| 13
INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE V SLOVENIJI Razcvet slovenskega industrijskega oblikovanja
Mikrofon MD9, Marko Turk, 1963
Stol REX, Niko Kralj, 1954
Kiosk K-67, Saša J. Maechtig, 1966
Sodobno slovensko oblikovanje je doseglo enega svojih vrhuncev v 50-ih letih 20. stoletja, ki so ga zaznamovali predvsem posamezniki, ki so s svojim delom prepričali tudi svetovno javnost. Med prvimi mednarodno sprejetimi oblikovalci je bil Marko Turk s svojo firmo EAL (Elektroakustični laboratorij) in serijo mikrofonov - mikrofon MD9 je postal del stalne zbirke newyorškega Muzeja moderne umetnosti, prejel več nagrad domače in svetovne publike. Turkove izdelke odlikuje na videz skoraj nedosegljiva skladnost funkcionalne kakovosti, natančnosti izdelave in obdelave do zadnje, skorajda zanemarljive podrobnosti, in odličnega oblikovanja, ki je vse to spajalo v neponovljivo celoto.
http://www.monthofdesign.com/wp-content/uploads/2011/08/kiosk.jpg
Tomos ATX 50, Igor Rosa, 1983
www.monthofdesign.com/wp-content/uploads/2011/08/Mikrofon.jpg
Iskra ETA 80, Davorin Savnik, 1979
http://www.delo.si/assets/media/picture/20111118/20100904_10_stol_rex_2_ www.alldesignawards.com/wp-content/uploads/2011/01/tomos600.jpg niko_kralj_foto_kalisnik_janez.jpg
Iskra Minirama, Boris Rozman, 1979
Polnilec Pobi, Marijan Gnamuš, 1973
Arhitekt Niko Kralj je bil eden od ustanoviteljev razvojnega oddelka v STOL Kamnik. V tistem času je oblikoval zložljivi stol Rex (1952), prvi stol v Sloveniji oblikovan za množično proizvodnjo in izdelan v tehnologiji stiskane in luknjane vezane plošče. Stol Rex je postal pojem odličnega industrijskega oblikovanja tako s stališča funkcije kot tudi oblike in je vključen v stalno zbirko Muzeja sodobne umetnosti MOMA v New Yorku. Stolov razvojni oddelek je kasneje prevzel Branko Uršič. V 1960-ih je nova generacija arhitektov/oblikovalcev ustvarila vrsto prvovrstnih primerkov industrijskega oblikovanja. Med redkimi podjetji z lastnim, v prihodnost usmerjenim oblikovalskim oddelkom je bila tudi Iskra. Najbolj zaslužen za njegov razvoj in uspeh je bil verjetno Davorin Savnik, ki je bil tudi začetnik razvojnega oddelka. Med njegovimi najbolj znanimi deli so zagotovo telefoni Iskra ATA 30 (1965), ter njegov naslednik ETA 80 (1979). Podobno napredno oblikovanje so povzeli tudi ostali Iskrini oblikovalci (npr. polnilec akumulatorjev Pobi Marijana Gnamuša, 1973, televizija Minirama Borisa Rozmana (1973)), presežki na področju industrijskega oblikovanja pa so se kazali v vseh vejah Iskrine proizvodnje: v telefoniji, merilnih inštrumentih in električnih orodjih. Med pomembnejše potrditve visoke kakovosti oblikovanja izdelkov je razstava ''Jugoslovansko oblikovanje: Iskra kaže pot'', ki je poleti 1971 gostovala v stuttgartskem Design Centru. Podobno kot v Iskri je tudi delo v razvojnem oddelku Tomosa pomenilo velik doprinos industrijski produkciji in oblikovanju motorjev (npr. Tomos ATX 50). Eden pomembnejših industrijskih izdelkov je zagotovo kiosk K67 Saše Maechtiga iz leta 1966. Kioski, ki so temeljili na sistemu modulov iz ojačanega poliestra, se lahko uporabijo kot samostojne enote ali pa so sestavljeni v velike aglomeracije. K67 je bil prodan v obsegu 7500 enot, ki so pokrivale skoraj nepredstavljivih 40.000 m2 popolnoma opremljenih bivalnih površin, razpršenih po vsem svetu. V 70-ih in 80-ih letih so se starejši generaciji pridružili Oskar Kogoj, Janez Smerdelj, Vladimir Pezdirc, ...
http://www.mao.si/GetImage.jpg?id=1159
h t t p : // w w w.w e s t 8 6 t h . b g c . b a r d . e d u / i m a g e s /c o n - http://image.architonic.com/imgTre/06_10/ tent/1/0/1006248.jpg ISKRA_Gnamus_Pobi.jpg
Eden najpomembnejših dogodkov v slovenskem oblikovanju je bila ustanovitev Bienala industrijskega oblikovanja (BIO) leta 1964, ki še danes predstavlja pomemben mednarodni dogodek.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Jurij Nemec, Idejna zasnova prenove tovarne Univerzale Domžale v mestni muzej ter muzej industrijskega razvoja in oblikovanja, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa: 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011/2012