem začela delati na ministrstvu. Tudi na ITF-ju imamo trenutno na praksi dva študenta obramboslovja in eno študentko mednarodnih odnosov. In tudi v prihodnje nameravam sodelovati s študenti.

Pa prihajajo študentje na prakso z dovolj predznanja ali se šele tam naučijo določenih stvari?

Priznati moram, da ne vem točno, saj s študenti ne sodelujem neposredno, ampak z njimi sodelujejo moji kolegi. Kolikor se pogovarjam s študenti, so nadvse navdušeni nad tem, koliko se pri nas lahko naučijo, ker je to nekaj novega, drugačnega in lahko teoretično znanje nadgradijo s praktičnim.

Ko pa sem še neposredno sodeloval s študenti na ministrstvu za zunanje zadeve, sem dobil vtis, da je bilo znanje in predznanje, ki so ga prinesli s seboj, izjemno. Zelo hitro smo jih lahko vključevali v delo, pa tudi pri meni je vedno bilo in bo tako, da študentje ne pridejo na kuhanje kave oziroma obračanje listov, ampak začnejo delati enakovredno diplomantom.

Damjan Bergant Je diplomiral leta 1995.

Je univerzitetni diplomirani politolog.

Zaposlitev: Direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.

Zakaj se vam zdi študij mednarodnih odnosov pomemben?

Pomemben je vsak študij. Sami mednarodni odnosi pa so pomembni, saj če želi Slovenija igrati neko vlogo v mednarodni skupnosti, in kot članica te mednarodne skupnosti jo seveda mora, potem potrebuje tudi ljudi, ki so za to usposobljeni. Če želiš imeti zdrave ljudi, moraš usposobit dobrega zdravnika. Enako je z mednarodnimi odnosi, z diplomacijo. Včasih si posamezniki predstavljajo, da gre za delo, ki ga lahko opravlja vsakdo, vendar to ne drži.

Tako kot jaz kot diplomirani politolog mednarodnih odnosov ne morem iti v bolnico operirat, kdo drug ne more zastopati stališča Slovenije pred mednarodnimi organizacijami ali pred drugo državo brez teoretičnega in praktičnega predznanja. In zato je pomemben študij mednarodnih odnosov.

Kako pa vas je zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

Zaznamovala me je v tem smislu, da vse pri mojem delu izhaja od tam. Brez te fakultete, brez tega študija najbrž ne bi mogel opravljati svojega dela na način, kot ga ta trenutek opravljam. Vedno bom nosil s sabo ta pečat, ker v diplomaciji dajejo velik pomen življenjepisu, in prva zadeva, ki je zapisana v njem, je, kje si zaključil fakulteto. Poleg tega mi znanje, ki sem ga pridobil na fakulteti, koristi še danes, saj pri določenih stvareh ne moreš nabirati izkušenj, če nimaš osnove.

Ste še vedno v stikih s fakulteto?

Sem, in to vsako leto bolj. Na začetku je bila ta povezava zgolj preko študentov, ki smo jih iskali za delo na ministrstvu – preko prakse. Nato pa sem imel večkrat možnost tudi predavati na fakulteti. V zadnjem času smo se usmerili tudi na ITF, ki je zanimiv tako za študente mednarodnih odnosov kot tudi za študente obramboslovja. Te vezi so torej očitno vedno močnejše.

Kakšni so pa vaši cilji za naprej?

Glede ITF-ja je eden izmed ciljev dolgoročno pritegniti donatorje, velike donatorje v minsko problematiko po svetu. Ciljev tako ali tako nikoli ne zmanjka.

Ko končam svoj mandat pri tej organizaciji, leta 2018, se bodo moji osebni cilji najbrž prav tako preselili drugam.

Maja Pavlin 29

MEDNARODNI ODNOSI

»Način dela te pripravi, da postaneš zelo prilagodljiv za delovno okolje« Urška Učakar je diplomantka in magistrica mednarodnih odnosov. Zaposlena je na Ministrstvu za zunanje zadeve. Glede študija na Fakulteti za družbene vede meni, da sta med glavnimi kvalitetami, ki jih usvoji študent, prilagodljivost različnim situacijam in sposobnost hitrega opravljanja velike količine dela.

30

Študentom pa svetuje, naj gradijo in ohranjajo svojo osebno socialno mrežo, ki je dragocen vir informacij pri gradnji osebne karierne poti.

Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili za študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede?

Nikdar nisem razmišljala o drugi smeri.

Alternativa je bila sicer Evropske študije, Evropska unija me je zelo zanimala že v gimnaziji, vendar se mi je zdelo, da so mednarodni odnosi pa zelo široko področje. Spomnim se prvega dne, ko nas je kot predstojnik katedre nagovoril dr. Brglez v smislu, da smo tu samo izbranci, in bilo me je strah, ali bom zmogla študij. Prvi letnik je bil kar naporen, ampak potem opraviš obveznosti eno za drugo in gre …

Katere dobre plati FDV-ja bi poudarili?

Program je dobro zastavljen, da ti dobro teoretično podlago in širino. Je pa veliko odvisno od vsakega individualnega študenta– določeni študentje niso dovolj disciplinirani, discipliniranosti se niti ne spodbuja toliko – tako da se moraš sam potruditi, ogromno moraš dodatno prebrati, se udeleževati poletnih šol, se prijavljati na razpise, se udeleževati tečajev. To je tista dodana vrednost študija, ko v praksi spoznaš, kako dejansko stvari potekajo. Zelo sem bila navdušena nad mrežo kontaktov, ki jo imajo profesorji, ko so nam pomagali z informacijami na FDV Kariernik

vseh področjih – glede natečajev, poletnih šol, dodatnega branja – skratka, zavzemali so se za študente, omogočili so nam dodatna predavanja z zanimivimi gostujočimi predavatelji …

Kaj je bilo prelomna točka, ki je zaznamovala vašo študentsko in karierno pot?

Izpostavila bi predvsem predmet Zunanja politika pri dr. Ani Bojinović Fenko, ki je bil zasnovan tako teoretično kot tudi praktično.

Ta predmet me je spodbudil, da sem se odločila, da želim v življenju delati na področju zunanje politike. Kar se tiče karierne prelomnice, pa se mi zdi, da je prelomen trenutek, ko se zaposliš. Meni je na osebni karierni poti pomagalo pripravništvo, ki sem ga takoj po končani diplomi opravljala na predstavništvu Slovenije pri OZN v New Yorku. V okviru tega pripravništva so mi takrat vse predstavili, me vključevali v svoje delo, področja dela so bila zelo zanimiva, in ko sem se vrnila v Slovenijo, mi je bilo kar težko, saj sem od takrat dalje točno vedela, kaj hočem delati.

Ta praksa me je prepričala.

Kako pa je potekala vaša pot do zaposlitve na Ministrstvu za zunanje zadeve?

Med opravljanjem prakse sem se že prijavila na magistrski študij, ki sem ga opravila v roku dveh let. Sicer pa sem po vrnitvi iz New Yorka sodelovala pri projektu Strateški forum Bled, ki ga organizirata Ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost. Že pred tem sem sodelovala v okviru tega projekta kot prostovoljka. Sem pa do projekta prišla prek kontaktov študentov s FDV-ja in se prijavila k sodelovanju. Povabili so me in kmalu sem ugotovila, da imam zelo enostranske slovenske izkušnje: opravljala sem kratko prakso v Državnem zboru, na Uradu vlade za komuniciranje, tudi na stalnih predstavništvih, vse je bilo zelo slovensko … Kmalu po tistem sem se prijavila na pripravništvo na Evropski komisiji in ga dobila za pol leta. Tam sem delovala na povsem drugem področju, in sicer na področju okolja, globalne trajnosti. Vmes sem se prijavila tudi na razpis za delovno mesto na MZZ-ju, sledili so testi in razgovori in kmalu zatem sem dobila službo.

Katera pridobljena znanja na fakulteti so vam najbolj koristila?

Osebno se mi zdi, da so pomembna splošna teoretska znanja, ampak največ nam je dal način dela – imeli smo ogromno seminarskih nalog, simulacij, vaj, predstavitev, analiz stališč, zagovarjanja stališč … Vse to te pripravi, da postaneš zelo fleksibilen in prilagodljiv za delovne naloge – postaneš zelo prilagowww.fdv.uni-lj.si

dljiv za delovno okolje. Ta prilagodljivost se mi zdi ključna. Na Evropski komisiji sem bila že kar hitro, po treh tednih, soočena z neko dokaj neprijetno situacijo, bila je moja prva izkušnja, ko sem se morala zagovarjati, ampak pač spelješ. Skratka, ta prilagodljivost se mi zdi najpomembnejša. Kar se tiče znanj, pa bi rekla, da gre za interdisciplinaren študij, kjer ti kasneje koristi praktično vse – od tega, kako analizirati stališče države, kje vse iskati informacije, poznavanje temeljnih dokumentov s področja človekovih pravic, sposoben si razumevanja starih in novih načinov in paradigem razvoja, spoznavaš strukture različnih organizacij, seznanjen si z načini ravnanja držav do teh organizacij, poznavanje področja bilateralnih stikov in mednarodnega prava – skratka, pridobiš veliko uporabnega znanja, ki pa ga je seveda treba obvezno prenašati v prakso.

Urška Učakar Je diplomirala leta 2013 in magistrirala leta 2015. Je Magistrica mednarodnih odnosov.

Zaposlitev: Uradnica na Ministrstvu za zunanje zadeve.

nikoli odveč. Vsem študentom bi priporočala, da vzpostavljajo in ohranjajo te stike.

Luka Klanšek

Kaj je najbolj prispevalo k uspešnosti na vaši karierni poti?

Mislim, da količina dela, spomnim se številnih večerov, preživetih ob računalniku pri pisanju »spet« še ene seminarske naloge, čeprav si jih napisal že »300«. Vendar ravno ta količina dela je ključna – s tem se naučiš multifunkcionalnosti. Ko v službi »padajo« delovne naloge in nimaš veliko časa za njihovo izvrševanje, ugotoviš, kako hitro znaš delati, znaš se oceniti, kako hitri boš zmogel opraviti delo. Če v času študija nimaš na voljo treh mesecev za neko seminarsko nalogo, pač pa zgolj en teden, spoznaš svoje meje, se naučiš oceniti, kako hitro lahko kaj opraviš – to se mi zdi, da mi danes zelo koristi.

Ali ste se v času študija vključevali v kakšne obštudijske dejavnosti, študentske klube, društva?

Bila sem precej aktivna, še danes sem članica Društva za združene narode za Slovenijo.

Redno sem sodelovala pri pripravi okroglih miz, dogodkov; vključevala sem se tudi v modele Združenih narodov, tam sem spoznala ogromno študentov, veliko se naučiš, zabavno je. Udeleževala sem se tudi poletnih šol o Združenih narodih.

Kako vam socialna mreža iz časa študija koristi danes?

Mislim, da na fakulteti spoznaš pomen te mreže šele v tretjem, četrtem letniku. Premalo se zavedaš izrednega pomena teh poznanstev. V Sloveniji imajo »kontakti« slabšalen prizvok, vendar gre za to, da pridobiš informacije, kje se prijaviš na razpise, koristi ti tudi kasneje v službi, ko potrebuješ kakšne hitre informacije. Še vedno sem v stiku z vsemi, te stike je potrebno ohranjati. Kadar potrebuješ kratek nasvet, lahko te ljudi vedno pokličeš. Kakšna dodatna kava ni 31

NOVINARSTVO

»Brez Fakultete za družbene vede ne bi bil tukaj, kjer sem« Igor E. Bergant: diplomirani novinar Fakultete za družbene vede, nekdanji športni novinar in urednik, novinar javne televizije in voditelj oddaje Odmevi, voditelj prireditev, tečajev javnega nastopanja, kritik, poliglot, rekreativni tekač, nogometni navdušenec, družinski človek in še in še bi lahko naštevali. Na fakulteto je prišel z za študente morda svojevrstnim pristopom, ki se je glasil: če se nečesa lotim, potem je že pametno, da se tega lotim resno! In pri tem pristopu vztraja še danes, triindvajset let po 32

zaključku svojega fakultetnega šolanja. Od leta 2009 naprej pa kot gostujoči predavatelj sodeluje s Fakulteto za družbene vede pri predmetu Televizijski praktikum v okviru študijskega programa Novinarstvo.

Prva stvar, ki se vam prikrade v spomin, ko nekdo omeni FDV. Pomislim na dom, saj sem takrat živel zelo blizu Fakultete za družbene vede, samo čez cesto. Niti do osnovne šole nisem imel tako blizu kot do fakultete. Vedno se spomnim tudi na zvok helikopterja, saj je

bilo nasproti fakultete pristajališče za helikopter Staneta Dolanca.

Kako to, da ste se odločili za študij novinarstva?

Poklic novinarja mi je postal všeč že zgodaj, res da je bila to sreča, saj je bilo povezano z očetovimi službenimi potovanji (oče Evgen Bergant je bil dolgoletni športni urednik na Delu, op. p.), na katera me je večkrat vzel s seboj. To je bilo po eni strani dolgočasno, saj je moral delati in se ni imel veliko časa ukvarjati z mano, po drugi strani pa mi je to dalo tudi možnost, da od blizu vidim, kako ta poklic deluje. Zelo zgodaj sem videl prednosti in tudi pomanjkljivosti, v tem smislu, da izgubiš ogromno časa in da si zelo malo z družino.

Si pa priča zanimivim dogodkom, spoznavaš ogromno novih ljudi in druga okolja. In to me je potem čedalje bolj zanimalo.

Kaj vas je na začetku najbolj navdušilo pri novinarstvu?

Hm, dinamika, mednarodnost. Moj oče je bil športni novinar in je poročal o mednarodnih dogodkih. Meni se je zdelo vedno zanimivo, FDV Kariernik

da se srečujejo ljudje iz različnih krajev, pod različnimi zastavami, govorijo različne jezike, nosijo različne drese, v bistvu pa opravljajo neko skupno dejavnost. Spoznal sem, da so pristopi novinarjev različni, tako kot so različni ljudje, vendar je smisel tudi v druženju, izmenjavi informacij, spoznavanju različnih kultur, in to me je prepričalo. Življenje je komunikacija in mislim, da je ta komunikacija, interakcija različnih kultur in ljudi globlji smisel našega bivanja na Zemlji.

Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste stopali na študijsko pot?

Imel sem to srečo, da sem prišel na fakulteto že sredi novinarskega dela. Takrat, v 80. letih, je bila dostopnost do medijev za mlade ljudi, ki so želeli delati, zelo velika. Nekdo, ki je želel delati v novinarstvu, je to možnost slej ko prej dobil. Bilo je veliko medijev, niso še bili tako komercialno usmerjeni, več je bilo priložnosti za delo z mladimi. Jaz sem začel že zelo zgodaj pisati za različne revije in časopise, tudi izven Slovenije, in pa delati na televiziji. Nekako sem vedel, v kakšen poklic grem, imel sem tudi že konkretne izkušnje. Moram pa reči, da sem bil prijetno vznemirjen, ker me je zanimalo veliko stvari.

