Issuu on Google+

IDEJNA ZASNOVA PLESNEGA TEATRA KJARA’S DANCE PROJECT V LJUBLJANI Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomantka: Sanja Kašaj leto vpisa: 2006 leto izdelave diplomskega dela: 2013 mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž Slak konzultant za podroĀje plesne umetnosti: Kjara StariĀ Wurst


KAZALO

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

KAZALO

2

UVOD

3

POVZETEK / ABSTRACT PREDGOVOR OPIS PROBLEMA

3 3 4

TEORETSKA IZHODIŠÿA

5

RAZVOJ IN POMEN PLESNE UMETNOSTI

6 6 9

Zgodovinski razvoj plesa Pomen plesa na psihoÀziĀni razvoj Āloveka

GIBANJE, TEŽNOST IN ARHITEKTURA

Zakoni težnosti Govorica umetnosti in govorica gibanja Ples in arhitektura

SODOBNI PLES V SLOVENIJI

19 21

PROSTORSKI KONTEKST

23

LEGA

24 24 25

Plesna kultura in ozavešĀenost v Sloveniji

Širši kontekst prostora Ožji kontekst prostora

OBMOÿJE OBDELAVE

26

ANALIZE LOKACIJE

27 30

OVREDNOTENJE LOKACIJE

32

GLEDALIŠKA ARHITEKTURA

33

GLEDALIŠÿE

34

REFERENÿNI PRIMERI GLEDALIŠKE ARHITEKTURE

36 36 37 38

OSEBNE IZKUŠNJE IN NAPOTKI ZA PROJEKT

39

IDEJNA ZASNOVA

41

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

42

OBLIKOVNA ZASNOVA

44

PSIHIÿNE IN FIZIÿNE POTREBE UPORABNIKA PLESALCA

45

PROGRAMSKA ZASNOVA

46

FUNKCIONALNA ZASNOVA

47

Percepcijska analiza

Operne hiše Plesni teatri Plesne šole in akademije

2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

12 13 15 16

ZASNOVA AMBIENTOV

48

ZASNOVA FASADNEGA OVOJA

49

ZASNOVA ZUNANJE UREDITVE

50

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

51

TEHNIÿNO POROÿILO

52 52 53 54 54 54

Dimenzije in razmerja Zasnova akustike Zasnova požarne varnosti Dostopnost za gibalno ovirane Energetska uĀinkovitost

GRAFIÿNE PRILOGE

ureditvena situacija prostorski prikaz 1 prikaz zunanje ureditve prostorski prikaz 2 tloris 3. kleti tloris 2. kleti tloris 1. kleti tloris pritliĀja tloris 1. nadstropja prostorski prikaz 3 tloris 2. nadstropja tloris strehe prerez a-a prostorski prikaz 4 prerez b-b prostorski prikaz 5 prerez c-c prostorski prikaz 6 severna in zahodna fasada južna in vzhodna fasada prostorski prikaz 7 in 8 prostorski prikaz 9 fasadni pas 1 fasadni pas 2 prostorski prikaz 10

ZAKJUÿEK IN VIRI

M 1:000 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:25 M 1:25

55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81


UVOD

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

POVZETEK / ABSTRACT

PREDGOVOR

Diplomska naloga obravnava problem prostorske stiske in pomanjkanja lastnih prostorov za ustvarjanje mladih in atraktivnih plesnih ustvarjalcev v Sloveniji. Konkretno sem se odloĀila za sodelovanje s sodobno baletno kompanijo za mlade plesalce Kjara’s dance project pod umetniškim vodstvom Kjare StariĀ Wurst, ki deluje v Ljubljani od leta 2010.

Z diplomsko nalogo želim dokazati dvoje; da je za dobro arhitekturo in poslediĀno dobro poĀutje uporabnika te arhitekture izrednega pomena sodelovanje arhitekta z vsemi sodelujoĀimi strokami in predvsem z uporabniki, ter to, da je arhitektura v zadnjem Āasu postala stroka, ki se ukvarja sama s sabo in ne vkljuĀuje ÀlozoÀje drugih ved. Le-to je privedlo do upada kvalitete sodobne arhitekture v Sloveniji in predvsem do nezaupanja ljudi v arhitekturno stroko. Menim, da je za dobro arhitekturo izrednega pomena sodelovanje z uporabniki prostora, ki lahko izrazijo svoje želje in potrebe, projektant pa te želje oblikuje v funkcionalno, estetsko in trajnostno arhitekturo. Prav tako arhitektura ne sme biti samo tloris, prerez, fasada in prostorska vizualizacija, temveĀ zgodba, ki ima izhodišĀa tako v gradbeništvu, stavbarstvu, psihologiji, ÀlozoÀji, likovni umetnosti, zgodovini, družbenih ter še mnogih drugih vedah. Menim, da lahko z arhitekturo tudi neposredno vplivamo na razvoj družbe ter vplivamo na vkljuĀenost doloĀenih dejavnosti v vsakdanje življenje ljudi, ki izpodbijajo materialistiĀne vrednote in dajo veĀji pomen kulturi ter jo približajo preprostemu Āloveku.

V ta namen sem se odloĀila ustvariti plesni teater za potrebe plesne kompanije Kjara’s dance project in sicer v okolju, ki najbolj spodbuja njihovo kreativnost in omogoĀa kulturno povezovanje z ostalimi kreativnimi industrijami. Lokacija novega plesnega teatra je torej osrĀje mestne Āetrti Trnovo. Z umestitvijo novega objekta in krajinsko ureditvijo degradiranega obmoĀja se teater uspešno vkljuĀuje v okolje in spodbuja interakcije med zaposlenimi v teatru, obiskovalci, stanujoĀimi v okolici ter nakljuĀnimi obiskovalci. Plesni teater je oblikovan glede na potrebe njegovih bodoĀih uporabnikov ter povezovanja med razliĀnimi strokami, kar je tudi bistvo te diplomske naloge.

The thesis addresses the problem of overcrowding and lack of sufÀcient space for young and attractive dance artists in Slovenia. SpeciÀcally, I decided to work with a modern ballet company for young dancers Kjara ‘s dance project, which is active in Ljubljana since 2010 under the artistic direction of Kjara StariĀ Wurst. To this end, I decided to create a dance theater for Kjara‘s dance project in the environment that best promotes their creativity and allows integration with other cultural and creative industries. Location of the new dance theater is therefore the heart of the city district Trnovo. By placing the new building and landscape arrangements in a degraded area, theater successfully integrates into the environment and encourages interaction between employees of the theater, visitors, residents in the vicinity and random visitors. Dance Theatre has been designed according to the needs of its future users and integration between different disciplines, which is the focus of this thesis.

3

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

“Stvari se zgodijo, Āe verjamemo v njih.”

- Frank Lloyd Wright


UVOD

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

OPIS PROBLEMA Diplomska naloga obravnava obsežno temo na podroĀju raziskovanja plesne arhitekture z vidika psihologije plesalca (poĀutje, doživljanje prostora, inspiracija ...), študije materialov, svetlobe in akustike, kar vpliva na dobro delo in razvoj plesalcev. Poleg tega raziskuje tudi povezavo med plesom in arhitekturo v smislu forme in gibanja ter poudarja pomen plesne izobrazbe na celostni razvoj Āloveka. Glavni vzrok za odloĀitev o pisanju diplomske naloge na to temo so lastne izkušnje na plesnem podroĀju, ki so me privedle do doloĀenih spoznanj tudi na podroĀju arhitekturnega ustvarjanja. Skozi celotno študijsko obdobje sem se spoznavala z razliĀnimi plesnimi tehnikami – klasiĀni balet, jazz ples, sodobni ples in zadnji dve leti predvsem moderni balet, ki mi je v absolventskih letih dal veĀ kot le možnost za gibanje. Dal mi je zavetje, možnost, da se otresem negativne energije, ki se je nakopiĀila v meni skozi dan, možnost izražanja same sebe, otresel me je strahu kazanja Āustev pred neznanimi ljudmi ter seveda pripomogel k splošnemu poĀutju in zdravju. Ples je postal del mojega dnevnega ritma. V obdobju mojega plesnega izobraževanja sem imela priložnost videti in uporabljati veliko športnih dvoran, plesnih studiev ipd., ki so bili bolj ali manj primerni za ples. Obenem pa sem spoznala tudi veliko ljudi, ki se s plesom ukvarjajo bodisi rekreativno, bodisi profesionalno. Tako sem skozi ta leta zbirala mnenja plesalcev o njihovih potrebah, željah in o tem, kaj vse bi lahko bilo boljše in kaj tudi cenijo na plesnem podroĀju v Sloveniji. Z arhitekturnega vidika so to: funkcionalnost prostorov, akustika, svetloba, materiali (predvsem tla), lokacije plesnih studiev, dobro poĀutje in inspiracija. Njihova mnenja in moja ljubezen do plesa sta me pripeljali do tega, da si želim spremeniti obstojeĀe razmere in plesalcem (Āetudi samo na papirju) ponuditi prostor, ki bo izdelan po njihovih zahtevah in željah, kjer se bodo poĀutili najbolje kot se lahko, in kjer bodo lahko izkoristili vse svoje potenciale in brez omejitev realizirali vse svoje ideje. Moderni balet me je zadnji dve leti pouĀevala odliĀna plesalka, pedagoginja in koreograÀnja Kjara StariĀ. Po konĀani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je znašla v situaciji, ko ji domovina ni mogla ponuditi profesionalne plesne poti, zato se je zaĀela izobraževati v modernih plesnih tehnikah tako doma kot v tujini, predvsem v New Yorku. V Sloveniji nimamo veĀjih profesionalnih skupin, v katere bi se lahko vkljuĀili izšolani mladi plesalci, in tako žal za njih doma ni kruha. Oba naša profesionalna baletna ansambla, Ljubljanski in Mariborski, išĀeta že izoblikovane baletnike, enako tudi mednarodna plesna skupina EnKnapGroup Iztoka KovaĀa. KJARA’S DANCE PROJECT - ODTISI. Foto: Aljoša Rebolj