Po eni strani teoretična osnova tega, kar sem praktično že imel priložnost spoznavati, po drugi strani pa me je vedno zanimalo tudi ozadje, zato sem zelo veliko pričakoval in bil tudi ustrezno nagrajen z znanjem, recimo na področju zgodovine, politične ekonomije, slovenskega jezika, stilistike. To so bile izjemno koristne, zanimive stvari in po mojem mnenju tudi izjemno kakovostno zasnovane.

Moja pričakovanja so bila velika, a so bila tudi izpolnjena.

Kakšen študent ste bili?

Rekel bi, da zelo resen. Tudi zato, ker sem živel blizu fakultete. V principu mi je bilo zelo zanimivo hoditi na predavanja, če se je to le dalo. Imel sem zelo dobre kolege, s katerimi smo hodili tudi ven, čeprav kakšen šampion v druženju res nisem bil, vedno sem bil bolj zadržan. Veljal sem za bolj resnega, moj pristop je bil, da če se nečesa lotim, potem je že pametno, da se tega lotim resno.

Kakšni so bili vaši začetki na televiziji in kasneje v športnem novinarstvu?

Moji dve prednosti – prirojeni prednosti – sta bili, da sem z novinarstvom zrastel ter da izviram iz multikulturne družine in sem bil na nek način Evropejec v kulturnem smislu, moj prostor je bil vedno širši od tega, v katerem funkcionira velika večina ljudi. Po drugi strani pa sem na televiziji in tudi fakulteti začel tam, kjer so začeli vsi: na čisto spodnjem koncu »prehranjevalne lestvice«. Začel sem www.fdv.uni-lj.si

kot redaktor, ki je popisoval kadre, potem pa sem, ker smo te možnosti takrat imeli, zelo hitro prišel do priložnosti, da naredim še kaj več, kakšen prispevek in tako naprej. Sem pa vedno želel delati drugače, saj sem imel tudi izkušnje iz drugih okolij in sem jih upošteval. Takrat se je to opazilo, tudi zato, ker so se ljudje televizije lotevali zelo klišejsko, kot da je ilustriran radio. Jaz sem imel vedno drugačno osnovo in malo drugačne ambicije, kar se je poznalo. Bil sem mlajši in sem imel možnost delati zelo dinamične stvari, ki so bile takrat popularne, konkretno recimo alpsko smučanje. S tem svojim malce bolj sproščenim in mladostnim pristopom sem v športnem novinarstvu zelo hitro izstopal. Pri tem sem seveda imel srečo, ki sem jo na svoj način znal izkoristiti. V določenem trenutku sem bil pravi človek na pravem mestu, vendar zaradi tega nisem spal na lovorikah.

Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da športno novinarstvo zamenjate za informativno in postanete voditelj Odmevov?

Prišla je ponudba odgovorne urednice informativnega programa Ksenije Horvat Petrovčič in direktorja Janeza Lombergarja. To je bila smela in drzna odločitev, sem jima pa zelo hvaležen, ker sta pri meni zabrenkala na prave strune. Verjetno je bilo to povezano tudi s tem, da sem bil do kolegov, tudi v informativnem programu, do njihovega dela in napak vedno zelo kritičen. Zdelo se mi je pošteno, da če že »vrtim gobec«, sprejmem to priložnost in pokažem, kako naj bi se delalo. Ker samo govoriti in druge učiti, sam pa ne biti v tem položaju, seveda ni pošteno in dosledno. Šlo je za nov izziv, ki sem ga verjetno v tistem trenutku res potreboval, športa sem se morda tudi že malce nasitil.

Takrat je bilo nekaj kritik, skepse, tudi zasmehovanja na vaš račun.

Se vas je to dotaknilo oziroma vas zmotilo?

Ni me zmotilo. Pomisleki so bili popolnoma legitimni in logični. Zelo resno jemljem vsako argumentirano, dobro utemeljeno kritiko, tudi če je zelo ostra, s tem absolutno nimam problemov. Sam pravim, da vsaka kritika nosi tudi zrno resnice, razen kakih popolnoma za lase privlečenih. Kot rečeno, pomisleki so bili upravičeni, sploh ker so bili pri nas prehodi iz športnega v informativni program zelo nenavadni, v tujini pa recimo sploh niso.

Majhen del je k pomislekom morda prispevalo tudi dejstvo, da obstaja predsodek glede športnih novinarjev, češ da so manjvredni.

Res pa je tudi, da sem potreboval nekaj časa, da sem našel samega sebe, to priznam.

Igor E. Bergant Je diplomiral leta 1993.

Je univerzitetni diplomirani novinar.

Zaposlitev: Novinar javne televizije ter voditelj oddaje Odmevi.

Kako bi se ocenili kot voditelj Odmevov? So bila izpolnjena vsa vaša pričakovanja?

Kmalu bo pet let, odkar sem začel z vodenjem Odmevov. Svojih pričakovanj, v smislu profesionalne kakovosti, zagotovo še nisem izpolnil, moram pa reči, da tega tudi nisem pričakoval. Sam mislim, da sem se v tem vendarle našel in da sem oblikoval nek svoj slog. Lahko pa je to tudi utvara, to morajo povedati gledalci. Predvsem mislim, da sem pokazal, da je mogoče tudi na drugačen, malce bolj urban način obravnavati določene teme, tukaj mislim predvsem na pogovore. Zelo velika motivacija mi je bilo tudi pripravljati malce drugačne napovedi za prispevke in navsezadnje pokazati, da se da v Odmeve pripeljati več tujejezičnih gostov.

Vedel sem, da ne bo lahko, to je res zelo zahtevna novinarska naloga, a sam v tem izjemno uživam in mi ni niti za sekundo žal, da sem se podal na to pot.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti? Če ne bi bilo FDV-ja, seveda ne bi bil diplomirani novinar. Da, zagotovo je bil FDV ena izmed ključnih postaj na moji profesionalni poti. Precej me je naučil.

Kaj bi svetovali bodočim novinarjem ali pa tistim, ki se še odločajo, ali sta FDV in novinarska smer prava zanje?

Mislim, da je prava pot, je pa seveda uspeh študija ob koncu dneva odvisen od vsakega posameznika. Pomembno je, da stvari, ki se jih lotiš, tudi dokončaš in uresničiš. FDV in novinarska smer ti dasta veliko znanja, vendar ga moraš biti tudi pripravljen sprejeti.

Katarina Plantosar

33

NOVINARSTVO

»Novinarstvo je način življenja, od katerega se ne moreš odklopiti« Petra Lesjak Tušek je kot diplomirana novinarka zaposlena v časopisni hiši Večer. Svojo novinarsko pot je začela na Radiu Slovenija. Leta 2002 je prejela novinarsko nagrado bratstvo resnice za perspektivno novinarko, leta 2015 je pa je bila kot prva ženska izvoljena na čelo Društva novinarjev Slovenije. Na področju svojega profesionalnega delovanja se zavzema za boljši položaj novinarskega poklica v današnji družbi.

Katera je prva stvar, ki se vam prikrade v spomin, ko zaslišite ime Fakulteta za družbene vede?

Najprej se mi utrne misel na prihod v Ljubljano, saj prihajam z obrobja. Prišla sem iz majhnega kraja 34

v veliko mesto in ta občutek, ko se znajdeš v večjem prostoru, je bil prvi, s katerim sem se ukvarjala. Tudi povezava z novimi ljudmi, s študenti z različnih koncev z istimi interesi, ki so slučajno zbrani na istem mestu. V bistvu začetek novega življenjskega obdobja s spremenjenim načinom dela in študija. Predvsem pa neka vrsta prehoda iz udobnega, varnega življenjskega okolja na samostojno pot, na kateri moraš tudi delovati vedno bolj samostojno in na drugačen način kot prej.

Seveda pa tudi študentsko življenje kot tako, ki se kasneje v primerjavi z drugimi obdobji postavlja kot res eno najlepših.

Kaj je botrovalo vaši odločitvi za študij novinarstva?

Kolebala sem med dvema izbirama, med novinarstvom in pravom. Na obe fakulteti bi lahko šla.

Skozi celo srednjo šolo in tudi prej so bili mediji vedno tisti, ki so me zanimali. Hude dileme ni bilo, družboslovna smer je bila odločilna, novinarstvo pa tudi na nek način. Zanimale so me družbenokritične teme, spremembe v družbi, način življenja. Vse funkcije, ki jih novinarstvo opravlja.

Kakšne so bile vaše sanje o delu novinarja, ko ste stopali na študijsko pot?

Jasne predstave nisem imela, razen tega, da želim delati za časopis. Časopisno novinarstvo me je vedno zanimalo, saj se mi zdi, da se lahko tam najbolje izraziš in razčlenjuješ zgodbe. Bila sem pripravljena delati vse. Nisem imela utopične predstave o novinarstvu, da bom postala slavna voditeljica na televiziji, ki bo spreminjala svet (smeh). Zanimale so me drobne, lokalne zgodbe, način življenja ljudi in način, kako od posameznika prehajati na širše sistemske spremembe.

Kakšna študentka ste bili?

Lahko rečem, da sem bila »pridna« študentka. Na dodiplomskem študiju se mi zdi, da se je dalo izpite opravljati relativno hitro. Zdi se mi, da smo se takrat bolj učili za izpite kot pa za naprej FDV Kariernik

za življenje. Šele na podiplomskem študiju sem dobila občutek, da dejansko študiram – bolj sistematično in poglobljeno, dejansko področja, ki so me zanimala. Glavnino znanja sem odnesla z magistrskega študija.

Kaj pa vaše obštudijsko življenje?

Zelo razgibano (smeh). Že od nekdaj sem bila družaben tip človeka. Ne samo žuri, ki seveda so del študentskega življenja, pomembno se mi zdi tudi, da se angažiraš na različnih področjih in pri različnih dogajanjih.

Kako gledate na svoja študijska leta?

Bi kaj spremenili?

Da, zdi se mi, da bi lahko več pridobila iz dodiplomskega študija. Ampak to bi naredila sedaj, ko gledam na stvari z distance, prej verjetno ne.

Lahko bi več odnesla od fakultete, bolj izkoristila možnosti, ki so bile ponujene. Se mi pa zdi, da sčasoma to potem nadoknadiš, za vse stvari je neko določeno obdobje in vse terja svoj čas.

Kako bi na kratko opisali svojo novinarsko pot?

Najprej sem začela delati kot dopisnica Radia Slovenija iz Slovenj Gradca. Po tem obdobju pa kar na Večeru, kjer sem še danes. Delam v gospodarski in regijski redakciji v Mariboru in na Koroškem ter pokrivam tudi širše teme, neodvisne od redakcije.

Pretežno delam v časopisnem novinarstvu. Z radia nisem odšla, ker tam ne bi več želela delati, ampak enostavno zaradi težnje po drugačnem načinu podajanja stvari.

Skoraj vso svojo kariero ste dopisnica iz Slovenije. Vas je kdaj zamikalo, da bi se preizkusili še kot dopisnica iz tujine?

Katero državo bi izbrali?

Ne, niti ne. Vedno sem rada potovala, veliko hodim v tujino. Nikoli pa nisem razmišljala, da bi se preselila. Če bi izbirala, bi verjetno izbrala kakšno špansko govorečo državo, zaradi temperamenta. Vendar resne želje za dopisnico iz tujine nisem imela.

Lani ste postali predsednica Društva novinarjev Slovenije. Kako to, da ste se odločili še za to vlogo?

Prej sem bila že članica upravnega odbora pod vodstvom Matije Stepišnika. Praktično si tik pred tem, ko sem kandidirala, sploh nisem predstavljala, da bom. Bilo je na pobudo in prigovarjanje upravnega odbora in drugih novinarskih kolegov.

Poskušali smo nadaljevati delo, ki smo si ga zastavili v upravnem odboru. Ne vem, kdaj je bila točka preloma, ko sem se odločila, da bom kandidirala.

Zdi se mi, da smo se v nekem trenutku spontano odločili kar skupaj. Glede na trenutne probleme v novinarstvu to ni udobna funkcija, po kateri bi ravno kdo hrepenel. Veliko je trdega in napornega dela ter vlaganja, vendar se karkoli lahko spremeni le ob podpori ekipe in novinarskih kolegov. www.fdv.uni-lj.si

Kako vidite novinarstvo v Sloveniji? Žal novinarstvo drvi v precejšno pogubo. Najti moramo načine in modele, da ne propade glede na trende v novinarstvu. V Sloveniji je veliko dobrih, pa tudi veliko slabih novinarjev, ampak tako je tudi v vsakem drugem poklicu. Vse ostale panoge so se prestrukturirale že prej. Novinarstvo je v težkem, nezavidljivem položaju.

Ves čas imam občutek, da smo na točki, ko nižje ne more več iti, vendar se bojim, da še lahko gre. Zadnji čas je, da skozi sistemske pogoje, kot sta medijska strategija in nova medijska zakonodaja, ter hkrati z družbeno odgovornimi lastniki poskušamo najti način za preživetje.

Kako bi se sami ocenili kot novinarka?

Uf, to pa je res težko vprašanje (smeh). V glavnem delam na lokalnem območju, kjer poskušam poiskati drugačne zgodbe. Predvsem se usmerjam v gospodarske in okoljske probleme na našem območju. Zdi se mi, da sem bila dovolj prodorna in prizadevna, saj so se nekatere stvari korenito in bistveno spremenile. Na splošno pa mislim, da bi morala imeti več časa za delo, da bi lahko naredila še kaj več in še kaj nadgradila. Nenehno sem frustrirana s tem, česa vse ne morem izpeljati ali dognati do konca. V tem smislu sem samokritična, vem, kje so pomanjkljivosti, in jih tudi vedno vidim. Najhujše se mi zdi, če oddam besedilo in mi je zmanjkalo časa, pa vem, kaj vse bi moralo še vsebovati. Se mi pa zdi, da dokler to vem, je tudi to dobro. Kar delam, poskušam narediti korektno, vedno skušam pridobivati različna stališča in obdelovati temo z več plati. Teh temeljnih profesionalnih principov se držim oziroma se jih poskušam držati. Vem pa, da bi lahko delala še veliko bolje.

Kaj bi bil za vas največji novinarski izziv?

Hm, mogoče daljše sistematično delo na določenem projektu, kjer bi lahko raziskala stvari do potankosti s pomočjo tako podatkovnih baz kot tudi terena. To, da bi lahko bila na nekem projektu dva do tri mesece, čas, ki se dojema kot luksuz, čeprav to ni. Tega pri današnjem hitrem tempu, pri vse manj kadra za vse več dela ni. In to se mi zdi res slabo. To bi bil pravi izziv glede na današnje razmere.