4

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Zato se je Kjara StariĀ odloĀila za nov podvig, ustanovila je Kjara´s Dance Project (KDP) – plesno skupnost, namenjeno nadarjenim mladim plesalcem, ki želijo plesati in nastopati doma, ki išĀejo plesno zavetje v veĀji skupini in si želijo nadaljnjega umetniškega razvoja ter profesionalizacije v svojem izbranem poklicu. Žal skupina nima svojih lastnih prostorov za ustvarjanje in trenutno deluje pod okriljem plesne šole, ki nudi tudi druge plesne teĀaje in s tem je že tako majhna dvorana plesne šole polno zasedena skozi cel dan. Prostori, v katerih trenutno deluje KDP, so v mnogih pogledih neprimerni za razvoj profesionalne plesne skupine, predvsem s funkcionalnega vidika (premajhne in neprimerno oblikovane dvorane in garderobe, odsotnost kopalnic in prostora za ogrevanje ter zelo trda in drseĀa tla), kar lahko potrdim tudi sama. Prostori plesne šole, pod okriljem katere trenutno deluje KDP, so nastali s prenovo obstojeĀega trgovsko-poslovnega kompleksa. Prav zato je trenutna situacija plesne šole rezultat omejenosti s prostorom, vendar je glede na dane možnosti dobro izkorišĀena in precej prijetna. Ob pogovoru s Kjaro sva se soglasno strinjali, da bi njena skupina potrebovala nove prostore, ki bodo služili razvoju plesalcev, jim dali možnost lastnega koreografskega ustvarjanja in predvsem možnost odrskega nastopa v lastnem objektu, saj je eden najveĀjih problemov ravno zelo drag najem dvorane, kjer bi uprizorili predstavo in s tem upraviĀili svoje delovanje tudi v ÀnanĀnem smislu. Tako sem se odloĀila oblikovati nov objekt za potrebe moderne baletne skupine Kjara’s dance project v Ljubljani. Ob pogovoru sem izvedela tudi, da so plesni objekti, zgrajeni v zadnjem obdobju, v mnogih pogledih neprimerni za delo plesalcev (funkcionalno, estetsko ali doživljajsko). S svojo diplomsko nalogo želim poudariti predvsem pomen medsebojnega sodelovanja razliĀnih strok – v tem primeru arhitekturne in plesne stroke. Arhitekturo gradimo za ljudi in najveĀji arhitekturni uspeh je ravno ta, da dobimo pozitiven odziv uporabnikov prostorov. Potem je naš cilj dosežen.


Kjara’s dance project - RAZPOTJA. foto: Maja Fister

5

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

TEORETSKA IZHODIŠÿA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani


TEORETSKA IZHODIŠÿA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

RAZVOJ IN POMEN PLESNE UMETNOSTI ZGODOVINSKI RAZVOJ PLESA

Ples je star mnogo tisoĀletij. Verjetno so ga poznali že v paleolitiku, saj najdemo maskirane plesoĀe vraĀe in lovce na slikah v prazgodovinskih jamah v Evropi in gorovjih južne Afrike. Pravzaprav je med vsemi Āloveškimi dejavnostmi, predstavljenimi v jamah, ples druga najpomembnejša, takoj za lovom, s katerimi je morda bila tudi povezana. (Razsežnosti uma, teorija o veĀ inteligencah/ Gardner Howard; prevod Irena KovaĀiĀ. – Ljubljana: Tangram, 1995)

KAJ JE PLES?

‘’Ples je mati umetnosti. Glasba in poezija obstajata v Āasu, slikarstvo in arhitektura v prostoru. Ples pa živi obenem v Āasu in prostoru. Ustvarjalec in stvar, ki jo ustvarja umetnik, in njegovo delo sta še vedno eno in isto. RitmiĀno osnovo gibanja, plastiĀni obĀutek prostora, živo prikazovanje videnega in izmišljenega – vse to je Ālovek ustvarjal s svojim telesom, še preden je uporabil kamen za orodje in besedo za izražanje Āustev.’’ Curt Sachs

PLES V MASKAH, BUŠMANI _ http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=101&id=1951

Kako je ples nastal? Razne teorije poskušajo razložiti ta fenomen. Nekateri pravijo, da je ples samo rezultat presežka Ālovekove energije, drugi, da je to Ālovekova želja po lepem, torej vprašanje estetike. Prirodoslovec Charles Darwin (1809-1822) je poskušal razložiti ples kot sredstvo, s katerim se oba spola privlaĀujeta in katerega namen je spolna združitev, tretji zopet uvršĀajo nastanek plesa, glasbe, skratka umetnosti, v ozko zvezo z religijo. Vse te teorije so pomanjkljive. VeĀinoma vidijo v plesu samo nekatere njegove elemente in ga zato razlagajo zelo ozko, samo z enega vidika. Pozabljajo, da je ples pravzaprav tesno povezan z družbenim razvojem in je del Ālovekovega bivanja in delovanja. Da ga spremlja v vseh obdobjih njegovega življenja, od rojstva do smrti, pri vsakem pomembnejšem dogodku. PLES V ANTIÿNI GRÿIJI_ http://www.bencourtney.com/ebooks/dance/images/012_l.jpg

6

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

(Razvoj plesa in baleta/ Iko Otrin. – Ljubljana: Debora, 1998)


TEORETSKA IZHODIŠÿA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

RAZVOJ KLASIÿNEGA BALETA Balet je klasiĀna plesna oblika, karakterizirana z gracioznostjo in preciznostjo gibov in z izvajanjem doloĀenih gest, korakov in poz. ZaĀetki baleta segajo v 16. in 17. stoletje na velike evropske dvore, kjer so jih imenovali dvorni baleti (ballets de cour) in so pogosto vkljuĀevali tudi parade s konji, sprevode, govore, pesmi in ples. Kasneje si balet kot del opere vtre pot v gledališĀe in poklicni plesalci prevzamejo vloge dvorjanom.

Ples v paru v the operi Sylvie , 1766, Francija v obdobju vladavine Louis XIV http://www.photographersdirect.com/buyers/stockphoto. asp?imageid=657614

Balet Raymonda, Marius Petipa http://www.the-ballet.com/raymonda.php

7

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Dvorni balet je doživel višek razcveta v obdobju baroka, v Āasu vladavine kralja Ludvika XIV., ki je bil tudi sam navdušen plesalec – pri petnajstih pleše vlogo Sonca v baletu Balet noĀi in po tej vlogi dobi svoj vzdevek SonĀni kralj (Otrin, 1998). Plesali so še vedno plemiĀi, njihove sposobnosti in kostumi pa niso dovoljevali ne visokih skokov ne hitrih obratov. S plesom niso izražali Āustev ali vsebine, za to so poskrbeli kostumi in besedilo. Zaradi velike popularnosti baleta kmalu zaĀnejo prirejati tudi predstave za mešĀane, ki morajo plaĀati vstopnino. V dvoranah zaĀne zmanjkovati prostora, zato postavijo odre in plesalci zaĀnejo nastopati na njih. ZaĀne se profesionalizacija plesalcev (nekateri plemiĀi se odloĀijo, da se bodo ukvarjali le s plesom) in kmalu postanejo razlike med dvornimi in odrskimi plesalci velike. V Franciji ustanovijo Kraljevsko akademijo za ples (1661), v kateri poskrbijo za teoretiĀno plat baleta (utrdijo princip odprtih pozicij, doloĀijo imena za posamezne korake itd.) kot tudi za uĀenje novih plesalcev. Pojavijo se že prve ženske plesalke. Proti koncu 18. stoletja pride do precejšnjih sprememb. Plesalci želijo pokazati tehniĀno znanje (zato skrajšajo in olajšajo kostume, opustijo Āevlje s peto), koreograÀ pa želijo balet, ki bi z gibanjem izražal tudi vsebino predstave, Āustva in znaĀaj vloge. Te spremembe je uspel najbolje uveljaviti koreograf in teoretik Jean Georges Noverre, ki se je strastno lotil povzdigovanja plesa v dramsko umetnost in je zagovarjal balete, v katerih so gibi »morali spregovoriti ognjevito in energiĀno« (Mackrell, 2005). V drugi polovici 19. stoletja pa balet po evropskih državah zaĀne izgubljati zalet, saj se zaĀne okus ljudi spreminjati. Gledalci se naveliĀajo nežnosti in poetiĀnosti, zahtevajo barve (namesto beline, ki prevladuje), bogate kostume in živahno glasbo. V obdobju zatona romantiĀnega baleta doživi pravi razcvet ruski balet. To obdobje predstavlja vrhunec v razvoju klasiĀnega baleta in predstave, ustvarjene v Āasu romantike, so še danes del železnega repertoarja velikih opernih in baletnih hiš. ZaĀetek 20. stoletja je obdobje sprememb družbenega reda in obdobje revolucij. To se kaže tudi v baletu, saj se pojavijo nove vsebine, ki zahtevajo drugaĀne oblike gibanja (bolj težko, agresivno) ali, kot piše Mackrellova, »telo se je nenadoma polastilo cele vrste razliĀnih možnosti in podob«. Ena najpomembnejših sprememb je, da dobi plesalec enakovreden položaj v predstavi (ni veĀ le balerinin partner).