Na kateri dosežek ste najbolj ponosni?

Morda na okoljske tematike v zgornji Mežiški dolini, na katere sem opozarjala in o njih pisala. Na tematike, ki so se potem dejansko odrazile v spremembah v okolju. Dobro je, da novinarstvo poganja stvari, še bolje pa, če se posledično kaj spremeni.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Fakulteta in program Novinarstvo sta podajala znanje na različne načine, vendar je bilo seveda od mene odvisno, koliko znanja sem uspela pridobiti. Fakulteta mi je dala sistematičnost, anali-

Petra Lesjak Tušek Je diplomirala leta 1998 in magistrirala leta 2002.

Je univerzitetna diplomirana novinarka in magistrica znanosti s področja komunikologije.

Zaposlitev: Novinarka časopisne hiše Večer.

tičnost in širši vpogled, vse ostalo pa sem morala pridobiti in narediti sama. Bi pa šla še enkrat študirat na FDV, če bi izbirala, to zagotovo.

Kaj bi svetovali bodočim novinarjem ali pa tistim, ki se šele odločajo za študij novinarstva?

Ta trenutek težko rečem, da je novinarstvo prava smer, glede na stanje in stvari, ki se dogajajo na tem področju. Po drugi strani pa se mi zdi, da se bo morda vse to le obrnilo. Vedno več je individualnih projektov in poskusov, da se dela drugače, da se najdejo alternativni novinarski modeli. Pomembno se mi zdi, da vsak, ki se odloči za študij, res ve, za kaj se je odločil in že čim prej dela. Da se čim prej poskuša povezati z novinarji in medijskimi hišami in da ne gre na prakso, ker je obvezna, ampak zato, ker res želi delati. Novinarstvo je način življenja, od katerega se ne moreš odklopiti. Nikoli ne smeš gledati na uro, ni delo za določen čas, stalno moraš biti pripravljen, na terenu in med ljudmi.

Nam za konec zaupate še kakšno anekdoto iz študijskih let?

Spominjam se profesorja Slavka Splichala in pregovarjanja o modelih za njegov izpit, ki so šla v nedogled. S kolegico Mojco Pajnik sva risali tisti model s spremenljivkami in konstantami ter utemeljevali zakaj na nešteto govorilnih urah. Se pogajali, kaj lahko, česa ne. Spomnim se, da sva enkrat res tudi vzrojili, ker se je vračal k stvarem, ki smo jih že dodelali. Nekako se nismo mogli dogovoriti. Na koncu sva bili že prepričani, da imava popolnoma »razsut« model. Potem pa naju je povabil, in to se nama je zdelo res posebno, da model predstaviva pred ostalimi študenti. Midve pa sva bili prepričani, da ni vreden nobene obravnave več (smeh).

Skozi vse te konflikte se res kaj naučiš in ugotoviš, zakaj toliko pregovarjanja. Ni morda anekdota, je pa lepa ponazoritev procesa na fakulteti: da ima vse svoj smisel, čeprav se včasih jezimo in prihajamo v navkrižje s profesorji.

Katarina Plantosar

35

POLITOLOGIJA – OBRAMBOSLOVJE

»Potrebno je bilo veliko učenja, improviziranja, prepričevanja, sodelovanja in vodenja« Uroš Krek je že mlad dobro vedel, da želi delati v vojski. Med študijem si je ustvaril družino, nekaj dni po diplomi pa dobil prvo službo. Sodeloval je pri osamosvajanju Slovenije in nosil prvo slovensko zastavo.

Bil je prvi civilist, ki je študiral na National Defense University, kasne36

je pa je sodeloval pri vključevanju Slovenije v Nato in delal kot sekretar na Ministrstvu za obrambo. Danes je namestnik generalne sekretarke Urada predsednika republike in svetovalec predsednika RS za obrambne zadeve. Bodoči študentje obramboslovja morajo imeti po

njegovem mnenju veselje do tovrstnega dela.

Zakaj ste se odločili za obramboslovje – politologijo?

To je bila odločitev, ki sem jo sprejel že zgodaj. Ko sem bil star okrog trinajst let, sem se odločil, da bom študiral na vojaški akademiji. V drugem letniku srednje šole so mi očetovi kolegi povedali, da ne obstaja samo vojaška akademija, ampak tudi študij obramboslovja. To je bilo okrog leta 1983.

Takrat sem se pozanimal, kaj je študij obramboslovja in kakšne so kasnejše možnosti za zaposlitev. Vpisal sem se, šel v vojsko in po vojski leta 1986 začel študirati. Študij sem končal februarja 1991.

Kako vas je fakulteta, takrat še FSPN, zaznamovala?

Ta odločitev je imela zame kar nekaj posledic. Veliko mladih častnikov, ki so se vpisali na vojaško akademijo, je študij končalo v letih, ko je bila v Jugoslaviji vojna. Marsikdo izmed njih ni končal tam, kjer bi lahko. Če torej ne bi šel na FSPN, ampak na vojaško akaFDV Kariernik

demijo, je vprašanje, kje bi končal leta 1991.

Druga posledica je osebne narave. Če ne bi šel na FSPN, kjer sem šel med počitnicami na šolo letne alpinistike, ne bi srečal svoje žene. Tako je tudi družina posledica te moje odločitve.

Tretja je dejstvo, da sem študij končal leta 1991 in sem se imel tako možnost vključiti v osamosvajanje Slovenije ter sem kot 24-letnik takrat sodeloval pri nastanku samostojne države.

Kako je študij obramboslovja vplival na vašo kariero in njen uspeh? Študij obramboslovja je bil začetek moje celotne kariere. Takratni študij obramboslovja je bil razdeljen na sociološki ali družbeni del, politološki del in pa vojaški del, na katerem je bil poudarek. Nekaj dni po diplomi sem dobil svojo prvo službo na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, v sektorju, ki se je pripravljal na osamosvojitev, na oblikovanje samostojne slovenske države in tudi vojske. Od takrat naprej je šla po vojni moja kariera po korakih, ampak dokaj hitro. Če si želel delati, potem so se odpirala vrata in področja dela. Sedaj delam petindvajset let, od tega dvajset na področju obrambe.

Katero znanje, ki ste ga na študiju pridobili, vas spremlja še danes?

Prednost te šole je bila, da je združevala splošno družbeno, sociološko, politološko, družboslovno znanje, poleg tega je dajala strateški pogled na dogajanje v svetu in politiki, na drugi strani pa tudi osnovna vojaška znanja dela z vojaki in na terenu, ki jih potrebuje mlad diplomant, ko začne svojo kariero. Še danes uporabljam znanja s področja sociologije in politologije, ki mi pomagajo razumeti in interpretirati določeno situacijo.

Kaj ste tedaj počeli ob študiju?

Nisem živel v Ljubljani, ampak sem se vsak dan vozil, zato sem bil v tem delu malenkost prikrajšan za različna obštudijska dogajanja. Je pa študij obramboslovja takrat omogočal veliko aktivnosti ob študiju. Imeli smo letno alpinistiko, zimsko alpinistiko, poletno prakso … Bilo je precej aktivnosti tudi po predavanjih. Čas pa je bil tudi za zabave in druženja tudi s kolegi in kolegicami z ostalih smeri.

Malo pred koncem študija sem si ustvaril družino, tako da je bilo potrebno študij zelo pospešiti, da sem lahko šel čim prej v službo. Hkrati sem moral zaradi štipendije Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki mi je zagotavljala kasnejšo službo, ohranjati tudi visoko povprečje ocen. To pa je bila tudi spodbuda, da sem v roku zaključil študij. www.fdv.uni-lj.si

Vaš najljubši spomin na fakulteto?

Letna in zimska alpinistika. Bila je dobra izkušnja, ki nas je zelo povezala in kolege naredila prijatelje. To so bili trenutki, ki ostajajo v spominu bolj kot predmeti in knjige, ki sem jih bral.

Kakšna anekdota?

Dr. Južnič je bil eden najzahtevnejših profesorjev. Predaval je novejšo zgodovino in antropologijo. Moj zadnji izpit v prvem letniku je bila novejša zgodovina. Ko sem prišel na izpit, je rekel, naj potegnem listek iz škatle z vprašanji, in na nobeno od treh nisem vedel odgovora. V strahu, ker je bil to zadnji izpit, ki ga nisem hotel pasti, sem ga prosil, če lahko prestavi uro mojega izpita. Vzel mi je vprašanja in rekel: »Spoštovani kolega, na ta vprašanja boste, če boste danes ta izpit opravili, odgovarjali naslednje leto pri antropologiji.« Kakšna je bila vaša pot od diplome do danes?

Ko sem diplomiral, sem šel takoj v službo.

Po štirinajstih dnevih priprav sem zaradi bližanja osamosvojitve prejel že prve samostojne zadolžitve. Sodeloval sem pri postavitvi učnih centrov, pripravah na osamosvojitev, nosil sem prvo slovensko zastavo, ki je bila obešena na Trgu republike, kar je bila zame velika čast. Sledila je vojna za samostojnost, kjer sem imel spet svoje mesto. Po vojni pa se je bilo potrebno vrniti v normalne tirnice v javni upravi. Pripravništvo sem končal novembra 1991, bil nekaj časa svetovalec, hitro postal vodja odseka za razvoj teritorialne obrambe, načelnik oddelka, direktor uprave za razvoj, direktor uprave za oborožitev okrog leta 1997. Leta 1999 sem se začel ukvarjati z akcijskim načrtom za članstvo v Natu, leta 2000 sem šel na študij v ZDA kot prvi civilist na National Defense University. Vrnil sem se junija 2001. Potem sem se kar nekaj časa ukvarjal predvsem z Natom in obrambno politiko. Bil sem vodja delovne skupine za članstvo v Natu. Leta 2005 sem bil za nekaj časa prestavljen na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tam sem se ukvarjal s koordinacijo priprav in potem predsedovanja Evropski uniji. Potem sem se na Ministrstvo za obrambo vrnil kot državni sekretar, kar je bilo zahtevno delo v obdobju, ko so se začela manjšati finančna sredstva, ko se je povečala aktivnost Slovenije v Afganistanu, v času, ko je bil projekt Patria ena glavnih obrambnih tem. Konec leta 2010 me je takratni predsednik dr. Danilo Türk povabil, da bi bil generalni sekretar Urada predsednika republike. Od januarja 2011 sem sedaj zaposlen v Uradu predsednika. Odkar je mandat prevzel predsednik Borut Pahor,

Uroš Krek Je diplomiral leta 1991.

Je univerzitetni diplomirani obramboslovec.

Zaposlitev: Namestnik generalne sekretarke Urada predsednika republike in svetovalec predsednika RS za obrambne zadeve.

sem namestnik generalne sekretarke urada in hkrati svetovalec predsednika RS za obrambne zadeve.

Teh petindvajset let je minilo hitro in z izredno dinamiko. Vsaka stvar je bila nekaj novega, nič ni bilo rutinsko. Potrebno je bilo veliko učenja, improviziranja, ogromno stika z ljudmi, prepričevanja, sodelovanja, vodenja in vse skupaj je bila odlična izkušnja.

Kako pa politika vpliva na vaše delo?

Ko si na funkcionarskem mestu, politika seveda vpliva na tvoje delo. Nekaj neprijetnih izkušenj je bilo. Nisem član nobene stranke, a sodelujem z vsemi ljudmi, ki delajo na obrambnem področju. Vedno je povezava med stroko in politiko, jaz pa se trudim ostati korekten do politike in zvest svoji stroki.

Kaj bi svetovali bodočim študentom obramboslovja?

Vedno se je potrebno vprašati, kaj je razlog, ki te je pripeljal na obramboslovje. Skozi delo, ki sem ga imel, sem srečal veliko študentov in spremljal njihovo kariero. Če greš študirat obramboslovje, potem moraš vedeti, zakaj greš, imeti moraš veselje do vojske, do vprašanj nacionalne varnosti.

Sam z veseljem delam s tistimi, ki so se za ta študij odločili kot za poslanstvo, ne le kot za način pridobivanja univerzitetne izobrazbe. Verjamem, da se bo za te z vizijo našlo tudi delo.

Kakšen bi moral biti po vašem mnenju nekdo, ki želi delati v vojski, na policiji, v obrambi?

Enotnih meril ni. Vsak ima lastnosti, ki pripeljejo do tega, da je lahko dober. Vojska je vedno skupek nekih lastnosti. Ključen je značaj, ki temelji na znanju, integriteti in sposobnosti dela v ekipi. Brez teh treh lastnosti skorajda ni mogoče biti dober častnik.

Tadeja Kreč

37

POLITOLOGIJA – OBRAMBOSLOVJE

»Niso mi dali le ribe, velikokrat sem dobil tudi palico, da sem se naučil loviti« Alojz Šteiner je upokojeni generalmajor in bivši načelnik Generalštaba slovenske vojske, ki še vedno deluje kot predsednik Zveze slovenskih častnikov. Med drugim je v mlajših letih gulil tudi klopi Fakultete za družbene vede na programu Obramboslovje. Njegova študijska leta niso potekala čisto standardno za današnji čas, so bila pa vseeno polna vzponov, padcev, polna večinoma dobrih in zanimivih izkušenj.

Lahko za začetek opišete svoje otroštvo in šolanje pred fakulteto?

Rojen sem bil leta 1957. Osnovno šolo sem 38

obiskoval na Kapeli v občini Radenci, srednjo šolo v Murski Soboti, višjo upravno šolo v Ljubljani. Leta 1979 sem se zaposlil v štabu teritorialne obrambe občine Gornja Radgona. To je bila vojaška dolžnost. Ko sem se zaposlil, nisem imel ne ustreznega čina ne ustrezne vojaške izobrazbe in ne ustrezne civilne izobrazbe.

Obramboslovje je bilo takrat obvezno, če si želel nekaj pomeniti v slovenskih vojaških strukturah. Moral si imeti končano ali vojaško akademijo ali pa obramboslovje. Vojaško akademijo sem zamudil in tako je ostalo obramboslovje. To ni bilo vedno plus. Tisti, ki so imeli vojaško akademijo, so na nas

obramboslovce gledali malo drugače, prav tako pa tudi tisti, ki so obiskovali redni študij obramboslovja. Jaz sem študiral ob delu.

Kako bi opisali svoje življenje med študijem? Če bi me vprašali, ali sem imel klasično študentsko življenje in ali lahko povem kaj iz obdobja, ko si bruc … To smo mi nekako preskočili. Obdobje študija je bilo precej specifično in pa zelo zanimivo. Ta specifika in zanimivost sta se kazali predvsem v tem, da smo se morali učiti o opravljanju strokovnih nalog v službi, istočasno pa smo morali opravljati izpite na fakulteti. To je bila mešanica preverjanja teorije, ki jo dobivaš na fakulteti, in znanj, ki jih potrebuješ pri praktičnem delu; včasih je bilo zanimivo, včasih se je dopolnjevalo, velikokrat se je tudi izključevalo.