Za to spremembo ima najveĀ zaslug Rudolf Nurejev, eden najveĀjih baletnih plesalcev. To je obdobje, ko se balet zaĀne razvijati v razliĀnih smereh in se ustvarijo razliĀni baletni stili. Tako ustvari George Balanchine znaĀilni ameriški slog – dolg, vitek, hiter, težek in hladnokrven (Mackrell, 2005). Predstave, ki so nastale v 20. stoletju, predstavljajo prehod iz Āistega klasiĀnega stila baleta, ki zahteva tehniĀno briljanco in aristokratsko spretnost, proti modernemu baletu, ki se prepušĀa surovim Āustvom in dovoljuje uporabo zaprtih pozicij in sklonjenega trupa. (Povzeto po: BALET V ŠOLI, DIPLOMSKO DELO, Mojca SeĀkar, Fakulteta za šport, Ljubljana 2009).

RUDOLF NUREJEV http://www.nureyev.org/rudolf-nureyev-memories-interviews/8cb4e7b37 db836c54cf1bca530646fc9


TEORETSKA IZHODIŠÿA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

RAZVOJ SODOBNEJŠIH PLESNIH TEHNIK Z izrazom ‘’moderni ples’’ oznaĀujemo obdobje od zaĀetka 20. stoletja pa do približno šestdesetih let, ko se iz klasiĀnih temeljev priĀnejo organsko razrašĀati t.i. sodobne (‘’contemporary’’) plesne težnje. ‘’Moderni ples’’ je iz zgodovinskega stališĀa rušilec pravil. KlasiĀni balet je omejeval in še vedno omejuje svoje koreografe v gibalni zakonik, sodobni ples pa izbira gibanje na osnovi ustvarjalĀevega odnosa do Ālovekovih Āutnih in Āustvenih zaznav, stanj in odnosov ter gibanje samo vedno raziskuje. Bistvo problema je prva zaĀutila AmeriĀanka Isadora Duncan. Revolucionarno jedro njenih idej je v viziji o plesu bodoĀnosti, osvobojenem vseh okov klasiĀne tehnike, kostumov in sistemov gibanja. Baletno tehniko je imela za zastarelo in nasprotno naravnemu Āloveškemu gibanju. Kljub jasno zaĀrtanim teorijam in velikemu plesnemu talentu, Isadora ni izdelala tehnike, ki bi jo lahko razvijala naprej, vendar so njene ideje in osebnost moĀno vplivali na nadaljnji razvoj plesne umetnosti.

Moderni ples se medtem razvija na dveh koncih sveta – v NemĀiji in Ameriki, brez da bi obe smeri neposredno vplivali druga na drugo. Rudolf Laban vse življenje posveti oblikovanju tehniĀnih in koreografskih naĀel, ki naj se za razliko od baletnih prilegajo plesalĀevemu telesu in omogoĀijo razmah njegove ustvarjalnosti v obĀuten ples.

Prelom s tradicijo klasiĀnega baleta pomeni tudi vzpon ruskega baleta (Ballet Russe) pod vodstvom odliĀnega organizatorja in mentorja Sergeja Diagileva v zaĀetku 20. stoletja. Predstave ruskega baleta Ārpajo ideje iz novih umetnostnih tokov ter povezujejo balet z glasbo in likovno umetnostjo v edinstveno celoto. Kljub veliki sprošĀenosti ruski balet v bistvu še vedno ostaja pri klasiĀni baletni tehniki, vendar sproži novo baletno usmeritev, ki jo nadaljujejo veliki koreograÀ.

Tudi revolucionarnost modernega plesa je le relativna. SĀasoma so se nova pravila utrdila in zaĀela celo omejevati ustvarjalnost, novi pristopi pa so se izĀrpali in se zaĀeli ponavljati. Druga generacija plesalcev in koreografov je to Āutila in priĀela iskati lastne poti. Poskrbela je za napredek in dokazala, da je plesna umetnost kot življenje – spreminja se in vedno znova obnavlja. Kompleksno dogajanje v sodobnem svetu zahteva in ima za posledico vedno nova in nova izrazna sredstva. Potreba po izražanju Āustev in problematike, ki so šli dotlej mimo plesa, je rodila moderno tehniko, iskanje spet novih, drugaĀnih plesnih gibov, tehnik in pristopov kar daje možnost sodobnejšega izraza.

iSADORA DUNCAN http://danceteacherwebblog.com/?p=1643

VeĀji del tega, kar danes imenujemo ‘’moderni ples’’, se je razvil v Ameriki. Tu se tipiĀno ameriške prvine plodno združijo s preoblikovanimi evropskimi vplivi. Pomembna predstavnica tega obdobja je bila med drugimi tudi Martha Graham. Njena veliĀina je v njenem plesnem in koreografskem daru, ki pa ga je uresniĀila na popolnoma izviren naĀin: razvila je natanĀno deÀnirano plesno tehniko, vendar prilagojeno plesalĀevi osebnosti. Obsežno koreografsko delo Marthe Graham Ārpa iz bogatih idejnih in Àlozofskih izhodišĀ, vseskozi povezanih s problematiko Ālovekove duševnosti in njegovega odnosa do soljudi in sveta.

(Ples od kod in kam/Neja Kos. – Ljubljana: Tiskarna Kresija, 1982)

RUDOLF LABAN – teorije analize gibanja http://www.dcd.ca/exhibitions/sutcliffe/icosahedron.html

8

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

MARTHA GRAHAM http://www.reclusland.com/compass/2009/06/18/martha-graham-toagnes-demille/


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

POMEN PLESA ZA PSIHOFIZIÿNI RAZVOJ ÿLOVEKA Gib lahko izrazi neskonĀno skalo Āustev in razpoloženj, za katere marsikdaj beseda ne zadostuje. Ples premaguje razdaljo med telesom in dušo, med nebrzdanim izbruhom Āustev in med nadzorovanim vedenjem. V plesni ekstazi Ālovek zaĀuti povezanost med tem in onim svetom, med svetom, v katerem živi, in med svetom demonov, duhov, božanstev. ‘’Kdor ne pozna plesa, dvomi v boga’’, je pel perzijski pesnik derviš Rumi. V današnjem Āasu so civilizacija, kulturne spremembe, razne religije in konvencije osiromašile naš obĀutek za gib in s tem ples. Zaradi spodobnosti se obvladujemo in ne dopušĀamo telesu, da bi izražalo naše obĀutke in Āustva. (Razvoj plesa in baleta/ Iko Otrin. – Ljubljana: Debora, 1998)

GARDNERJEVA TEORIJA VEÿIH INTELIGENC Teorija veĀih inteligenc, ki jo je razvil psiholog Howard Gardner v poznih sedemdesetih in v zaĀetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, postavlja, da posamezniki posedujejo osem ali veĀ relativno avtonomnih inteligenc. Posamezniki uporabljajo te inteligence individualno ali korporativno, da ustvarijo izdelke in rešijo probleme, ki so pomembni za družbo v kateri živijo.

http://www.kidzmet.com/blog/index.php/category/bodilykinesthetic-intelligence/page/3/

Osem opredeljenih inteligenc vkljuĀuje: jezikovno, logiĀnomatematiĀno, prostorsko, glasbeno, telesno-gibalno, naravno, medosebno in intrapersonalno inteligenco. Teorija veĀih inteligenc pojmuje inteligence kot kombinacijo dednih potencialov in vešĀin, ki so razvite na razliĀne naĀine z ustreznimi izkušnjami. Na primer ena oseba se rodi z visokim intelektualnim potencialom na telesno-gibalnem podroĀju, ki mu omogoĀa, da obvlada zapletene korake baleta uspešno in z relativno lahkoto. Za drugega posameznika, doseĀi ustrezno strokovno znanje na podroĀju baleta, zahteva veliko dodatnih ur študija in prakse. Oba posameznika sta sposobna postati moĀna plesalca – profesionalca v domeni, ki pritegne na njuno telesno-gibalno inteligenco, vendar se poti, po katerih sta potovala, da bi postala moĀna izvajalca, lahko razlikujejo tudi kvantitativno (v smislu hitrosti) in morda kakovostno (v smislu procesa).

Telesno-gibalna inteligenca Bistveni elementi telesno-gibalne inteligence so sposobnosti kontroliranja lastnih telesnih gibov in spretnega rokovanja s predmeti. Gardner pravi, da ta inteligenca vsebuje tudi obĀutek za Āas, sposobnost jasnega videnja ÀziĀne dejavnosti, skupaj s sposobnostjo za treniranje odzivov, ki postanejo podobni reÁeksom. V teoriji naj bi se ljudje, ki imajo telesno-kinestetiĀno inteligenco, bolje uĀili z vkljuĀevanjem mišiĀnega gibanja (npr. vstajanje in gibanje v uĀni izkušnji) in so na splošno dobri pri telesni aktivnosti, kot so šport in ples. Ti lahko uživajo v odrski igri in nastopanju in so na splošno dobri pri gradnji ali izdelavi stvari. Pogosto se najbolje uĀijo skozi ÀziĀen proces, namesto da bi o stvareh brali ali poslušali. Ljudje z moĀno telesno-gibalno inteligenco naj bi uporabljali t.i. ‘’mišiĀni spomin’’, s katerim v doloĀenih primerih dopolnijo ali v skrajnih primerih celo nadomestijo druge spretnosti, kot je besedni spomin. Gardner meni, da vsi normalni ljudje lahko uporabljajo vse inteligentnosti, vendar ima vsak drugaĀen proÀl (moĀnejša/šibkejša podroĀja). Vsa vrhunska stanja pa so mešanica veĀ inteligentnosti (npr. vrhunski plesalci – telesno-gibalna, glasbena, interpersonalna). Pravilno zastavljen pouk umetnosti je tisti predmet v vzgojno-izobraževalnem sistemu, ob katerem ima uĀenec možnost, da resniĀno najde samega sebe, da se zave edinstvenosti svoje osebnosti. Ko uĀenec ustvarja, si ne more pomagati s pasivno nauĀenimi dejstvi, ampak mora samostojno iskati nove poti. Pridobljeno znanje mu je le orodje, ne pa cilj. Ko ustvarja, Ārpa iz globin svoje duševnosti, sprošĀa Āustva, aktivira in razvija svoje sposobnosti, skratka uresniĀuje samega sebe. Narava umetnosti je bližja Āustvovanju kot razumevanju, bližja izkustvu kot uĀenju dejstev. ÿe se bo uĀenec le ‘’uĀil’’ o umetnosti, bo njegov odnos do nje površen in zunanji, zaradi lepega videza bo priznaval umetniške avtoritete, v resnici pa se vse bolj spreminjal v potrošnika lažne kulture in kiĀa vseh vrst. Plesna vzgoja zajema Āustveni, razumski in telesni vidik, zato prispeva k širšim razvojim ciljem, ki so v vsestranskem razvijanju osebnosti. Najbolj celovita je tista osebnost, ki je razvila vse vidike: ÀziĀnega, Āustvenega, intelektualnega. Od vseh umetnosti je ples za takšno polno osebnostno rast še posebej primeren; pomaga pri telesnemu razvoju, oživlja domišljijo, postavlja zahteve razumu, poglablja in tanjša Āustveno doživljanje. (Povzeto po: Umetnostna vzgoja, Osnovne plesne umetnosti/ Kos Neja, KroÁiĀ Breda. – Zavod RS za šolstvo; Mladinska knjiga, 1982)

9

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

POMEN PLESNE IZOBRAZBE IN KULTURNA OZAVEŠÿENOST

Ples ni povezan samo s Ālovekovim telesnim svetom paĀ pa tudi z njegovim duševnim in duhovnim svetom. Je poseben izraz Ālovekove zavesti, potreb duha in spoznanj, Āustev in hotenj. Kot tak predstavlja eno izmed oblik družbene zavesti – umetnost. Otroci imajo še posebej prirojeno potrebo po gibanju in Āe želimo, da se bodo pravilno razvijali, jim moramo omogoĀiti, da jo bodo na nek naĀin zadovoljili. Nedvomno se morajo veliko, dovolj pogosto in tudi dovolj intenzivno gibati, kar jim v veliki meri omogoĀajo razne športne aktivnosti in igre, ples pa ima v otrokovem svetu pri tem še nekaj drugih pomenov. Že majhni otroci vĀasih neutrudno, vendar docela ritmiĀno pravilno nihajo s posameznimi deli telesa, kasneje pa otrok dostikrat izmenoma enakomerno poskakuje ali enakomerno teka od stene do stene, od predmeta do predmeta. VeĀkrat razprostre roke, se skoraj do onemoglosti vrti in se pri tem smeje kot najsreĀnejše bitje. Otrok se tako pri plesnem gibanju zaĀenja zavedati svojega telesa in raznovrstnosti svojega gibanja, Āasa in prostora ter predvsem razliĀnih možnosti za izrabo svoje energije. Z razvojem motorike se hkrati razvija celotna sposobnost kontrole telesa, ki pa je v veliki meri odvisna od obvladovanja gibanja ter pogojuje telesni, emocionalni in mentalni razvoj. Otrok mnogo bolj kot odrasli izraža svoje duševno poĀutje s telesnim stanjem in obratno. Gibanje in Āustvovanje imata veliko skupnega, saj se vsa Āustva kažejo v ekspresivni govorici telesa. Še zlasti otroci in mladostniki najdejo posebno zadovoljstvo v plesu, kajti mnogi med njimi odkrijejo v njem pot za osvoboditev svojih Āustev in obĀutij, ki bi jih s pomoĀjo besed sicer težko spravili na površje.

Plesno gibanje prav tako izredno prispeva k samozavedanju, obĀutju uspeha in zadovoljstva, saj omogoĀa oblikovanje ustrezne telesne slike in vliva samozadovoljstvo, vpliva na vedenje, odnos do drugih in na oblikovanje stališĀ. Pomembno vlogo pa ima ples pri razvijanju ‘’socialnih sposobnosti’’, ker spodbuja stike z drugimi, vliva zaupanje, razvija obĀutljivost, prilagodljivost, sodelovanje, skupinsko reševanje problemov, upoštevanje pravil, vzdrževanje pozornosti, vodenje in podrejanje, iniciativnost in sodelovanje pri najrazliĀnejših aktivnostih. R. Russell piše:’’ V zahodni omiki se nagibamo k temu, da dajemo poudarek razumskemu mišljenju, sposobnosti verbalnega izražanja, gladkemu branju, in tudi sicer se najraje odlikujemo v analitiĀnem mišljenju. Manj pomembne se nam zdijo možnosti obvladovanja prostora, umetniškega dojemanja, ustvarjalni procesi in intuitivno mišljenje, skratka sposobnosti, ki jih povezujemo z desno polovico možganov …’’ Tudi v naših šolah se pouk odvija na podoben naĀin. Vzhodne kulture imajo intuitivni naĀin veliko bolj privzgojen. ÿe bi njihove izkušnje uporabili pri umetnosti, športu, plesu, bi bili uspehi v šoli in izven nje veliko veĀji. Znanstveniki so ugotovili, da otroci potrebujejo stimulativni umetniški vzgojni program, saj ima umetnost daljnosežen vpliv na telesni in intelektualni razvoj posameznika. Umetniška dejavnost namreĀ stimulira zavest o telesnih moĀeh, zmanjšuje mišiĀne inhibicije, krepi predstavljivost, prispeva k razvoju hkratnega zavedanja sebe in okolja, integrira zavedanje, spoznavanje, spominjanje, obĀutenje, pretok misli in akcijo. (Povzeto po: Ples – ustvarjanje z gibom/ Zagorc Meta. – Ljubljana: Fakulteta za šport, 1992)

http://www.kneebouncers.com/2012/10/16/tuesday-play-date-idea-dance-party/babydancing

10

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

VĀasih je imel ples v izobraževalnem sistemu enako vrednost kot npr. glasba ali likovna umetnost. Predstavljal je enega od temeljev dobre izobrazbe, saj so uĀenci z njim pridobili obĀutek za ritem in estetiko, poleg tega pa je bil pomemben tudi v telesnem smislu. Telo se pri plesu razvija na višji ravni kot pri katerikoli drugi športni dejavnosti, saj se z njim razvija samozavest ter obĀutek za prostor, telo pa postane bolj gibljivo, moĀno ter seveda tudi bolj estetsko. Enakomerno se uporabljajo mišice celotnega telesa, plesalci pa se tudi lažje vkljuĀijo v ostale športe zaradi že dobro razvitih ÀziĀnih sposobnosti. Zavedajo se svojega telesa in ga zaradi plesa tudi lažje vzljubijo. Žal pa se v današnjem izobraževalnem sistemu ples Āedalje bolj zatira, kar se vidi tudi v težkem izražanju Āustev, nizki samozavesti ter slabi ÀziĀni kondiciji otrok in mladine. To je posledica vsesplošnega zatiranja kulturnih dejavnosti in zastarelega izobraževalnega sistema. To pa je privedlo do slabega poznavanja plesne umetnosti ter nekakšnega strahu pred neznanim. Marsikdo je namreĀ mnenja, da ne hodi na plesne predstave zato, ker plesa enostavno ne razume. Še težje pa je nekoga, ki s plesom nikoli ni bil seznanjen, privesti do tega, da bi dejansko zaplesal. ÿlovek v takšni situaciji obĀuti strah, negotovost in sram. NajveĀkrat je problem v pomanjkanju ritma in nesprošĀenosti, ki privede do togega gibanja. A veĀina ljudi noĀe priznati, da v plesu uživajo in da jih le-ta sprošĀa, vendar le pod pogojem da so pri takem poĀetju sami s seboj. Družba nam je vcepila nekakšne ideale in merila, ki ne dopušĀajo svobodnega razmišljanja in gibanja, ne da bi bili pri tem narobe razumljeni ali celo tarĀa posmeha. Zato se veĀina ljudi izogiba kulturi nasploh, nekateri pa se zaradi družbenega pritiska udeležujejo umetniških prireditev le zaradi ugleda, umetnosti pa niti ne razumejo, niti ne cenijo.