Magistriral sem leta 2005 v ZDA na National Defence University, natančneje na Industrial College of Armed Forces, doktoriral pa sem leta 2014 na Fakulteti za družbene vede.

Lani je na podlagi moje doktorske disertacije o transformaciji oboroženih sil po koncu hladne vojne izšla knjiga.

FDV Kariernik

Torej ste bili v tistem času precej zaposleni, pa vseeno: ste se ukvarjali še s čim?

V kri ti pride, da si stalno učeči se subjekt, kar mi je zelo pomagalo v kasnejši karieri. Ko lezeš po hierarhični lestvici navzgor, je to povezano z učenjem.

po integraciji mogoče bolj izpostavljen. Nekatere zadeve so bile hitrejše, bolj dinamične, tudi v odnosu z nekaterimi drugimi spremembami v nekaterih drugih podsistemih, tudi zato ker smo želeli v NATO in v EU. Tisti, ki so bili v teh procesih prisotni, so imeli pri tem skoraj gotovo prednost.

Kako pa poteka vzpenjanje po hierarhični lestvici?

Poteka na podlagi kompetenčnega modela, ki je v urejenih vojskah zelo jasen in precej zahteven, to vse pa od začetka v naši vojski ni bilo zagotovljeno. Ko sem pred 39 leti prišel v štab za teritorialno obrambo, te niso spraševali, ali imaš dokončano šolo, ali imaš znanje, ampak ali hočeš delati in ali si to delo sposoben opravljati, preverjali so torej sposobnost. Potem ko smo začeli delati za slovensko vojsko, oziroma neposredno po osamosvojitvi, je to postajalo vedno bolj pomembno. Nismo več nastavljali ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe in ustreznih vojaških kompetenc. Kompetence so ključne za vzpenjanje po hierarhični lestvici. Kažejo se v činih, ki jih pridobivaš, in v položajih, ki jih zasedaš. Kot najmlajši poveljnik leta 1992 sem bil poveljnik pokrajine v dolžnosti brigadirja. Brigadir je danes najvišji častniški čin, takrat je pa bil to najnižji generalski čin.

Na tem mestu sem bil osem let, ker ni bilo več možnosti za napredovanje, tako da je ta primer na nek način poseben. Če primerjamo Slovenijo z nekaterimi drugimi državami pri vzpenjanju in primerjavi kompetenc, smo imeli precej posebnosti, precej odpustkov. To se kaže kot anomalija oziroma pomanjkljivost v razvoju vojske. Po letu 2003, ko smo se odločili za profesionalno vojsko, je bilo teh odpustkov konec, takrat so veljali le znanje, kompetence in sposobnosti.

Ste na FDV-ju pridobili poznanstva, ki so vam pomagala kasneje v profesionalnem življenju?

Da. Takrat še ni bilo kluba FDV-jevcev in podobnih združenj, imeli pa smo neformalno socialno mrežo. Nekateri so kasneje govorili, da med sabo v vojski dajemo prednost tem, ki so bili FDV-jevci.

Imeli smo obramboslovce, na drugi strani pa »akademce«. Mi smo pravili, da so oni slabši od nas, oni pa, da smo mi nikakršni. Ta mreža se je prepoznavala tudi v delu. Ti, ki so prihajali z obramboslovja, so nekatere zadeve znali bolje kot recimo aktivni častniki. Oni pa so imeli prednost v tem, da so imeli več praktičnih vojaških izkušenj. Na bojnem polju so bili boljši oni, v pisarnah pa mi, obramboslovci. Mi smo znali pisati, brati, risati, oni pa so znali poveljevati.

Kakšne so še razlike v slovenski vojski med časom, ko ste začeli, in danes?

Takrat smo imeli t. i. miličniško, rezervno vojsko, zdaj pa imamo profesionalno vojsko, ki deluje na podlagi prostovoljnega vstopanja. Takrat je bila tudi rezerva obvezna. Z vidika stanja kompetenc je neprimerljiva. Včasih so bile ženske izjema, danes enakopravno vstopajo v sistem.

Preverjanje sposobnosti poteka tudi v mednarodnem okolju. Pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti jih nisi imel nikjer možnost preveriti. Profesionalizacija vojske, ki smo jo vpeljali leta 2003, je peljala v smer funkcionalne, pa tudi strukturne profesionalizacije. Funkcionalna je še v procesu. Večina vojakov ne ohrani tega poklica celo življenje. Razmišljati morajo tudi o delu po opravljanju vojske, zato potrebujejo vojaki tudi znanje kakšne druge civilne profesije.

Zdi se mi, da so razlike povezane z razvojem tehnologije in države same.

Drži. Tako kot se je razvijala država, tako so se razvijali določeni sistemi. Za obrambno-vojaški sistem bi lahko rekli, da je bil ravno zaradi težnje www.fdv.uni-lj.si

Torej ste v bistvu skupaj najboljše delovali.

Ja, tam kjer se je ta spoj oblikoval. Če je bil kolektiv dober, je to lahko dobro delovalo.

Kje vse so še zaposljivi obramboslovci?

Uporabni niso le v obrambno-varnostnih strukturah, se pravi v obrambnem sistemu, vojski in v varnostnem sistemu, čeprav imamo posebno fakulteto, ki uči o varnostnih študijah, ampak tudi v drugih vodah. Ko smo mi začeli študirati, je bilo na občinah in na šolah zaposljivih veliko teh kadrov, danes je večina tega ugasnilo. Ko sem bil v službi na Dunaju, sem videl, da na področju mednarodnih odnosov naši obramboslovci niso bili nič slabši od tistih, ki so študirali mednarodne odnose. Spomnim se, da je naš obramboslovec leta 2012 na izboru na Dunaju zmagal med 70 kandidati. Zelo sem bil ponosen, ko je slovenski študent obramboslovja tako premagal vse tujce. Fakulteta ne daje slabih znanj. Vprašanje je, ali daje dovolj praktičnih, in vprašanje je, ali se takrat, ko si študent, sploh zavedaš vseh prednosti, ki jih imaš. Jaz sem vrednost FDV-ja in obramboslovja, ki sem ga študiral, prepoznal šele, ko sem prišel v ZDA, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker je bilo potrebno ob vpisu na magistrski študij priložiti tako imenovani »academic transcript« in me niso dali v nič slabši program kot tiste, ki so imeli potrdila z vojaških šol. In drugič, ker sem kasneje skozi učni proces ugotovil, da pri nekaterih stvareh pravzaprav vem celo več, kot vedo tisti, ki so imeli po pedigreju boljše šole. Nekoč me je nek ameriški študent vprašal: »Od kod ti to?« Odgovoril sem: »Žabkar«, nakar je sledilo vprašanje: »Kdo pa je to?« Rekel sem: »Ne moreš ga

Alojz Šteiner Je diplomiral leta 1990 in doktoriral leta 2014. Je doktor znanosti s področja obramboslovja.

Zaposlitev: Upokojeni generalmajor in bivši načelnik Generalštaba slovenske vojske opravlja funkcijo predsednika Zveze slovenskih častnikov.

poznati.« Žabkar je bil profesor, ki je učil na obramboslovju in do katerega smo kot šudentje včasih imeli slabši odnos, ker je ogromno zahteval. Delali smo mu krivico. Od nas je želel več, mi pa smo komentirali, da tega nikoli ne bomo potrebovali. Dajal nam je bisere, ki jih mi med študijem nismo prepoznavali kot take.

Kot ste povedali, ste med študijem dobili ogromno uporabnih znanj.

Imate za študente kak nasvet, kako bi si lahko pomagali pridobiti še več praktičnih znanj?

Najprej moram pojasniti, da nisem dobil le znanja. Niso mi dali le ribe, velikokrat sem dobil tudi palico, da sem se naučil loviti. Prednost tega je bila, da smo dobivali tudi metodološke spretnosti. To je veliko bolj pomembno, posebej danes, ko je največ znanja dostopno na svetovnem spletu in je profesor ta, ki te usmeri. Pri tistih, ki so se po zaključku študija priključili vojski, pa smo opazili, da jim primanjkuje praktičnega znanja. To smo reševali tako, da smo jih dali še za eno leto v šolo za častnike, ampak v enem letu ne moreš dobiti vseh praktičnih znanj.

Ugotovil sem, da je to baza kadra, ki se izredno hitro uči, je pa bilo očitno, da je nekaterih znanj premalo. Tudi ko sem bil v tujini, sem ugotovil, da so bili teoretično in metodološko zelo močni, ampak težko gre brez prakse. Na Dunaju so bili študentje na praksi, kjer jih niso nič plačali.

Vidno so jih izkoriščali, pa sem jim rekel, da moraš včasih začeti tudi na dnu, da kasneje rasteš navzgor. Tam so dobili praktične izkušnje, uveljavili so se v okolju, k teoretičnim znanjem so dodali uporabna znanja …

Bi radi še kaj dodali?

FDV je dobra šola. Dela dobre kadre in škoda je, da teh kadrov družba ne zaposli v večjem številu. To je lahko slabost, lahko pa je tudi plus. Kadar težje prideš do delovnega mesta, dolžnosti ali pa dobro plačane dolžnosti, si postavljen v situacijo, ko se moraš še bolj dokazati. Slaba je šola, ki jo z lahkoto končaš. Če se lahko prilagodiš okolju, temu, da se poklici s časom spreminjajo, ugotoviš da si »ta pravi«.

Maruša Lubej 39

POLITOLOGIJA - ŠTUDIJE DEMOKRACIJE IN UPRAVLJANJA

»Dobili smo širok spekter znanja, ki nam pomaga, da na delovnem mestu kvalitetno opravljamo različne, včasih zelo specifične naloge« Tanja Vertelj je diplomirala iz politologije in magistrirala iz sociologije na Fakulteti za družbene vede.

Danes je vodja Službe za izvajanje kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pri svojem delu, pravi, se opira na znanja, ki jih je dobila na fakulteti; s svo40

jim analitičnim, metodološko naravnanim delom udejanja spretnosti, ki jih je pridobila v času študija.

Se še spomnite svojih prvih dni, povezanih s študijem na FDV, morda informativnih dni?

Spomnim se informativnih dni. Ker nismo

bili iz Ljubljane, smo z vlakom prišli z Mosta na Soči – obiskovala sem Gimnazijo Tolmin in fakulteto smo prvič kar dolgo iskali (smeh). Takrat nas je bilo na informativnem dnevu, se spomnim, kar veliko, naša smer – politologija – je bila takrat zelo popularna. Sprva sem sicer nameravala študirati pravo, vendar sem si premislila in se odločila za politologijo, saj se mi je zdelo, da bomo prejeli na FDV večji nabor znanj – od ekonomije, politologije, sociologije, komunikologije itd. V bistvu je bilo to tisto, kar me je najbolj prepričalo.

Pa vaši prvi dnevi na fakulteti?

Spomnim se prvih predavanj, ki smo jih imeli v Kinu Bežigrad, mi smo še tista generacija, ki na začetku ni imela predavanj v novi stavbi. Tako smo imeli predavanja po celi Ljubljani, na Ekonomski fakulteti, Pedagoški fakulteti, bilo nas je res veliko, potem pa se je počasi delala selekcija … Bilo je zelo zanimivo, dejansko smo pridobivali povsem nova znanja, različen spekter z različnih področij, spomnim se predavanj obče komunikologije, obče soFDV Kariernik

ciologije, psihologije; spoznavali smo nove ljudi in drugačen način razmišljanja. Imam res lepe spomine na prve dni na FDV, na študentsko življenje, študentske domove …

Je bila FDV za vas prava odločitev?

Seveda sem vmes pomišljala, ali sem se odločila za pravo smer, vendar bolj v smislu, da bi se preusmerila morda na mednarodne odnose, a sem si premislila. Tudi zaradi sošolcev – bili smo zanimiva generacija, tudi sedaj smo uspešna generacija, zaposleni smo na ministrstvih, občinah, veliko je novinarjev. Bili smo zanimiva druščina, veliko smo debatirali in se pogovarjali o policy zadevah in procesih, političnih dogajanjih. Še vedno kar ohranjamo stike.

FDV ti da dejansko širok spekter znanj, a ko študij zaključiš, je vse odvisno od tebe samega. Ko prideš v neko novo delovno okolje, je vsakdo malce izgubljen, takrat je vse odvisno od tebe, tvoje samoiniciativnosti in želje po kvalitetnem opravljanju delovnih nalog, hkrati pa takrat hitro ugotoviš, da ti je FDV dal mnoga znanja.

Konkretno je v moji službi pet diplomantov FDV-ja in moram reči, da se odlično znajdejo v zelo različnih situacijah in da odlično opravljajo svoje, precej zahtevno delo. Dejansko je to pomemben doprinos FDV in sicer, da se znaš prilagoditi različnim situacijam, različnim delovnim nalogam, da znaš določene zadeve postaviti v kontekst in da znaš poiskati informacije, ki jih potrebuješ za opravljanje delovnih nalog. To se mi zdi ključna prednost tistih, ki so zaključili FDV. Druga stvar, kar nam jo je dala fakulteta, so metodološka znanja. Ta znanja prej ali slej ponotranjiš. Sama se na svojem delovnem področju ukvarjam s kohezijsko politiko in delamo večinoma projektno.

Za pripravo in izvajanje projektov je zelo pomembno analitično, metodološko delo, tako z vidika priprave analize stanja, določanja prioritet in nato tudi spremljanja in vrednotenja izvedbe projektov. Zdi se mi, da so nam na FDV zelo dobro vcepili ta znanja. Ko gledam nazaj, lahko zatrdim, da je to velika dodana vrednost študija na tej fakulteti. Je pa vse odvisno od posameznika. Ko pride nekdo prvič na delovno mesto oziroma se prvič zaposli, morda pričakuje, da bo že takoj prevzel pomembne položaje in izvajal najzahtevnejše naloge, a je žal tako, da ko prideš, moraš začeti od začetka. Izkušnje so namreč pomembne, je pa z vidika delodajalca zagotovo pomembno, da se je posameznik, ne glede na izkušnje, pripravljen dodatno učiti. In pomembno je, da se znajdeš … www.fdv.uni-lj.si

Kot ste že omenili, ste imeli v času študija veliko pozitivnih izkušenj, spletali ste poznanstva.

Ste se udeleževali tudi obštudijskih dejavnosti?