Judith MacKrell ta paradoks dobro opiše v svoji knjigi ‘’Razumevanje plesa’’: ‘’Na sleherni plesni predstavi se bo vedno našel vsaj eden, a najbrž jih bo še veliko veĀ, ki se bodo navduševali nad lepoto in zanimivostjo giba, izurjenostjo ali nenavadnostjo plesalcev, v isti sapi pa mrmrali, da pravzaprav nimajo pojma, kaj vse to pomeni. Gledalci, ki so lahko vsiljivo samozavestni, kadar ocenjujejo predstavo ali Àlm, postanejo ob sooĀenju s koreograÀjo povsem netipiĀno redkobesedni. Slutijo namreĀ, da gre za skrivnostno govorico telesa, o kateri niso pouĀeni, za kodo, ki je ne morejo povsem razvozlati. V resnici pa je edina in osnovna vešĀina, ki jo potrebujemo za razumevanje plesa, radovednost o dogodku – pripravljenost, da dovolimo gibu, da se poigra z našimi Āutili, da njegovi ritmi napolnijo naš utrip in da se njegove podobe razprostrejo po naši domišljiji.’’ (Razumevanje plesa/ Judith MacKrell; prevod: Nataša Jeliþ. – Ljubljana: Forma 7, 2005)

Plesnega pedagoga v vrtcu, osnovni, srednji in tudi na visoki šoli naj ne zanima ali bo uĀenec kdaj postal plesalec ali ne. Pomemben naj mu bo predvsem razvoj zmožnosti izražanja s plesnimi sredstvi, izražanje, izvajanje, delitev ustvarjalnih izkušenj s soljudmi – to so potrebe in pravice slehernega Āloveka, zato naj bi jih umetnostna in tudi plesna vzgoja poudarjala ter zadovoljevala. Vsakdo pleše v mejah svojih zmožnosti. Vsakdo naj uživa v ritmu, v svobodnem, improviziranem, kot tudi nadzorovanem izraznem gibanju, vsakdo lahko užije Āisto veselje do ustvarjanja. V tem je bistvena vrednota plesa, zaradi Āesar bi moral postati del celostnega vzgojnoizobraževalnega procesa. In še nekaj. Kdor sam izkusi ples kot umetnostno izrazno obliko, zna bolje in z veĀjo zavzetostjo ceniti tudi najzahtevnejši umetniški ples. Tako postane njegov ljubitelj, poznavalec in morda vse življenje njegov aktivni – Āetudi le ljubiteljski – udeleženec. (Povzeto po: Umetnostna vzgoja, Osnovne plesne umetnosti/ Kos Neja, KroÁiĀ Breda. – Zavod RS za šolstvo; Mladinska knjiga, 1982)

http://triciasthings.wordpress.com/tag/black-and-white-photography/

11

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

GIBANJE, TEŽNOST IN ARHITEKTURA ‘’Znanstveno gledano je gibanje bistvo obstoja. Zvezde, ki potujejo skozi nebo, so rojene in umrejo. Vzhajajo in zahajajo, zaletavajo se druga v drugo, nekatere izgorijo. Vsepovsod prevladuje spreminjanje. Gibanje skozi neizmerni prostor in neskonĀni Āas je podobno manjšim gibanjem, ki trajajo manj Āasa in se dogajajo na zemlji.’’ Rudolf Laban Rudolf von Laban, eden od pionirjev sodobnega plesa z zaĀetka prejšnjega stoletja, v svoji knjigi ‘’Mojstrstvo gibanja’’ opisuje Āloveško gibanje na novi ravni in dokaže resniĀno povezavo Ālovekovega gibanja s težnostjo in premikanjem neživih organizmov. ÿlovek se giblje iz potrebe. Z gibom skuša doseĀi nekaj kar ima zanj posebno vrednost. ÿe je gib usmerjen k otipljivemu predmetu, ni težko uganiti cilja gibanja. Vendar gibanje navdihujejo tudi neotipljive vrednote. ÿudovita sestava Āloveškega telesa in Āloveški gibi, ki jih je telo sposobno izvesti, so Āudeži eksistence. Vsaka faza gibanja, vsak najmanjši prenos teže, vsak gib kateregakoli dela telesa razodeva kakšno posebnost notranjega življenja. Vsako gibanje izvira iz notranjega vznemirjenja živcev, ki ga povzroĀita bodisi takojšnji Āutni vtis ali pa zapletena veriga Āutnih vtisov, nakopiĀenih v spominu. Vznemirjenje povzroĀi bodisi prostovoljna ali neprostovoljna notranja moĀ ali vzgib premika.

http://www.psfk.com/2010/09/pic-zero-gravity-coffee-mug.html

http://www.guardian.co.uk/culture/2009/aug/16/controlled-falling-project-review

Ko se gibamo, spreminjamo odnos do neĀesa, lahko do stvari, osebe, celo samo do dela našega lastnega telesa. Ko z gibanjem vzpostavimo stik z ljudmi in predmeti, seveda ni potreben dejanski ÀziĀni stik. Medtem ko ljudje in stvari lahko mirujejo, se seveda lahko tudi premikajo. PremikajoĀi predmeti, na primer poskakujoĀa žoga ali hulahop, imajo tudi doloĀeno pot v prostoru. Hitrost, sila, smer, širjenje v prostor so dejavniki, ki jih lahko izmerimo in so znaĀilni za premikajoĀe se ljudi in stvari, vendar ni težko ugotoviti, da se Āloveško telo zelo razlikuje od stvari. Tudi ko delamo in moramo izvajati gibe zgolj iz praktiĀnih razlogov, to poĀnemo vsak na svoj naĀin. VĀasih seveda delamo brez notranje udeležbe in se gibljemo zgolj mehaniĀno, drugiĀ pa mehaniĀna opravila popolnoma brez praktiĀnega razloga zasenĀimo z vzorci zmogljivosti, z zase znaĀilnimi gibi, ki izhajajo iz korenov naše osebnosti. (Mojstrstvo gibanja/ Rudolf Laban; prevod: IÀgenija Simonoviþ. – Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko, 2002)

12

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZAKONI TEŽNOSTI Zmogljivost se v telesnih akcijah izraža s Težo, ÿasom, Prostorom in Tokom. Ti dejavniki gibanja niso vedno enako pomembni. V skladu s tem, kako se razvršĀajo, ustvarjajo posebne nianse. Živa bitja vedno izvajajo gibe z dodatnimi izraznimi elementi, ki jih ni mogoĀe opredeliti z logiĀnim premislekom ali jih Àzikalno izmeriti. Medtem ko so gibi živali nagonski in so najveĀkrat odgovor na zunanje dražljaje, pa so naši gibi prepojeni s Āloveškimi kvalitetami. Z gibi se izražamo, pogosto pa razkrivamo tudi svojo notranjost. ‘’Za racionalno razlago gibov Āloveškega telesa moramo upoštevati, da se telo samo po sebi ravna po istih zakonih, kot veljajo za nežive stvari. Teža telesa se podreja zakonom težnosti. Okostje telesa lahko primerjamo s sistemom vzvodov, ki uravnavajo razdalje in smeri v prostoru. Ti vzvodi se sprožijo pod vplivom živcev in mišic, ki zmorejo toliko doseĀi, da premagajo težnost delov telesa, ki naj bi se premaknili. Tok gibanja upravljajo živĀni vozli, ki se odzivajo na zunanje in notranje dražljaje. Gibanje zavzema tudi Āas, ki ga lahko natanĀno izmerimo. Gibanje padajoĀega kamna je konĀano, ko kamen doseže tla ali kakšno drugo oviro. Pospešek hitrosti na poti skozi prostor je stalen. Oboje je mogoĀe natanĀno izraĀunati. Gibanje spušĀajoĀe roke pa je lahko kadarkoli prekinjeno. O tem odloĀa mehanizem telesnega stroja.

http://www.uniondocs.org/sounds-elemental-gravity/

13

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://2.bp.blogspot.com/-MGTi898abto/TmpsAqMDB5I/AAAAAAAAEOc/hvWlXUjAXaE/s1600/ anti-gravity.jpg

Mehanika kot teorija je napredovala in skuša razjasniti take posebnosti vedenja živih bitij, vendar še ni prišla do prepriĀljivih razlag. Po zakonu mehanike je logiĀno, da je težo telesa ali posameznega dela telesa mogoĀe dvigniti in prenesti v doloĀeni smeri v prostoru. Ta proces se zgodi v doloĀenem Āasu, odvisno od hitrosti. Po popolnoma istih mehaniĀnih zakonih se vede tudi vsak nasprotujoĀi poteg, ki uravnava tok gibanja. Uporaba gibanja za doloĀen cilj, bodisi za doseganje neĀesa zunanjega ali za zrcaljenje doloĀenih stanj ali vzgibov duha, izhaja iz sile, ki še ni razjasnjena. Ne moremo reĀi, da je ta sila neznana, saj jo lahko bolj ali manj podrobno opazujemo pri vsem, kar živi.’’