Redno sem se udeleževala različnih dogodkov, ki jih je organizirala FDV. Bila sem članica politološkega društva Polituss, udeleževali smo se politoloških dni. Bila pa sem tudi aktivna v Klubu tolminskih študentov, kjer smo organizirali različne aktivnosti, predvsem na Bovškem, saj je klub pokrival več občin. Tako smo v tistem obdobju uvedli študentski avtobus, organizirali smo koncerte, potopisna predavanja, razstave. V bistvu smo kar skrbeli za študentsko dogajanje, ne samo v Posočju temveč tudi v Ljubljani.…

Red. prof. dr. Zlatko Šabič velikokrat reče: »Fakulteta ponuja hrano, od vas pa je odvisno, koliko ste lačni in koliko boste pojedli …« Točno tako. Veliko je odvisno od posameznika. Fakulteta ti ponuja možnosti, vse pa je odvisno od posameznika: s čim se bo in s čim se ne bo ukvarjal oziroma ali bo sprejel te možnosti. Tako da jaz vidim fakulteto zgolj kot izhodišče. Če si že prej aktiven v različnih mrežah, pridobivaš veščine, je to pri iskanju zaposlitve velika prednost. Osebno bi priporočila vsem študentom, da so že v času študija čim bolj aktivni. Praktično znanje, ki ga pridobiš, pa čeprav nimaš takega občutka in poznanstva, ki si jih ustvariš v času študija, ti zagotovo odpirajo večje in boljše možnosti pri iskanju zaposlitve.

Tanja Vertelj Je diplomirala leta 2003 in magistrirala leta 2016.

Je univerzitetna diplomirana politologinja in magistrica znanosti.

Zaposlitev: Vodja službe za izvajanje kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kako bi z enim stavkom opisali vašo celotno izkušnjo na FDV? Težka naloga. Na steni mi piše, da »kjer sta dva FDV-jevca, je vedno prostor še za tretjega«. To je zanimiv citat mojega sodelavca, našega državnega sekretarja, ki je tudi diplomant FDV-ja in veliko pove o nas, FDV-jevcih (smeh).

Laura Koudela

Lahko opišete svoj najlepši spomin iz časa študija?

Najlepše je bilo, da smo se s sošolci res veliko družili, se zelo dobro razumeli in bili res dobri prijatelji. Res smo bili super generacija. Veliko časa smo preživeli skupaj ter debatirali o aktualnih političnih zadevah ... To je tisto, kar mi je najbolj ostalo v spominu, ta pripadnost, poleg seveda raznih drugih dogodkov, kot so bile npr. ekskurzije. Če bi se še enkrat vpisovali, bi se ponovno vpisali na FDV? Z vidika vsega, kar zdaj počnem, bi šla na FDV. Delam na področju kohezijske politike, ki je specifično področje, delam projektno, zato moram dobro poznati javno-politične procese. In res, znanje, ki nam ga je dal FDV, mi pri tem zelo koristi, tako z vidika priprave analiz, načrtovanja projektov in tako naprej. FDV mi je dal zelo dobro izhodišče oziroma širok spekter znanja, ki nam pomaga, da na delovnem mestu kvalitetno opravljamo različne, včasih tudi zelo specifične naloge.

41

POLITOLOGIJA - ŠTUDIJE DEMOKRACIJE IN UPRAVLJANJA

»V tujih farmacevtskih multinacionalkah sem delal z ljudmi z vsega sveta in spoznal, da smo z izobrazbo s FDV-ja lahko konkurenčni in uspešni na najrazličnejših področjih« Sašo Novak je je diplomiral iz politologije na Fakulteti za družbene vede. Več kot desetletje je bil zaposlen v farmacevtski industriji, in 42

sicer najprej v mednarodni farmacevtski družbi GlaxoSmithKline, nato pa se je pridružil podjetju Roche Slovenija, kjer je vodil podro-

čje korporativnega komuniciranja in korporativnih zadev. Njegove večletne delovne izkušnje vključujejo različne funkcije in odgovornosti z upravljalskega področja, s področij svetovanja, internega komuniciranja, trženja in korporativnega komuniciranja ter sodelovanja z zunanjim okoljem. Njegovo delo v podjetju Roche je bilo večkrat nagrajeno z mednarodnimi priznanji podjetja. Na svoji karierni poti se je nedavno podal na področje zavarovalništva, v katerem, pravi, vidi mnoge izzive in priložnosti.

Danes je svetovalec uprave v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici.

Kako ste se kot maturant odločali o svoji študijski poti? Zakaj FDV in zakaj politologija?

Iskreno povedano, po zaključku gimnazije nisem imel jasno izbranega študija, da bi na primer rekel, želim biti zdravnik in zato bom študiral medicino. Vedel sem, da me zanima bolj družboslovje, želel sem si FDV Kariernik

najti študij, ki ti da širino in potem znotraj tega najdeš tisto, kar te pritegne in veseli.

Po pogovorih s prijatelji, ki so že študirali na FDV, sem ugotovil, da mi ta fakulteta lahko ponudi širino, in zato sem se odločil za politologijo.

Je bil FDV prava izbira?

Bil je prava izbira. Kljub temu, da sem kasneje podiplomski študij nadaljeval na Ekonomski fakulteti, se najprej opredelim kot FDV-jevec. Mislim, da ti da ta fakulteta veliko znanja, te nauči načina razmišljanja, ki je lahko zelo koristen kasneje v življenju, seveda če sam to hočeš.

Kako pa vas je FDV zaznamoval?

Kot sem že omenil, pred študijem nisem imel jasne slike o tem, kako bi želel, da se razvija moja kariera. Skozi spoznavanje povsem novih področij in pripravo diplome pa so me znanja o delovanju političnih sistemov, kako politične odločitve vplivajo na gospodarstvo (pa ne le v Sloveniji, kot je to pogosto zmotno prepričanje!), kako tu vstopajo odnosi z javnostmi, lobiranje …, pripeljala do prve študentske zaposlitve in kasneje kariere na tem področju.

Kaj vse trenutno počnete, kaj obsega vaše delo?

Večino svoje kariere delam na področju, ki je tako ali drugače povezano z zdravjem. Zelo zanimivih je bilo 12 let v tujih farmacevtskih multinacionalkah, kjer sem imel priložnost delati z ljudmi z vsega sveta in spoznati, da smo z izobrazbo s FDV-ja lahko konkurenčni in uspešni na najrazličnejših področjih. Pred kratkim sem se pridružil Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici, kjer sem zadolžen za različna področja našega poslovanja – komuniciranje z različnimi ciljnimi skupinami, odgovoren sem tudi za marketing in mrežo zdravstvenih izvajalcev, ki zagotavljajo zdravstvene storitve našim zavarovancem.

Skratka, zelo raznoliko delo, ki pa ponuja veliko izzivov.

Sašo Novak Je diplomiral leta 1999.

Je univerzitetni diplomirani politolog.

Zaposlitev: Svetovalec uprave v Triglav, Zdravstveni zavarovalnici.

Kam pa naprej? Kakšni so vaši nadaljnji cilji?

Glede na moje dosedanje izkušnje se slovenski zdravstveni sistem sooča s številnimi izzivi, ki prinašajo tudi priložnosti, to pa je tudi razlog, da se še naprej vidim na tem področju.

Pia Gregor Čoch

Kakšen se vam je zdel način dela na fakulteti?

V prvih dveh letih je bil študij zelo splošen in spomnim se, da nas je v predavalnicah sedelo po več sto. Kasneje so se skupine zmanjšale in študenti smo prišli v bolj neposreden stik s profesorji. To je omogočilo bistveno boljši način dela – več diskusije, lahko si našel specifična področja, ki so te zanimala in si se vanje poglobil … V spominu mi je ostalo kar nekaj profesorjev, ki so spodbujali, da si se usmeril v tisto, kar te je zanimalo.

Ste bili v času študija aktivni v obštudijskih dejavnostih?

Skozi Študentsko sekcijo Slovenskega društva za odnose z javnostmi sem se spoznaval z osnovami »piarovskih« znanj, nekaj časa sem tudi debatiral v okviru debatnega kluba, drugače pa sem čas porabil za študentsko življenje.

Kaj bi priporočili študentom, ki se danes odločajo za študij?

Poglavitno je, da v okviru svojega študija najdeš tisto, kar te res pritegne in zanima, ter na tem gradiš. Med študijem se je potrebno spopasti tudi s predmeti, ki se ti zdijo povsem »brezvezni«, ampak jih je potrebno pregristi. Za nekatere od teh »brezveznih« kasneje v življenju ugotoviš, da so pravzaprav koristni.

www.fdv.uni-lj.si

43

POLITOLOGIJA - ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE

»Delati, se zavedati svoje prihodnosti in jo čim prej osmisliti« Aleksandra Barić je magistrica politologije, danes zaposlena na Britansko-slovenski gospodarski zbornici.

Zelo aktivna je bila že v času študija in enako svetuje tudi študentom – če si med študijem dovolj aktiven, če znaš poiskati svojo tržno nišo, svojo pot, se da vse. Meni, da je iztočnica za vsako novo zaposlitev dober življenjepis z relevantnimi izkušnjami.

Zakaj ste se odločili za študij na Fakulteti za družbene vede in zakaj ste izbrali ravno politologijo?

Predvsem sem se vpisala na Fakulteto za družbene vede, ker sem družbosloven človek, ker področje družbenih pojavov, vsaj 44

mislim, dobro razumem. Zato politologija, predvsem pa se mi je zdel program zanimiv, privlačen in drugačen.

Kakšen pa je bil vaš prvi vtis, ko ste prišli na Fakulteto za družbene vede, in kaj bi lahko rekli, da je dodana vrednost te fakultete?

Moram reči, da je FDV fakulteta, ki dejansko ponuja vse – da ti možnost, da vzameš, kolikor si želiš in kar si želiš – nihče te pri tem ne ovira, to je velika prednost in največja dodana vrednost. Profesorji so v veliko oporo študentom, ki imajo željo delati, raziskovati in iti onkraj očitnega, so vedno odprti in pripravljeni pomagati, in nenazadnje – kar se mi zdi najpomembnej-

še – pripravljeni so prisluhniti in sprejemati drugačna mnenja.

Ste šli v času študija na izmenjavo?

Bila sem na svojevrstni izmenjavi, saj sem v času študija delala v Bruslju, pri poslanki v Evropskem parlamentu. Začela sem kot stažistka in se nato redno zaposlila. Takrat je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, kar mi je predstavljalo prav poseben izziv in motivacijo, da podaljšam svoje bivanje v samem središču Evrope. Zame je bila takrat to velika izkušnja, imela sem namreč komaj 19 let in sem lahko kasneje kot najmlajša asistentka od blizu spremljala oblikovanje evropskih politik in procesov. Zaradi dela v evropski instituciji, dejansko nisem pogrešala študijske izmenjave oziroma je bila to zame neke vrste »delovna« izmenjava.

Ali menite, da je to, da gre študent v času študija v tujino, pozitivno?

Vsekakor je to zelo pozitivno. Nujno je, da se študentje čimprej osamosvojijo, da čimprej začnejo skrbeti zase. V času študija na matični fakulteti, so študentje vedno zelo poFDV Kariernik

vezani, imajo prijatelje, družino na dosegu roke. Oporo, ki je popolnoma naravna.

Ko pa gredo v tujino na študijsko izmenjavo, so prepuščeni sami sebi. Menim, da je to ključno, da se študentje postavijo na svoje noge. K temu pripomorejo še vse ostale izkušnje, ki jih pridobijo – drug študijski sistem, drug pristop, drugi profesorji, prilagoditve, kompromisi, osvojijo pa tudi čisto osnovne življenjske zagate … Skratka, vsekakor je nadvse pozitivno, če gre študent v tujino.

Kako pomembno pa je biti med študijem dejaven, aktiven po vašem mnenju?

To je najbolj pomemben del študija. Sama se nemalokrat znajdem na drugem bregu kot moji kolegi, ko pravim, da smo vsi enaki ne glede na to, iz kakšnega okolja in/ali iz kakšne družine prihajamo, ne glede na to, kakšen način življenja imamo. Vsi imamo enake možnosti. Največkrat slišim izgovore, da je vse lažje, če prihaja posameznik iz privilegiranega okolja, vendar ni nujno in apriori tako. Vsi smo svoje sreče kovači in iznajdljivost, delavnost in pripravljenost na odrekanja, so lastnosti, ki nam vsem enako odpirajo vrata. Izjemno pomembno je v času študija delati na področju, ki nas zanima, ki nas intrigira, ki nas navdihuje in oblikuje. Tovrstne relevantne izkušnje so nato tlakovane poti k željenemu – zaposlitvi. Služba potem ne bo le služba, ampak način življenja. Čimprej je potrebno osmisliti svojo pot, se vključevati v čim več obštudijskih dejavnosti, prepletati teorijo in prakso – ključnega pomena je, da je študent v času študija izjemno dejaven in predvsem inovativen na svoji poti.

Kako težko je najti zaposlitev po študiju, po diplomi, ko prideš na trg dela?

Glede na to, da je Slovenija v zadnjem obdobju vendar le izplavala iz gospodarskega krča, menim, da je stanje vedno boljše.

Ocenjujem, da diplomantu Fakultete za družbene vede ne bi smel biti problem dobiti zaposlitve, ob dejstvu, da ima taisti diplomant dober življenjepis. Samo to, da imaš na primer zelo visoko povprečno oceno in podporo profesorjev, odlične prispevke v študentskem časopisu in odlične seminarske naloge, zdaleč ni dovolj. Če poskrbiš za osebno zadovoljstvo v obštudijskih dejavnostih in če si motiviran poiskati svojo tržno nišo in svojo pot, sem prepričana, da je zaposlitev za vogalom.

Kakšna pa je bila vaša osebna pot?

Kot sem že omenila, sem od začetka študija delala v različnih organizacijah, ki so bile vedno tako ali drugače povezane z mojim študijem. Sprva zaposlitev v Evropskem www.fdv.uni-lj.si

parlamentu v času študija, kasneje v izjemno zanimivem krogu študentskega aktivizma in politike. Med drugim je bilo takrat aktualno »malo delo« – to je bil za moje razumevanje eden največjih projektov v slovenskem političnem prostoru, kjer smo mladi uspeli aktivirati tako široko populacijo ljudi, da nam je prisluhnila. V okviru tega dela sem vodila odnose z javnostmi, spoznala ljudi, ki so v meni prepoznali potenciale, da sem se lahko relativno hitro zaposlila. Ves čas od diplome do zaposlitve sem bila zelo aktivna v okviru študentskih projektov in samoiniciativnih dejavnosti. V tistem času sem delala tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v misiji mednarodnega opazovanja državnozborskih volitev. Zelo aktivna pot.

Torej svetujete študentom, da so čim bolj aktivni?

Seveda, to je srž, osnova, glavno priporočilo. Fakulteta je osnovna platforma. Rada povem, da ko sem prišla na fakulteto, sem imela še posebej v prvem letniku občutek, da delam nadgradnjo gimnazije. To je res, le da jo lahko obrneš tako zelo sebi v prid, da postane strokovna platforma za življenje.

Kako je z vašimi poznanstvi s fakultete – ali še ohranjate stike s sošolci, kolegi s fakultete, sodelujete z njimi tudi poslovno?

Z veseljem se še dobim s kolegi ob različnih priložnostih, moram omeniti, da se z nekaterimi tudi poslovno prepletamo, kar je sploh zanimivo in seveda dobrodošlo. Nekateri so sedaj pripadniki političnih strank oz. političnih opcij, sicer pa so moji študijski kolegi bolj teoretiki in še nadalje predani študiju. Precej kolegov imam tudi z drugih kateder, poslovno in zasebno se še vedno srečujem z njimi, saj so to ljudje, ki imajo bogat družboslovni kapital, prebranih nešteto knjig, preučenih vrsto raziskav in poročil, to so ljudje, ki moje praktično znanje zaokrožijo s strokovno teoretsko podlago in moram priznati, da vedno znova in znova intrigirajo v meni nekakšno drugačno prizmo pogleda na neko (politično) stanje.

Kaj bi priporočili študentom, ki bodo brali ta intervju?

Mislim, da je najboljše priporočilo, ki ga lahko dam: delati, delati, delati, brati, učiti se, drzniti si, sanjati in se mrežiti ter razmišljati o prihodnosti, imeti VELIKE cilje. Moj življenjski moto je: »Življenje je niz stopnišč.

Ko pridemo na vrh enega – brez preskakovanja – dosežemo cilj. Potem se nam odpre novo.« Do tega spoznanja sem prišla prek lastne anekdote: ko sem prišla v Ljubljano, v prvi letnik, sem se tistega večera v cen-

aleksandra barić Je diplomirala leta 2010 in magistrirala leta 2015. Je magistrica politologije.

Zaposlitev: Višja svetovalka na Britansko−slovenski gospodarski zbornici.

ter mesta odpeljala z ljubljansko trolo. S kolegi smo se družili ob Ljubljanici, ko sem opazila, da bo odpeljala zadnja trola. Tako sem od Mačka tekla proti Kongresnemu trgu, tam so Plečnikove stopnice, ki sem jih preskakovala, in sem padla. To je bil izjemen moment. Takrat sem se usedla na taiste stopnice in razmišljala o tem, kaj se mi je zgodilo, zakaj sem preskakovala stopnice, če lahko hodim po stopnicah normalno in počasi. Ugotovila sem, da bi se načeloma lahko zgodilo, da bi s preskakovanjem prišla na vrh in dosegla cilj, ni pa (bilo) nujno.

In tako je tudi v življenju – če v življenju preskakujemo stopnice in gremo prehitro naprej, ugotovimo, da tisti naš cilj, doseženi vrh, mogoče ni tako trden in gotov. Zaradi tega sem, ko sem prišla nazaj iz Bruslja, spoznala, da so šle zadeve absolutno prehitro in da obstaja vmesni prazen prostor, ki ga nisem zapolnila. Takrat sem se vključila v študentsko politiko kot študentska aktivistka, da sem razumela, kdo sploh je študent, kaj pomenijo vse ugodnosti, ki jih slovenski sistem ponuja in omogoča, kaj več in kako lahko mladi naredimo znotraj mnogih organizacij in društev. Prekratek čas, da bi lahko razumela, sem bila v Ljubljani, le eno leto, in zdelo se mi je, da moram vse svoje napore vložiti v študij, da bom imela čim boljše povprečje. Prvi letnik sem res končala z zelo visoko povprečno oceno, nisem pa poznala ljudi, z nikomer se nisem družila, nisem vedela, kaj so npr. študentski boni. Vmes mi je nekaj manjkalo, občutila sem neko vrzel. Z velikim zanimanjem sem se lotila tako študijskih obveznosti, kakor nabiranju ostalih izkušenj znotraj različnih organizacij in seveda to še vedno počnem, vedno z mislijo na znan citat Neale Donald Walscha, ki je povedal: »Life begins at the end of your comfort zone.« Študentom bi zato rekla: delati, se zavedati svoje prihodnosti in jo čim prej osmisliti.

Janja Zdovc

45

POLITOLOGIJA - ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE

»Študij na FDV ti da dovolj okusa in znanja, hkrati pa te ne omejuje pri izbiri poti« Rok Kogej je analitski politolog, prevajalec, humanist in družboslovec. Je nekdanji koordinator Delavsko-punkerske univerze, nekdanji direktor in odgovorni urednik založbe Sophia ter v. d. direktorja Inštituta za delavske študije. Leta 2013 je magistriral na temo transformacije marksistične teoretske in socialistične prakse. Za 46

fakulteti in Fakulteti za družbene vede, ki sem jo izbral zato, ker je najbolj ustrezala mojim takratnim interesom. To je bilo zanimanje za politično zgodovino, predvsem drugo svetovno vojno in povojno obdobje.

Zelo me je zanimalo tudi vprašanje propagande. Kar se tiče študija na FDV-ju, sem se odločal med analitsko politologijo in komunikologijo, pa sem se potem vseeno odločil za politologijo, ki mi je bila malenkost bližja.

študij na Fakulteti za družbene vede pravi, da ti da dovolj okusa in znanja, hkrati pa te ne omejuje pri izbiri poti.

Pa je bila prava izbira?

Rekel bi, da ja. Bilo je sicer precej frustracij, toda to najbrž spremlja vsakega študenta, ne glede na to, katero smer ali fakulteto izbere. Če pogledam nazaj, pa je to bila absolutno pravilna odločitev. Lahko rečem, da mi je ta fakulteta in ta smer dala vse, kar sem potreboval.

Kaj je bilo tisto, kar vas je prepričalo za študij analitske politologije na FDV? Če pogledam nazaj, sem se v tistem obdobju odločal med študijem na Filozofski

Kaj pa je največ, kar vam je dal FDV? FDV mi je dal dovolj prostora, da sem sam iskal, kaj me zanima, in to znotraj zelo širokega spektra stvari, s katerimi se lahko FDV Kariernik

“

Kam pa želite, da se vaša pot nadaljuje?

Upam, da v založništvo. Še vedno me zanimata humanistika in družboslovje, mislim,

FDV mi je dal dovolj prostora, da sem sam iskal, kaj me zanima, in to znotraj zelo širokega spektra stvari, s katerimi se lahko ukvarjaš na področju politologije.

Bi rekli, da FDV kot fakulteta in analitska politologija kot smer opravljata svoje poslanstvo?

FDV opravlja svoje poslanstvo znotraj slovenskega intelektualnega prostora in širše.

Politologija ti da nek splošen pregled in ti omogoči, da se kasneje poglobiš v svoje področje, v tisto, kar te zanima.

Kako pa je FDV oblikoval vašo karierno pot?

Predvsem s povezavami, ki mi jih je dal.

FDV me ni usmeril samo intelektualno, temveč tudi socialno. Znotraj prostorov te fakultete (dobesednih in metaforičnih) sem našel krog ljudi, s katerimi delim enake interese, enaka zanimanja in s katerimi sem ali pa bi lahko začel sodelovati.

“

ukvarjaš na področju politologije. Študij na FDV ti da dovolj okusa in znanja, hkrati pa te ne omejuje pri izbiri poti.

Rok Kogej

Je diplomiral leta 2009 in magistriral leta 2013. Je magister politologije.

Zaposlitev: Nekdanji koordinator Delavsko-punkerske univerze, nekdanji direktor in odgovorni urednik založbe Sophia ter nekdanji v. d. direktorja Inštituta za delavske študije. Na področju družboslovja in humanistike trenutno deluje predvsem kot občasni zunanji sodelavec založbe Mladinska knjiga, kjer trenutno ureja knjižni prvenec Mihe Blažiča - N’toka Samoumevni svet.

da lahko pri promociji tega največ naredim z uredniško dejavnostjo. Zanima pa me tudi nadaljnje raziskovanje, upam, da bom lahko kmalu vpisal doktorski študij.

Torej se vračate v FDV-jevske klopi?

Tako je.

Janja Zdovc

Katera pridobljena znanja pa so tista, ki vam najbolj pomagajo na karierni poti?

Zagotovo vednost, ki sem jo pridobil skozi študij, vse, česar sem se naučil teoretskega in analitskega. In pa seveda socialna in organizacijska znanja, s katerimi se znajdem v nekem kolektivu. FDV zelo spodbuja, da se jih pridobi. Saj če se ukvarjaš s politično teorijo, to ni projekt, ki ga lahko počneš iz spalnice, temveč se moraš vklopiti v kolektiv in v okviru njega razpravljati in ustvarjati.

Ste se na fakulteti kdaj ukvarjali z obštudijskimi dejavnostmi?

Bil sem študent tutor, sodeloval sem pri društvu študentov politologije Polituss in pa sodeloval z ljudmi, ki so bili aktivni v okviru FDV. So te vezi ostale?

Ja, seveda. Rečem lahko, da je večina ljudi, s katerimi sedaj sodelujem, bivših študentov FDV, če že niso bili uradno študentje, pa so pomembno sooblikovali FDV – bodisi skozi društvo Polituss bodisi skozi nek socialni krog, ki je imel prostor na FDV-ju.

www.fdv.uni-lj.si

47

SOCIOLOGIJA - UPRAVLJANJE ORGANIZACIJ, ČLOVEŠKIH VIROV IN ZNANJA

»Študijska leta so bila krasna.

Resnično drži, ko pravijo, da je to eno najlepših obdobij …« Maja Dizdarević je diplomirala iz sociologije. Danes je vodja Kariernega centra Univerze v Ljubljani.

Stoji za dejstvom, da se uspešna podjetja zavedajo, da jim uspeh kreirajo le najboljši in da je treba biti nenehno na preži za perspektivnimi kadri. Z ogromno volje, energije in motiviranostjo snuje s svojo ekipo vedno nove izvirne načine povezovanja študentov z zunanjim okoljem.

48

Katera je prva stvar, ki se vam prikrade v spomin, ko slišite ime Fakulteta za družbene vede?

Prva stvar – velika predavalnica 1. Prostor, ki mi je ponudil precej uporabnega strokovnega znanja in socialno mrežo, s katero še danes sodelujem. Na fakulteto imam lepe spomine.

se odločala med psihologijo, psihiatrijo, torej medicino, in defektologijo, na koncu pa – kot vidite – nisem izbrala nobene od teh.

Ko sem bila že odločena, da se vpišem na defektologijo, sem si tik pred zdajci premislila, in sicer po nagradnem izletu, ki sem se ga udeležila kot zgledna prostovoljka. Tam sem spoznala udeleženko, defektologinjo, ki s svojim delom nikakor ni bila zadovoljna in je precej negodovala, tako da sem si na podlagi njene osebne izkušnje premislila.

To je bila precej zaletava in prenagla odločitev, ampak je danes ne obžalujem. Šla sem naprej v akcijo in iskala nove alternativne možnosti. Na zadnji dan roka za vpis sem ob temeljitem pregledovanju vseh virov informacij o študiju (teh je bilo takrat precej manj kot danes) zasledila študij sociologije, kadrovskega medežmenta, in me je že takoj pritegnil program, predmeti in način dela.

Sploh nisem poizvedovala dalje.

Kako to, da ste se odločili za študij na Fakulteti za družbene vede? Če sem iskrena, po naključju in tik pred rokom za oddajo vloge za vpis. Dolgo sem

Kaj ste želeli biti na začetku študijske poti?

Na začetku študija sem se bolj kot s tem, s čim se želim ukvarjati po študiju, ukvarFDV Kariernik

jala s prilagajanjem na novo učno okolje.

Preskok iz srednje šole na fakulteto je kar precejšen. Prilagoditi se je bilo potrebno na nove zahteve, način študija in študentsko življenje. Osebno nisem takrat poznala nikogar iz višjih letnikov, ki bi mi lahko kaj praktično svetoval, pa tudi tutorjev še ni bilo. Iz letnika v letnik, ko sem se tudi bolj seznanjala s stroko, sem si želela delati na področju razvoja kadrov in s talenti.

Kakšna študentka ste bili?

Po ocenah sploh nisem izstopala, bila pa sem radovedna in tipično imela lepe ocene pri predmetih, ki so me zanimali. Učenje na pamet mi ni šlo. Rada sem delala v timu, pripravljala seminarske in druge naloge, super pa so mi bila predavanja, vaje, ki so vključevala diskusijo, refleksijo pridobljenega znanja in njegovo umestitev v kontekst, aktualno družbeno dogajanje ipd.

Kakšno pa je bilo vaše obštudijsko življenje?

Bila sem kar aktivna, seveda med izpitnimi obdobji nekoliko manj. Nikoli ni bilo dolgčas. Vključevala sem se v različne obštudijske dejavnosti, sodelovala v Društvu študentov kadrovskega menedžmenta, pomagala pri organizaciji dogodkov. Ko mi je čas dopuščal, sem opravljala študentsko delo. Veliko sem delala, ker sem želela zaslužiti lasten denar in postati čim bolj neodvisna od staršev. Privarčevala kljub temu nisem ničesar, sem si pa lahko veliko privoščila (smeh).

Kako gledate na študijska leta? Bi kaj spremenili? Študijska leta so bila krasna. Resnično drži, ko pravijo, da je to eno najlepših obdobij.

Kaj bi spremenila – šla bi na študijsko izmenjavo Erasmus in prakso v tujino in bila bi bolj pogumna pri nagovarjanju potencialnih delodajalcev o možnostih sodelovanja. Bila sem popolnoma »lesena« in sploh nisem vedela, kako naj pristopim do njih in se dogovorim za prakso na svojem področju. To resnično obžalujem.

Kako bi na kratko opisali svojo pot od diplome pa do danes?

Vse od diplome po starem programu sem zaposlena na Univerzi v Ljubljani in sem že od samega začetka vključena v razvoj kariernih centrov, nekaj časa tudi v tutorstvo in koordinacijo projekta Leonardo da Vinci za brezposelne diplomante. Od leta 2010 koordiniram projekte v podporo razvoja kariernih centrov, ki se financirajo iz evropskih sredstev. Njihova vrednost skupaj samo na ljubljanski univerzi je znašala več kot milijon evrov in pol. Sem tudi aktivna članica več www.fdv.uni-lj.si

strokovnih društev za karierno orientacijo in kadrovsko dejavnost ter članica nacionalne strokovne delovne skupine za karierno orientacijo. Izzivov ne manjka.

Vodite Karierni center Univerze v Ljubljani. Kako vidite svojo vlogo?

Gre za precejšnjo odgovornost in hkrati priložnost, da lahko vplivam na razvoj po mojem mnenju ene od najbolj ključnih storitev za študente. Bolj kot kdajkoli prej je pomembno, da zna posameznik v 21. stoletju voditi svojo lastno kariero – da spoznava lastne interese in kompetence, pridobiva dodatna znanja in izkušnje, se povezuje s pravimi ljudmi, pozna strategije iskanja zaposlitve, zaposlitvene možnosti idr.

maja dizdarevič Je diplomirala leta 2008.