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

‘’Ko težišĀe sili iz normalnega navpiĀnega razmerja do toĀke, ki težo prenaša, pride do neravnotežja. Pogosto je potrebno posebno uravnavanje telesnih gibov. Govorimo o uporu proti izgubi ravnovesja oziroma o ponovnem vzpostavljanju ravnovesja. ÿe se na noben naĀin ne uprete izgubi ravnotežja, boste padli na tla in se verjetno skotalili, preden se vam bo posreĀilo ustaviti. Telo je najbolj nestabilno, ko se težnost premakne diagonalno navzgor ali diagonalno navzdol in je pahnjena izven navpiĀnice, ki poteka skozi toĀko normalne podpore. Telo je najbolj stabilno, ko je težišĀe v navpiĀnici nad oporno toĀko.’’ (Mojstrstvo gibanja/ Rudolf Laban; prevod: IÀgenija Simonoviþ. – Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko, 2002)

NEŽIVO - ARHITEKTURA

ravnovesje

neravnovesje

(vir skic: osebni arhiv)

ponovna vzpostavitev ravnovesja

ŽIVO - ÿLOVEK

porušitev ravnovesja

(vir skic: osebni arhiv)

Enako se zgodi z neživimi stvarmi. Zakoni težnosti pri neživih stvareh delujejo na enak naĀin kot pri živih bitjih, le da lahko živa bitja te zakone nadzorujejo z lastnim zavedanjem in tako prepreĀijo izpad ravnotežja in ostanejo stabilna. Ko je neko telo/zgradba/predmet v navpiĀnici nad oporno toĀko, je najbolj stabilno. Takoj ko se teža prestavi izven te navpiĀnice, pride do neravnovesja. Slej ko prej se bo neživo telo predalo zakonom gravitacije in se zrušilo, medtem ko lahko živo telo (v tem primeru Ālovek/plesalec) nadzoruje ravnotežje s potiskanjem sile v nasprotujoĀo smer padanja – in tako spet vzpostavi novo ravnotežno toĀko. Tej toĀki pravimo center gravitacije. Telo je lahko postavljeno celo v nestabilen položaj, saj sile v telesu tak položaj stabilizirajo. Seveda tak položaj za Āloveško telo ni prijeten in ne more trajati neskonĀno dolgo. Zato je pomembno, da se plesalci pouĀijo o osnovnih naĀelih težnosti, s katerimi bodo lažje nadzirali svoje pozicije in gibanje. Po enaki logiki deluje tudi statika v arhitekturi. ÿe želimo zgradbi dodati element, ki sili izven ravnotežne osi - na primer konzolo - moramo ta element uravnotežiti, bodisi z enakim elementom na drugi strani, bodisi z dodatno težo v osi konstrukcije, ki bo ta dodatni element lahko prenašala. Sklepamo lahko, da zakoni težnosti delujejo po enaki logiki tako za žive kot tudi za nežive stvari, razlika je le v zavedanju živih organizmov, ki se lahko v primeru nestabilnosti sami odzovejo in znova vzpostavijo stabilnost.

ravnovesje

14

sile v telesu uravnavajo ravnovesje

neravnovesje

ni ‘‘proti sile’’ - padec!

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

sile v telesu uravnavajo ravnovesje

ravnovesje

enakomerna razporeditev teže - ohranjanje ravnovesja

ÿe malo bolje pomislimo na Āloveško gibanje (na primer na hojo), lahko opazimo, da se Ālovek lahko premika ravno zato, ker z vsakim novim korakom pade iz ravnotežja, a ga z naslednjim korakom za trenutek ponovno vzpostavi. Ravno padanje iz ravnovesja nam omogoĀa gibanje. ÿe bi bila živa bitja vedno le v ravnovesju, se sploh ne bi mogla gibati po prostoru. StatiĀna telesa (zgradbe) delujejo po naĀelih statike, nestatiĀna telesa (živa bitja) pa po naĀelih dinamike (padanja iz ravnovesja in ponovnega vzpostavljanja le-tega). Tako bi lahko arhitekturo opisali tudi kot zamrznjeno gibanje – gibanje, ki je obstalo v Āasu; ples pa kot arhitekturo, ki se giblje v Āasu in prostoru.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

GOVORICA UMETNOSTI IN GOVORICA GIBANJA VeĀ predmetov skupaj lahko z obliko, barvo in razporeditvijo spodbudi slikarja, da ustvari tihožitje. Slika bo mogoĀe živela stoletja dlje kot predmeti ali slikar. S to umetnino je umetnik prevedel svojo idejo v statiĀno, torej obstojno obliko. Tako je ohranil, kar bi bil drugaĀe samo bežen vtis. Na podoben naĀin arhitektura preživi svojega oblikovalca. Arhitekt ima nenadno vizijo, intuitivno idejo, ki jo trajno utelesi v kamnu. Prav tako lahko kip stoji, recimo, v vrtu, še stoletja po tem, ko sta model in kipar že mrtva, in priĀa o lepoti, ki je nekoĀ navdihnila kiparja, da je prijel za dleto. Med statiĀne umetnine spadajo slike, kipi, arhitektonsko lepe zgradbe pa tudi uporabni predmeti, ki nosijo peĀat izvrstnega ustvarjalnega utripa. V teh umetninah je dinamiĀna moĀ umetnika varno spravljena v obliki. Gibi, s katerimi je slikal, risal ali modeliral, dajejo znaĀaj njegovi stvaritvi. Ujeti so v še vidne poteze svinĀnika, ĀopiĀa ali dleta. Njegova misel je vidna v konĀni obliki. (Mojstrstvo gibanja/ Rudolf Laban; prevod: IÀgenija Simonoviþ. – Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko, 2002)

Svet, ki je preglobok za govor, tihi svet simbolne akcije, je v baletu jasno razkrit. ÿlovek ima notranjo potrebo, da ga izrazi. ÿe v nas ne bi bilo niĀesar, kar bi nas prisililo, da se odzovemo temu nenavadnemu svetu, nihĀe ne bi hotel gledati baleta ali plesa. Balet in zanimanje zanj bomo lažje razumeli, Āe pomislimo kako nam najgloblje obĀuteni dogodki v življenju vzamejo besedo. V takih trenutkih mogoĀe prav s telesno držo vendarle lahko izrazimo, kar bi bilo sicer neizrekljivo. PreÀnjeni in ciniĀni ljudje verjetno niti ne obĀutijo notranjih napetosti, ki bi jim lahko zavezale jezik. Na balet mnogi gledajo kot na razkazovanje Āudovitih gibov lepih teles. Globlje zanimanje za svet tišine pa kljub temu ni popolnoma izumrlo. Ko je Ālovek razĀustvovan in molĀi, lahko izvaja nenavadne gibe, ki so videti brez pomena ali vsaj nerazložljivi. Besede, ki izražajo obĀutja, Āustva, soĀutje ali katero od duševnih stanj, se dotaknejo samo ozkega roba notranjih odzivov, ki jih z obliko in ritmom telesnih akcij lahko izzovemo. Gibanje, naj bo še tako bliskovito, lahko izreĀe veĀ kot strani besednega opisa. (Mojstrstvo gibanja/ Rudolf Laban; prevod: IÀgenija Simonoviþ. – Ljubljana:

http://teachers.saschina.org/mhagen/Àles/2012/02/Movement.jpg

http://optionalpha.com/the-14-stages-of-investor-emotions-and-tradingpsychology-10433.html

15

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Govorica telesa je, na nek naĀin, bogatejša od govorice drugih umetnosti. Podobno kot glasba, oblikuje ples ritme in fraze, a tem prvinam dodaja še vidno obliko. Ustvarja barvo, linijo in obliko, podobno kot slika ali kip, le da jih premika naokoli, skozi prostor in Āas. Poseduje Àlmsko svobodo, da šviga med resniĀnim in simboliĀnim, vendar so njegovi izvajalci živi, dihajoĀi ljudje. Ima moĀ, da doseže Āustveno globino opere ali drame, pa vendar ni omejen le na en geografski jezik. Bistvo plesne govorice je, da ÀziĀno obliko ponuja domišljiji, slutnji, Āustvom in ne logiĀnim zamislim. (Kar pa še ne pomeni, da ples ni dovzeten za logiko). Ponuja nam podobe posameznih naĀinov, kako ljudje prebivajo v svojih kožah, ki jih obdaja. Ples zgošĀuje trenutke Āloveškega ravnanja in vedenja, pa vendar nekatera najveĀja plesna dela sploh nimajo pripovedi. Tako so pogosto videti sorodna vizualni umetnosti in glasbi. O vzorcih, ki jih izvedejo plesalci, Āestokrat razpravljamo v terminih, kot so arhitektura, ravnotežje in linija; govorimo o posameznih telesih, ki imajo skulpturno obliko in plesnih frazah, ki gradijo ritem, harmonijo in tok. (Razumevanje plesa/ Judith MacKrell; prevod: Nataša Jeliþ. – Ljubljana: Forma 7, 2005)

Mestno gledališĀe ljubljansko, 2002)


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PLES IN ARHITEKTURA Umetnostne prakse so se v antiki delile na dve temeljni skupini, na tako imenovane ‘’konstruktivne’’ (prostorske) in ‘’izrazne’’ (Āasovne), ki so predstavljale dve popolnoma razliĀni in nezdružljivi vrsti ustvarjalnega delovanja. ‘’Izrazne’’ umetnosti so bile nekakšen amalgam poezije, glasbe in plesa, medtem ko so ‘’konstruktivne’’ umetnosti vkljuĀevale arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo. Ples je bil osnova ‘’ekspresivnih’’ umetnosti. ÿeprav so slikarstvo, kiparstvo, pesništvo, arhitektura, ples in glasba od nekdaj obstajali kot žive prakse, te prakse niso imele istega družbenega pomena, kot ga imajo danes. Umetnost, kakršno legitimizirajo današnje prakse in institucije, je posledica zgodovine teh praks in hkrati njihovih razlag, ki se šele v 18. stoletju integrirajo v enotno teorijo. Integracijski proces v enotno teorijo umetnosti, ki je potekal veĀ stoletij, je temeljil na notranji klasiÀkacijski logiki, ki je še vedno loĀevala med prostorskimi umetnostmi (nekdanje’’ konstruktivne’’ umetnosti), ki ponazarjajo neki temeljni geometrijski red, in Āasovnimi umetnostmi (nekdanje ‘’ekspresivne’’ umetnosti), ki ponazarjajo neki temeljni algebraiĀni red narave. (Kronotologije plesa: Dve razpravi, Eda ÿufer in Katja Praznik, Ljubljana: Emanat, 2010),