Je univerzitetna diplomirana sociologinja.

Zaposlitev: Predstojnica Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani.

sebej ne izstopajo v primerjavi z anekdotami mojih vrstnikov.

Katarina Plantosar

Kako poteka vaše delo?

Moj delovnik je enoizmenski in se redko zaključi po osmih urah; odvisno od aktualnih projektov, na katerih delamo. Nikoli ni dolgčas, veliko je dinamike, dela se na različnih lokacijah, z različnimi ljudmi, zasebnimi in javnimi institucijami, v domačem in mednarodnem okolju.

Kaj bi bil za vas največji karierni izziv?

Delo s človeškimi viri v gospodarstvu.

Na kateri dosežek ste najbolj ponosni?

Na karierne centre (smeh). Včasih so govorili, da je karierni center luksuz, ki ga niti ne potrebujemo. Vložene je bilo veliko energije, dokazovanj in osebnih odrekanj, da smo zdaj tam, kje smo. Nas pa čaka še veliko dela.

Kako je FDV prispeval k vašemu uspehu na karierni poti?

Na FDV-ju sem spoznala svojega delodajalca in pridobila določena znanja, ki jih tudi danes uporabljam pri svojem delu.

Kaj bi svetovali FDV-jevcem ali pa tistim, ki se šele odločajo za študij na FDV? Naj izberejo študij, ki jih veseli, v času študija pa naj vse svoje moči usmerijo tudi v pridobivanje dodatnih znanj in izkušenj, doma in v tujini. Možnosti in podpore imajo več kot katerakoli generacija pred njimi.

Naj jih izkoristijo.

Nam za konec zaupate še kakšno anekdoto iz študijskih let?

Uf, anekdot je veliko. Če sem iskrena, tistih, ki so mi najprej padle na pamet, ne bom navedla. Se bom avtocenzurirala.

Tiste druge pa bi lahko izpadle precej dolgočasne, ker mislim, da v ničemer po49

SOCIOLOGIJA - UPRAVLJANJE ORGANIZACIJ, ČLOVEŠKIH VIROV IN ZNANJA

»Dobro je biti malo drugačen …« Jelica Lazarević Lajovic je diplomantka kadrovsko-menedžerske smeri. Danes je direktorica kadrovske službe v podjetju Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Pri Vzajemni je začela delati že kot študentka in nato gradila kariero.

Poudarja pomembnost formalnega znanja, praktičnih izkušenj, kreativnosti, zavzetosti in optimizma ter pozitivno ocenjuje povečanje obsega prakse v študijskih programih.

Mladim svetuje, naj čim prej začnejo graditi svojo pot in naj jih ne bo strah ničesar.

Zakaj ste se odločili za študij kadrovskega menedžmenta na FDV? FDV sem izbrala, ker je imel kadrovski me50

nedžment to, kar sem si želela početi tudi v praksi, program mi je bil všeč. Kot ekstrovertirani osebi mi je zelo všeč delo z ljudmi in že takrat sem bila prepričana, da se bom s pridobljenimi znanji lahko uspešno soočala z izzivi na tem področju.

Ste bili s programom zadovoljni?

Absolutno, o njem ne morem reči ničesar slabega. Kakšne stvari so mi zdaj bolj všeč, kakšne so mi bile prej. Prvi letnik je temeljil bolj na splošnih predmetih, na predmetih, kot so obča sociologija, komunikologija in podobno. Ampak znotraj vsakega letnika ni bilo nobenega takega predmeta, kjer ne bi slišala nič koristnega.

Bili smo tudi dobra ekipa. Mogoče sem pogrešala malo več praktičnega dela, bolj smo bili nagnjeni k teoriji, ampak kolikor

zdaj spremljam FDV, vidim, da so se zadeve premaknile. Dobre se mi zdijo tudi seminarske naloge, ker pri njihovi pripravi lahko prideš v stik z ljudmi, ki že delajo na področjih, kjer bi se rad kasneje zaposlil.

Sama sem imela srečo, da sem že med študijem dobila študentsko delo v povezavi s svojim študijem in takrat teorijo uporabila v kontekstu.

Kako vas je zaznamoval FDV? Zelo me je zaznamoval s posamezniki.

Predvsem profesorica dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela je pustila na meni pečat, kot mentorica se je zelo trudila in izkazala visoko stopnjo zavzetosti do svojega dela, kar je pomembno z vidika zgleda v odnosu do mladih. Tudi kak drug posameznik in vsebine pri predmetih … Še danes cenim in ostajam v stiku s posameznimi profesorji, ki so aktivni na HR področju in tistimi, ki sem jih spoznala na FDV-ju.

Imam tudi veliko kolegov iz moje generacije, ki so končali v kadrovskih vodah in si danes izmenjujemo medsebojne izkušnje in prakse.

FDV Kariernik

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti? Že s tem, da sem končala v kadrovskih vodah in dokončala študij kadrovskega menedžementa. Študij mi je dal prvo vstopnico, čeprav mislim, da je za opravljanje našega poklica potrebno mnogo več kot samo zaključiti študij – zahteva kup osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti človek, če želi opravljati ta poklic. Imeti moraš širino, kar FDV v resnici ponuja. Zelo pomembno je poznavanje občih stvari, npr. kako deluje družba.

Torej znanja, ki jih potrebuješ tudi v praksi.

Kadrovska funkcija je podporna v organizaciji –zelo dobro moraš poznati temeljne procese organizacije, posel organizacije, saj le tako lahko razviješ kadrovska orodja, ki pomagajo organizaciji pri doseganju poslovne uspešnosti. Je pa res, ker še vedno spremljam oglase, kjer podjetja iščejo kadrovike, da velikokrat iščejo pravnike, kar me zelo žalosti. Rada bi poudarila, kaj mi je FDV dal kot univerzitetni diplomirani sociologinji kadrovsko menedžerske smeri. V praksi še vedno gledajo na upravljanje s človeškimi viri kot le na področje, povezano z nekimi delovno-pravnimi postopki, z zaposlovanjem, odpuščanjem, ipd. Upam, da se bo v družbi pokazalo, kaj je pomembno za nekoga, ki dela v kadrovski službi: da to ni samo pravni vidik, ampak mnogo več. In to študij na FDV zagotovo zajema: znanja, ki jih potrebuješ potem v praksi. FDV ti odpre neko drugo dimenzijo, predvsem v kontekstu, da znaš celostno razmišljati, stvari analizirati, da jih znaš prenašati v prakso in povezati v smiselno celoto. Je pa seveda potem stvar posameznika, koliko bo to nadgrajeval, saj se je potrebno nenehno izobraževati.

Ste med študijem nabirali izkušnje s prakso ali z delom?

Sprva sem delala priložnostno – bolj v marketinško-prodajnih vodah – in nabirala izkušnje s teh področij. Sem pa na področju kadrovskega menedžmenta začela delati že kot študentka, pri Vzajemni, in počasi gradila svojo kariero. Ko se je bližala diploma, sem namreč vedela, da bo počasi treba začeti resno delati, do takrat sem opravljala le priložnostna dela. Vedno sem si želela, da bi v praksi počela tisto, kar sem študirala, kar je verjetno želja vsakega študenta. Spomnim se, da je ravno sovpadlo – včasih mora imeti človek poleg znanja tudi malo sreče – da je bil ravno takrat objavljen oglas Vzajemne, da iščejo študenta za pomoč v kadrovski službi, in tako sem se prijavila. Spominjam se, da sem morala na razgovoru poleg intervjuja obdelovati podatke, reševati naloge, risati grafe in pripraviti statistike glede števila zaposlenih. Bila sem zelo vesela, da sem uspešno opravila ta razgovor in bila izwww.fdv.uni-lj.si

brana. Tako se je začela moja pot – s čisto administracijo. Kasneje so mi ponudili, da bi se pri njih zaposlila kot strokovnjak za kadre, in na tem mestu sem ostala tri leta, potem pa so me priporočili za vodjo kadrovskega oddelka, kar sem seveda tudi sprejela. Takrat je bil ta oddelek sestavni del službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve. Potem so se zgodile spremembe in moj oddelek se je odcepil ter postal samostojna enota, služba.

Ponudila se mi je nova priložnost in zdaj sem že osem let v vlogi direktorice kadrovske službe. Ker sem začela kot študentka, sem, hierarhično, delala na vseh nivojih oziroma delovnih mestih znotraj kadrovske službe in za to pot in pridobljene delovne izkušnje sem neizmerno hvaležna. Danes mi je zato veliko lažje biti direktorica in voditi ekipo, ki jo imam. Poznam popolnoma vse kadrovske procese, ni procesa, ki ga ne bi opravljala, in ni primera, pri katerem bi rekla, tega se ne da. Skratka, zelo sem hvaležna za to pot in moja sreča je bila, da so se mi sproti odpirale možnosti, ki sem jih sprejemala in se jih nisem nikoli ustrašila – priložnost sem kar sprejela, potem pa ni bilo več časa, da bi se ukvarjala s strahovi in ovirami, kako uspešno bom opravljala novo funkcijo. Okoli sebe sem imela ljudi, ki so verjeli vame, prepoznali moje potenciale, tudi to, da sem se osebno želela razvijati in vedno trdo delala. Že ko sem bila v nižjih vlogah, sem imela kot strokovnjak za kadre priložnost hoditi s takratno vodstveno ekipo na razna izobraževanja in delavnice s področja vodenja. Tako sem se vzporedno učila in z izgradnjo vloge vodje nisem pričela šele z zaposlitvijo na to mesto.

Kakšne so vaše nadaljnje ambicije, cilji?

Kar se tiče Vzajemne, bi rekla, da sem prišla že do vrha, nad mano je samo še uprava in osebno nimam ambicij biti v upravi. Je pa res, da če pogledamo sestave uprav v Sloveniji, verjetno ni (veliko) kadrovikov, ki bi bili člani uprave. Ta poklic še ni tako »spromoviran« v smislu, da bi morala biti vsebina le tega pozicionirana na najvišji ravni, čeprav dnevno slišimo, kako so v organizaciji najbolj pomembni ljudje. Osebno še nimam teh ambicij, ker menim, da bi potem izgubila stik s svojo stroko in s tem, kar počnem. Trenutno mi zelo odgovarja vodenje lastne ekipe, po drugi strani sem še vedno vpeta v delo – delamo dobre kadrovske projekte, želimo biti ena najboljših podpor v organizaciji in s tega vidika sem zelo zadovoljna s svojo trenutno vlogo. Absolutno pa se mi postavlja občasno vprašanje po širši vlogi, morda v nekem mednarodnem kontekstu, a še vedno na področju upravljanja s človeškimi viri. Seveda ob vseh teh razmišljanjih moram kot ženska vedno upoštevati tudi to, da sem mati dveh

Jelica Lazarević Lajovic Jelica Lazarević Lajovic je diplomirala leta 2003. Je diplomantka sociologije kadrovsko-menedžerske smeri. Danes je magistrica znanosti.

Zaposlitev: Direktorica kadrovske službe v podjetju Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.

otrok in pomembnost ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, tako da sem v tem trenutku na mestu, kjer sem, zadovoljna in poskušam kar se le da dobro opravljati obe vlogi.

Kakšno pa je bilo vaše obštudijsko življenje?

V okviru študentskih organizacij nisem bila aktivna, sem pa bila nenehno v pogonu in bila vpeta v delo, kar mi je dalo dodatno znanje in izkušnje ter poznanstva. Včasih sem imela kar tri službe naenkrat. Moja osebna izkušnja je, da ti študentsko delo da samozavest – kljub neizkušenosti, a z močno voljo in pridnostjo lahko napreduješ, si prepoznan in se ti ponujajo nove priložnosti.

Kaj bi svetovali študentom?

Mladim bi svetovala, naj izkoristijo seminarske in diplomske naloge za stike z delodajalci, saj delodajalci vidijo, kje so njihovi potenciali. Vsako stvar, ki predstavlja stik s podjetji, z delodajalci, je potrebno maksimalno izkoristiti. Delodajalci radi sodelujejo z mladimi, ki imajo nek svoj pogled oz. vidijo stvari, ki jih mi v organizaciji pač ne vidimo. Mladi imajo svojo energijo, so neobremenjeni, iskreni …

Torej, izkoristite vsak stik z delodajalci. Vsaka izkušnja, vsak nov stik šteje. Biti morate radovedni, verjeti, da vam bo uspelo, ob tem bodite potrpežljivi in sprejmite priložnosti.

Dobro je biti malo drugačen … Presenetite s svojimi idejami in predlogi. Vključujte se v različne projekte, ki pomenijo dodano vrednost. Ne glede na stanje na trgu si podjetje želi imeti mladega človeka, ki je ambiciozen, ki ima željo, ki se hoče učiti, pomembno je, da ste čim bolj radovedni, proaktivni, da vas ni strah. Ne bojte se delati, če nimate izkušenj – mislim, da je to pogosto največja ovira. Izkušnje so seveda pomembne, zato tudi organizacija nekega študentskega dogodka ti da določene izkušnje, povezujte se med seboj in si med seboj pomagajte. Čim prej začnite graditi svojo pot.

Katarina Mazora

51

Študentska društva Fakultete za družbene vede Pestrost in raznolikost Fakultete za družbene vede ter dejavnost njenih študentov se odraža v številnih študentskih društvih, ki delujejo na fakulteti. V okviru društev si FDV-jevke in FDV-jevci nabirajo znanje in bogate izkušnje tudi izven predavalnic. Študentski klub FDV (ŠK FDV) Študentski klub Fakultete za družbene vede (ŠK FDV) je bil ustanovljen v sodelovanju z vodstvom Fakultete za družbene vede, z namenom povezati zainteresirane študente vseh smeri na fakulteti v neko formalno skupino. Vizija ŠK FDV je ustvarjati kvaliteten vsakdanjik študentov ter jim nuditi raznolike, zanimive in poučne možnosti preživljanja prostega časa. Poleg tega ŠK FDV nudi svojim članom možnost tako formalnega kot tudi neformalnega izobraževanja ter možnost kaliti svoje sposobnosti pri organizaciji projektov in nabirati reference in kompetence, ki jim bodo prišle prav po študiju. V svojem kratkem času delovanja se je ŠK FDV izkazal z izvedbo ali pomočjo pri naslednjih projektih: Srečanje Alumni FDV, Sejem študijske literature, Zaposlitveni most FDV-ja, Štafeta norosti, Bazenčkanje, Sekcija kritika (organizacija okroglih miz in tematskih predavanj, npr. Varčevalni ukrepi ter njihov vpliv na državo in EU), Delavnica retorike in javnega nastopanja, Študentska sekcija založbe FDV (organizacija literarnih večerov, npr. Literarni večer z dr. Bogomilom Ferfilo), Študentsko drsanje v parku Tivoli, Dobrodelni teden na FDV-ju, Aerobika in pilates, Božični teden na FDV-ju, Brucovanje FDV-ja in tako dalje.

Kontakt: studentski.klub.fdv@gmail.com DID – Društvo družboslovnih informatikov Aktivni člani Društva družboslovnih informatikov (DID) so študenti različnih letnikov programa Družboslovna informatika, ki želijo z organizacijo raznovrstnih dogodkov, zanimivih za naše študente, dopolniti ponudbo obštudijskih dejavnosti na FDV-ju. Študentom se trudijo olajšati študijski proces, zato ponujajo vrsto izobraževalnih dejavnosti, kakršne so delavnice Excela, SPSSa, programiranja ipd., s katerimi študenti pridobijo nova znanja in utrdijo stara. Seveda pa v društvu poskrbijo tudi za druženje in zabavo. Z željo po povezo52

vanju študentov različnih letnikov organizirajo spoznavne DID-žure, motivacijske vikende, ekskurzije, športne dogodke ipd. Osrednji dogodek vsakega šolskega leta pa je gotovo tradicionalni piknik družboslovnih informatikov konec maja, katerega se udeležijo tako študenti kot tudi profesorji in diplomanti.

Kontakt: did.drustvo@gmail.com DŠKM – Društvo študentov kadrovskega menedžmenta »Trudimo se vzpostaviti ravnotežje med prenatrpanimi urniki in potrebo po ustvarjanju ter druženju. Naš največji cilj je privabiti čim več ljudi, da bi se aktivno udejstvovali v aktivnostih, ki jih pripravljamo.« Društvo študentov kadrovskega menedžmenta deluje od leta 2001 in se ukvarja predvsem z ohranjanjem stikov s svetom kadrovskega menedžmenta. Društvo si je v zadnjem letu aktivneje začelo prizadevati za opaznost, nov zadani cilj je postal pokazati se kot usklajena in dobra ekipa, sposobna ustvariti dogodke, ki bodo študente pritegnili, da se bodo začeli aktivneje vključevati tudi v obšolske dejavnosti, ki jim lahko pomagajo pri pridobivanju novih poznanstev, izkušenj in znanja, pa tudi pridobiti nove člane, kar je ključno za delovanje. Društvo trenutno šteje približno štirideset članov, v odboru pa jih aktivno sodeluje enajst. Sestanki društva potekajo približno dvakrat na mesec.

Kontakt: uodskm@gmail.com Facebook stran: www.facebook.com/DrustvoStudentovKadrovskegaMenedzmentaDskm?fref=ts DŠOS – Društvo študentov obramboslovja Slovenije »Skupaj držimo pri težnjah k ohranjanju nacionalne varnosti, slovenske kulturne, nacionalne ter državne identitete in suverenosti.

Naša vizija je doseganje teh ciljev skupaj, s skupnim interesom.« Društvo študentov obramboslovja Slovenije ne združuje le študentov obramboslovja, temveč vse ljubitelje obramboslovne znanosti. V svojih vrstah tako združujejo širok nabor strokovnjakov in intelektualcev, naravoslovcev in družboslovcev z različnih področij, ki se zavedajo pomena sodelovanja pri obramboslovnih vedah. Vizija društva je aktivni prispevek k razvoju znanosti z lastni-

mi raziskovalnimi projekti, izobraževalna dejavnost, študentska samoaktualizacija, nudenje zaposlitvenih možnosti, zmanjšanje študentske apatičnosti in poziv k aktivni udeležbi pri projektih, razvoj državljanske in varnostne kulture ter spodbujanje obramboslovne kohezivnosti in bratstva. Simbol tega je grška falanga v društvenem logotipu, kjer ni šibkega člena in kjer s ščitom ob ščitu in ramo ob rami premostimo vse ovire na študijskih in življenjskih poteh. Društveno geslo »Držimo skupaj!« pa simbolizira sodelovanje širokih prostranstev obramboslovne znanosti, članov obrambno-varnostnega sistema, interesentov in simpatizerjev.

Kontakt: info@dsos.org Društvo študentov novinarstva FEJS Slovenija »Vrhunec leta nastopi vsako leto aprila, ko se udeležimo kongresa evropske mreže FEJS International, ki se vsako leto odvija v drugi državi, jeseni pa se udeležimo generalne skupščine FEJS-a, ki prav tako poteka v tujini.« Društvo študentov novinarstva FEJS Slovenija združuje študente novinarstva s FDV-ja in drugih medijskih panog. Že več kot deset let izdajajo časopis Klin, s čimer omogočajo študentom nabiranje izkušenj s tiskanim me-

dijem. Povezani so s številnimi medijskimi hišami po Sloveniji, ki se obračajo nanje, ko iščejo kadre, kot mladinska sekcija pa so povezani tudi z Društvom novinarjev Slovenije.

Vsako leto se trudijo organizirati čim več dogodkov na fakulteti, ki bi dopolnili in razširili znanje študentov novinarstva, pripravljajo novinarska brucovanja in se v čim večjem številu udeležujejo kongresov in skupščin mednarodnega društva FEJS. Kontakt: fdv.fejs@gmail.com Kult.co – Društvo kulturologov Kulturologija je najmlajša študijska smer na FDV-ju, ki v Sloveniji obstaja od leta 1995.

Društvo se je izoblikovalo sedem let pozneFDV Kariernik

je, torej leta 2002. Osnova za ustanovitev društva je bila želja študentov, da bi teoretično znanje prelili v prakso in si pridobili izkušnje za poklicno pot. To željo so vpletli v poslanstvo društva, ki je opredeljeno tudi v statutu. Kult.Co združuje in povezuje študentke in študente kulturologije, ljubitelje kulture in kulturne delavce ter širi prepoznavnost študija kulturologije v širši javnosti. Hkrati izpostavlja problematiko študija in zaposlovanja kulturologov ter študentom kulturologije ponuja možnost organiziranja in izvajanja projektov, ki jim lahko koristijo v nadaljnji karierni poti. V društvu organizirajo nekaj rednih dogodkov, in sicer brucovanje, strokovno-zabavno ekskurzijo v maju (Sarajevo, Berlin, Sofija, Skopje, Budimpešta, Wroclaw), filmski seminar (projekcije filmov in krajša predavanja), prirejajo že tradicionalne kulturološke simpozije (različna predavanja, razstava, projekcije filmov ...), občasne literarne večere ipd. Sodelujejo tudi z drugimi organizacijami in društvi (Radio Študent, Socioklub …). Imeti in voditi društvo ne pomeni samo imeti in voditi ga, ker se lepo sliši.

Je eden od kanalov za uresničitev idej, ciljev, pobud, poskusov. Povedano z drugimi besedami: društvo ni cilj, temveč sredstvo. Pomembno je biti predvsem odprt, kar Društvo kulturologov Kult.Co vsekakor je – vsakdo je dobrodošel v njem.

Kontakt: info@kultco.org

nimi skupinami, zvezami in gibanji. V okviru društva potekajo okrogle mize, simpoziji, predavanja, filmski večeri, mednarodne izmenjave, zabavni večeri, bralni krožki ipd.

Vsako leto tudi organizirajo tradicionalni poletni tabor na slovenski obali.

Kontakt: polituss.info@gmail.com

Študentsko politološko društvo POLITUSS Študentsko politološko društvo Polituss je bilo ustanovljeno januarja 2001. Že od začetka ostajajo zvesti osnovni viziji, tj. ustvarjanju kritičnega okolja, ki posamezniku omogoča prevzem aktivne vloge v družbi.

Društvo si prizadeva za razvoj in širitev področja politične teorije ter oživljanje in spodbujanje kritične misli v sferi javnega. Smoter in temeljno poslanstvo društva je sooblikovanje ustvarjalnega prostora v sodelovanju z drugimi društvi, organizacijami, neformal-

ŠS DMS – Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije je ekipa nadobudnih, delavnih, zagnanih in ustvarjalnih študentov z različnih področij, ki jih druži ljubezen do marketinga.

S svojimi aktivnostmi in projekti izobražujejo, prenašajo izkušnje in s tem prispevajo k razvoju slovenske marketinške stroke. »Organiziramo dogodke, kjer se o marketingu učimo od uspešnih marketinških strokovnjakov, pripravljamo največjo študentsko marketinško konferenco in na internih predavanjih skrbimo za širše izobraževanje članov. Obiskujemo podjetja in agencije, s katerimi sodelujemo in pridobivamo praktične izkušnje, navzoči pa smo tudi na konferencah, festivalih in drugih prireditvah pri nas in v regiji. Po napornem delu se radi sprostimo in zabavamo na neuradnih srečanjih, na katerih krepimo odnose med člani, vzdržujemo prijateljske vezi in ustvarjamo društveno atmosfero, ki nam omogoča, da ves čas delujemo kot ekipa.« Kontakt: info@ssdms.si Spletna stran: www.ssdms.si

ŠS PRSS – Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi Študentsko sekcijo Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS) vodijo in v njej aktivno sodelujejo študenti komunikologije in predvsem tisti, ki bi se radi naučili več o praksi odnosov z javnostmi, oglaševanja in komuniciranja. Ker so prepričani, da na svetu obstaja še mnogo znanja, ki ga izpitna snov ne zajema, se člani seznanjajo s praktičnimi vidiki odnosov z javnostmi, aktivno spremljajo smernice v stroki, pridobivajo znanja in izkušnje ter k sodelovanju vabijo domače in tuje strokovnjake z različnih področij. Dodatno znanje pridobivajo na njihovih krovnih dogodkih – PRedigrah, PRaksah in PRebliskih. Pomemben del njihovega delovanja so prav tako neformalna srečanja – PRalnice in PReklopi, vsako leto pa organizirajo tudi študentsko konferenco o odnosih z javnostmi, imenovano PR teater.

Kontakt: info@ssprss.si Spletna stran: www.ssprss.si

žuje študente in študentke sociologije ter ostale podpornike z namenom svetovanja in pomoči pri študiju, organiziranja tematskih dogodkov in dejavnosti ter spodbujanja razvoja družbenokritičnega mišljenja posameznika. Svoje poslanstvo uresničujejo predvsem s spodbujanjem aktivne udeležbe na dogodkih, ki jih organizirajo sami, tako kot tudi na ostalih, ki so tematsko zanimivi za njihovo področje. Z informiranjem o aktualnih družbenih dogodkih želijo spodbujati kritično presojo dogajanja in s tem dopolnjevati študij sociologije, medtem ko se zavzemajo za sodelovanje z ostalimi študentskimi društvi na Fakulteti za družbene vede.

Z obnovljeno voljo in zanosom društvo že nekaj let uspešno (so)organizira druženja študentov in študentk, bralne krožke, filmske večere, pomagalo pa je tudi pri izvedbi 25. tradicionalnega letnega srečanja sociologov in sociologinj, ki je potekalo novembra 2010 v Portorožu.

Kontakt: ssd.socioklub@gmail.com Spletna stran: www.facebook.com/SocioKlub Društvo študentov politologije APJU – AGORA Fakulteta za družbene vede razpolaga s pestrostjo študijskih smeri, v katerih se kalijo mladi družboslovci. Politologi so tisti, ki preučujejo politiko in družbo, tisti, ki obstoječa stanja, problematiko rešujejo in spreminjajo na bolje. Študentska leta so kot nalašč za to, da se začnejo znanja, pridobljena s formalnim izobraževanjem, tudi smiselno uporabljati v praksi. Politologi so kritični opazovalci družbenopolitičnega dogajanja, v katerega s svojo strokovnostjo in konstruktivnostjo tudi vstopajo in se udejstvujejo v njem. To počnejo tudi kot društveniki; z medsebojnim druženjem krepijo in oblikujejo društveno vizijo, sprejemajo aktivno vlogo v sferi politološkega. »Odločno, gotovo, kreativno.

Brez depresije, z veliko mero politologije!« Tako se glasi njihov slogan, saj si s svojim delovanjem in angažiranostjo poskušajo zgraditi pot do soustvarjanja zadovoljne družbe. Društvo s svojim delovanjem in širjenjem skupnosti postaja skupnost študentov APJU ter drugih kolegov ter politoloških interesentov. Dejavnosti, aktivnosti in delovanje društva potekajo po načelu ‹prijetno s koristnim›, z organizacijo okroglih miz, predavanj, na katerih gostijo profesorje, strokovnjake s posameznih področij, ki so v določenem časovnem obdobju deležna sprememb. Pridobivajo dodatna znanja, informacije ter širijo obzorja in poznavanje.

Kontakt: jernej.razborsek@gmail.com

Študentsko sociološko društvo SocioKlub SocioKlub je eno mlajših študentskih društev na Fakulteti za družbene vede, ki zdruwww.fdv.uni-lj.si

53

Diplomantom Fakultete za družbene vede UL, ki so si vzeli čas in z nami delili svoje zgodbe, se fakulteta iskreno zahvaljuje in jim želi nadaljnjo uspešno karierno pot.

Intervjuje in fotografije diplomantov za prvo številko glasila Kariernik so izvedli študentje Fakultete za družbene vede UL,

54

ZAHVALJUJEMO SE:  avtorici fotografij Maruši Mlekuž, absolventki komunikologije – medijskih in komunikacijskih študij, ki je vestno sledila urniku in lokacijam vseh naših intervjujev,  Janji Zdovc, študentki novinarstva ter predsednici Študentskega sveta FDV UL za pomoč pri koordinaciji novinarjev ter izvedbo intervjujev z diplomanti,  Katarini Mazori, Pii Gregor Čoch, Lucu Zalokarju,

Manci Saksidi, Maji Pavlin, Lauri Koudeli, Maši Belak, Luki Klanšku, Katarini Plantosar, Mateji Stele, Maruši Lubej in Tadeji Kreč za izvedbo intervjujev z diplomanti.

Koordinacija projekta: Tina Černčič Tomaževič.

Fakulteta za družbene vede UL, December 2016

Maruša Mlekuž, avtorica fotografij diplomantov

FDV Kariernik

Naslov: Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana

Služba za dodiplomski študij: Telefon: 01 / 5805-126 Faks: 01 / 5805-101 E-pošta: dodiplomski@fdv.uni-lj.si

Uradne ure: Vsak delovni dan med 10. in 12. uro.

Vsak četrtek tudi med 15. in 17. uro.

Prisotni in dostopni smo tudi: Spletna stran FDV: http://www.fdv.uni-lj.si https://www.facebook.com/fdv.si https://twitter.com/FDVLjubljana http://www.eventbrite.com/org/2161073357 https://www.instagram.com/fakultetazadruzbenevede/?ref=badge http://www.youtube.com/user/ULFDV http://www.linkedin.com/company/university-of-ljubljana-faculty-of-social-sciences-fakulteta-za-dru-bene-vede

SVET NI ČRNO-BEL. V naravi nekaterih stvari ne moreš spremeniti.

V družbi lahko marsikaj. Odloči se za študij družboslovja na FDV. www.fdv.uni-lj.si