Kako je mogoĀe med razliĀnimi umetnostnimi zvrstmi, pa tudi ostalimi podroĀji Ālovekove dejavnosti, iskati in najti vzporednice ter stiĀišĀa? Kaj povezuje glasbo, literaturo, likovno umetnost, arhitekturo pa celo ÀlozoÀjo, Àziko in še katero znanost s plesom?

http://vi.sualize.us/taringa_fotograÀa_creativa_chair_orange_dancer_pose_ picture_3Cd6.html

16

http://miklasnjor.com/en/2009/space-time-movement/

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Osnovni elementi razliĀnih Ālovekovih ustvarjalnih dejavnosti so v doloĀenem obdobju in v doloĀeni kulturi homogeni, saj v skrajni liniji vse te dejavnosti rastejo iz istih družbenoekonomskih korenin in iz istega duhovnega ozraĀja. Umetnost, znanost in tehniko namreĀ ustvarjajo ljudje, ki so rasli v istem duhovnem Āasu in bili veĀ ali manj podvrženi istim vplivom. Prav to je tisto, kar ustvarja enotnost neke kulture. Zato lahko primerjamo tudi arhitekturo in ples, Āeprav se na prvi pogled morda ne zdita kdo ve kako blizu drug drugemu. Med njima bi lahko iskali stiĀne toĀke na veĀ ravneh; njihovi obrisi se kažejo približno takole: - skupni praizvori, - prostor, Āas, gibanje, - izraznost abstrahirane dinamiĀne oblike, - prostorska orientacija in predstavljivost, - scensko oblikovanje za predstavo, - medsebojno oplajanje – iskanje idej in pobud za ustvarjanje. Zdi se, da naĀin, kako je ples organiziran v prostoru, sovpada z razvojem pojma prostora v Ālovekovi evoluciji. S pojmom prostora pa sovpadajo tudi prvi zaĀetki njegovih gradenj. Od srednje kamene dobe dalje Ālovek ne živi veĀ samo v jamah in špiljah. Da je paleolitski Ālovek mogel priti do kakršnekoli predstave o bivališĀu, je moral imeti v glavi tudi že nekakšne prostorske predstave. Do teh predstav je zelo verjetno prišel preko gibanja v prostoru in Āasu. Zanimivo je, da sodobna psihologija vse bolj poudarja sovplivanje gibanja in uĀenja ter pomen gibalnih izkušenj pri oblikovanju prostorskih predstav in pojmov. Gibalne izkušnje so tista ‘’psihoÀziĀna hrana’’, ki jo mora imeti otrok, da bi se mu zagotovo razvile osnovne prostorske in Āasovne predstave.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

Prostorska koncepcija najstarejših kultur temelji na krogu, ki pa se je v gibanju in plesu pojavil še preden je Ālovek izrazil svoje prostorske težnje z materiali kot sta kamen in les – torej še preden je zaĀel graditi. Ne glede na to, ostajajo pojmovanje prostora, ples in gradnja odtlej tesno povezani. Prvo zgrajeno bivališĀe je bil okrogel prostor. Ravne linije v plesu se pojavijo šele v neolitiku in isto velja tudi za oblikovanje pravokotnega bivališĀa. Skupinski krožni ples ima za središĀe gibanja ogenj, jamo, steber, za krožno bivališĀe pa ognjišĀe. Z razvojem animizma dobi krog prav kmalu spiritualni pomen, in to tako v mistiĀnem krožnem plesu (predmet, okrog katerega plešejo, naj bi oddajal ali prejemal neko moĀ) kot primitivni arhitekturi (kultne ali nagrobne zgradbe kot so tolosi in tumulusi). Tako arhitekturi kot plesu je torej skupno oblikovanje prostora – ne glede na to, da se konĀni cilji in nameni pri obeh razlikujejo. http://www.arthursclipart.org/prehistoricman/cave/ cave%20dancing.gif

Sodobna Àzika je uvedla pojem Āasa. Prostora samega zase in Āasa samega zase ne obravnava veĀ. Samo njuna medsebojna zveza – gibanje – ohranja njun obstoj. Umetnost se je hkrati z znanstvenimi dosežki zaĀela ukvarjati z istim problemom. Problem nove celote ‘’prostor-Āas’’ se zaĀne pojavljati v umetnostnih smereh, kot sta futurizem in kubizem v slikarstvu. Obe smeri vplivata na novo pojmovanje prostora tako v arhitekturi kot v sodobnem plesu. Medtem ko so se futuristi ubadali s slikanjem oziroma oblikovanjem gibanja samega, so kubisti prouĀevali celoto prostor-Āas s pomoĀjo prostorskih predstav in s tem spodbujali novo pojmovanje prostora v arhitekturi.

Prostor ni statiĀna celota, marveĀ je relativna, je vedno v odnosu z neko gibljivo toĀko. Zato slikarji kubisti niso prikazovali predmeta iz ene same toĀke, ampak so šli okrog njega, ga opazovali iz razliĀnih toĀk in ga predstavili z vseh strani istoĀasno. Sodobne arhitektonske in urbanistiĀne rešitve so najtesneje povezane s potrebami modernega življenja, zato jim novo pojmovanje prostora ustreza. Teh objektov oziroma sklopov objektov in njihovih spremenljivih odnosov ni mogoĀe niti naĀrtovati niti dojeti drugaĀe, kot da upoštevamo gibanje mimo, skozi, okrog, pod, nad …njimi. V prostorskem oblikovanju klasiĀnega baleta je opaziti prav iste poteze kot v tradicionalni arhitekturi: princip perspektive in simetrije vsiljuje gibanju svojevrstno statiĀnost. Vse je podrejeno geometriji: ples riše v prostoru Àgure, ki se lahko razporedijo v krivulje, kote in v veĀ ali manj pravilne linije. Skladnost, simetrija, natanĀnost, poudarjanje središĀne osi, predpisana razmerja in zanesljivost ravnotežja so ideali, ki jih sreĀamo tako v arhitekturi kot v baletu. Prostor, ki ga doloĀa razvrstitev baletnega zbora in solistov v kraljevih baletih 17. stoletja in kasneje v romantiĀnih baletih, je oblikovan po natanko istih predpisih, po katerih so se ravnalni oblikovalci versaillske palaĀe in vrtov z njihovo povsem optiĀno neskonĀnostjo ter skladnostjo uravnoteženih razmerij. To so namreĀ predpisi in pravila, ki naj bi ponazarjali veĀne božanske zakone reda in sorazmerij, ki vladajo v kozmosu in katerih odraz naj bi bili tudi narava, družba, Ālovek in njegova dela. (Ples od kod in kam/Neja Kos. – Ljubljana: Tiskarna Kresija, 1982)

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/d/d1/Picasso_three_musicians_moma_2006.jpg

KLASIÿNA POSTAVITEV

http://www.medici.tv/#!/corps-ballet-opera-national-paris

17

http://designergirlee.wordpress.com/page/9/

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

SODOBNA POSTAVITEV

http://skyarts.sky.com/wayne-mcgregor-a-moment-in-time

http://www.talkcondo.com/blog/a-closer-lookat-the-works-of-frank-gehry


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

Da se je novo pojmovanje prostora, ki ga razvijata sodobno slikarstvo in arhitektura, odrazilo tudi v sodobnem plesu, je oĀitno ne glede na to, Āe je bilo to storjeno zavestno ali ne. Rudolf Laban, utemeljitelj evropskega modernega plesa, je kot slikar in poznavalec arhitekture videl bistvo plesne umetnosti v prostorskih odnosih plesnih gibov. Martha Graham – veliko ime med ameriškimi pionirji modernega plesa – je v svojem iskanju nove tehnike in izraznih plesnih oblik Ārpala tudi iz modernega slikarstva. Dolge ure je preživela med slikami Picassa in Kandinskega; z njihovo pomoĀjo se je opogumila in vnesla v ples oblike, ki jih ne najdemo le v slikarstvu, marveĀ tudi v sodobni plastiki in arhitekturi.

http://www.claudeschneider.com/photography/#portfolio&p=dance&i=15

Plesne moderniste zanimajo asimetrija, stanja visenja, lebdenja in nestabilnih ravnotežij, na pol poti prekinjeni padci, nepriĀakovane zakljuĀne linije, niz padcev, in dvigov v ritmiĀnem toku, nasprotja padec-dvig, negibnost-premik, napetost-popustitev. Novo pojmovanje prostora se kaže v modernem plesu tudi v uporabi veĀ planov (gibanje ne poteka samo v horizontali, temveĀ tudi v vertikali). Kompozicija gibanje posameznikov in skupin je zavrgla simetrijo, geometrijo in veĀkrat celo hkratno, istovrstno gibanje skupine. V vsem tem ni težko prepoznati istega sodobnega pojmovanja prostora, ki se kaže pri slikarjih in istoĀasnosti prikazovanja vseh vidikov predmeta, pri arhitektih in urbanistih pa v projektiranju, izhajajoĀem iz Ālovekovega gibanja v in skozi prostor. V arhitekturi lahko oblike, linije in strukture, ki so nastale z oblikovanjem prostora, izražajo dinamiko, ne da bi predstavljale neko konkretno gibanje v Āloveški ali katerikoli ‘’živi’’ zunanji podobi in ne da bi se dejansko premikale.

Svetovno znan arhitekt in oblikovalec Santiago Calatrava Ārpa navdih za arhitekturo iz lepote narave in Āloveka. Meni, da ima arhitektura potencial, da prikaže gibanje in tega integrira v arhitekturo, kar poda presenetljive rezultate. Svojo teorijo je preizkusili na številnih projektih. Njegova arhitektura je vedno odraz zamrznjenega gibanja. Ravno zaradi dobrega poznavanja statike in dinamike, Calatrava ustvarja arhitekturo, ki v prostoru skoraj lebdi in se upira zakonom težnosti. Izvedel je obširno študijo anatomije Āloveka in živali in to ÀlozoÀjo prenesel v svoje naĀrte. Calatravino dinamiĀno oblikovanje vkljuĀuje tehnologijo in estetiko, kar proizvaja strukturne oblike, ki izzivajo tradicijo tako v arhitekturi kot v inženiringu. Sam pravi, da ‘’povezava med plesom in arhitekturo leži v lepoti naravnih oblik’’ in da se telo najpristneje izrazi ravno skozi ples.

http://www.arcspace.com/bookcase/santiago-calatrava-artworks/

Prav izraznost dinamiĀnih oblik omogoĀa plesalcu – koreografu, da lahko najde ideje in spodbude tudi v arhitekturi. Na enak naĀin ples najbrž spodbuja arhitekta – scenskega oblikovalca, da ustvari takšno sceno, ki se vklaplja ne le v vsebinsko-idejne, temveĀ tudi v oblikovane znaĀilnosti plesa. Tako kot v arhitekturi so torej tudi v modernem plesu prav nova tehnika, novi principi in pojmovanja prostora nosilci nove estetike, ki obenem odpirajo širše uporabne oziroma izrazne možnosti kot kdajkoli prej.

Slika 32 http://mwwil.blogspot. com/2012/08/35-santiago-calatrava.html

(Ples od kod in kam/Neja Kos. – Ljubljana: Tiskarna Kresija, 1982)

http://archidialog.com/tag/santiago-calatrava/

http://2012freshmanenglish.blog.ntu.edu.tw/2012/12/14/dance-summary/

18

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://elarquitectura.com/Blog. aspx?or=blg&lang=en


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

SODOBNI PLES V SLOVENIJI PLESNI TEATER LJUBLJANA/PTL

IZTOK KOVAÿ IN EN-KNAP

Že pred ustanovitvijo Plesnega teatra Ljubljana je njegova ustanoviteljica Ksenja Hribar poudarjala, da sta za formacijo sodobno-plesne skupine z doloĀenim številom plesalcev pomembna dva dejavnika: zagotovljen vadbeni prostor za vsakodnevne plesne tehniĀne klase in ustrezna ÀnanĀna podpora. Leta 1984 je bil zagotovljen eden od bistvenih dejavnikov – plesna dvorana. Dvorana je bila v popolnem razsulu in šele plesalci so jo oĀistili in uredili v plesni vadbeni prostor. Razen brezplaĀne dvorane plesna skupina ni imela zagotovljenih nobenih sredstev. Kljub velikim oviram pa je plesna skupina v svojem prvem prostoru vadila vsak dan. Za razvoj PTL sta bila zelo pomembna tudi izgradnja in odprtje kulturnega centra Cankarjev dom. V Āasu gradnje (v zaĀetku osemdesetih let) je projekt požel obilico zgražanja javnosti zaradi ‘’nepotrebnega zapravljanja državnega denarja’’, a se je do danes izkazal kot nepogrešljivo zavetje domaĀe in tuje umetnosti. PTL je ves ta Āas deloval z minimalnimi ÀnanĀnimi sredstvi v majhni dvoranici, kjer so nastajale vse dotedanje predstave. Kasneje je PTL izgubil svoj prvotni vadbeni center in se do nedavnega selil po razliĀnih dvoranah po Ljubljani (skrajno podhlajene montažne zgradbe). Leto 1996 je bilo za PTL prelomno. Po veĀ kot desetih letih moledovanja in prigovarjanja mestu in državi je PTL konĀno dobil svoje gledališĀe v prostorih krajevne skupnosti Prule, kjer so v ta namen obnovili in opremili že obstojeĀo zapušĀeno dvorano.

Mednarodno plesno skupino En-Knap je leta 1993 ustanovil Iztok KovaĀ in jo leto kasneje v Ljubljani legitimiziral kot produkcijski zavod EN-KNAP. Mednarodno uveljavljen produkcijski zavod je v evropskem prostoru uveljavil lastno estetiko, pritegnil mednarodno mrežo koproducentov ter ustvaril nekaj najbolj priznanih in odmevnih del sodobnega plesa zadnjih dveh desetletij. Stalna plesna skupina EnKnapGroup, ki jo je Iztok KovaĀ ustanovil leta 2007, je v tem trenutku edini stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji. Sestava izjemnih plesalcev dela pod KovaĀevim umetniškim vodstvom z mednarodno priznanimi koreograÀ in režiserji izrazito raznorodnih estetskih provenienc ter se razvija v prvovrsten plesni ansambel. Od leta 2009 ima EnKnapGroup svoj domicil v Centru kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah.

PLESNA SCENA PO RAZPRIŠITVI PLESNE SKUPINE PTL Vzporedno s produkcijo PTL, ki je postajala vse bolj razpršena, so se sredi devetdesetih zaĀele odpirati nove možnosti za produkcije pod okriljem društev in zavodov, ki jih umetniki pogosto ustanavljajo zato, da bi lahko neodvisno izpeljali svoje umetniške zamisli. V tem Āasu je ustvarjalo nekaj sodobno plesnih skupin: Flota, Fourklor, Betontanc in druge. (Sodobni ples v Sloveniji/Uršula Teržan; Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko, 2003)

19

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://www.en-knap.com/14/514/10min.html


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

KJARA’S DANCE PROJECT/KDP Že omenjena skupina EnKnapGroup je edini stalni sodobno plesni ansambel v Sloveniji. Ukvarja se s sodobnim plesom, ki ne izhaja iz klasiĀne baletne tehnike, temveĀ svoj navdih jemlje preprosto iz Āloveka in njegovega gibanja. Je eksperimentalni ples, ki ne vsebuje tehniĀne omejenosti klasiĀnega baleta. Za razliko od sodobnega plesa pa sodobni balet, ki mu lahko reĀemo tudi moderni balet ali preprosto moderni ples, izhaja iz klasiĀne baletne tehnike, jo zmehĀa, nadgradi in kot sodobni ples upošteva plesalca kot individuum, z vsemi njegovimi znaĀilnostmi, tako ÀziĀnimi kot Āustvenimi. V ospredje daje zgodbo in Āustva, ki jih skozi prvine tako klasiĀnega baleta kot sodobnega plesa oblikuje v celoto. Kjara StariĀ se je po konĀani Srednji baletni šoli v Ljubljani znašla v situaciji, ko ji domovina ni mogla ponuditi profesionalne plesne poti, zato se je zaĀela izobraževati v modernih plesnih tehnikah tako doma kot v tujini, predvsem v New Yorku. V Sloveniji nimamo veĀjih profesionalnih skupin, v katere bi se lahko vkljuĀili izšolani mladi plesalci, in tako žal za njih doma ni kruha. Oba naša profesionalna baletna ansambla, Ljubljanski in Mariborski, išĀeta že izoblikovane baletnike. Zato se je Kjara StariĀ odloĀila za nov podvig, leta 2010 je ustanovila Kjara´s Dance Project/KDP, plesno skupnost namenjeno nadarjenim mladim plesalcem, ki želijo plesati in nastopati doma, ki išĀejo plesno zavetje v veĀji skupini in si želijo nadaljnjega umetniškega razvoja ter profesionalizacije v svojem izbranem poklicu. Zelo atraktivna in obetajoĀa moderno baletna skupina žal nima svojih lastnih prostorov, kar jih omejuje pri ustvarjanju sicer zelo kvalitetnih celoveĀernih plesnih predstav. Od ustanovitve je Kjara StariĀ s svojimi plesalci ustvarila tri zelo uspešne in odmevne plesne predstave Odtisi, Compassion in Razpotje. V tej diplomski nalogi bi rada mladim plesalcem v ideji in risbi ponudila prostor, kjer bi se lahko svobodno izražali, ustvarjali in predvsem živeli od svoje umetnosti. Kdo ve, mogoĀe ideja nekoĀ preide v realnost?

Kjara’s dance project - ODTISI. Foto: Aljoša Rebolj

20

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PLESNA KULTURA IN OZAVEŠÿENOST V SLOVENIJI Bistveni problem, ki zadeva vseslovensko plesno sceno, je naslednji: kljub majhnim ÀziĀnim razdaljam med slovenskimi kraji nas na medkrajevni ravni pesti skrajna nepovezanost med umetniškimi sredinami. Kar pa niti ni Āudno, saj še skupine, ki delujejo in ustvarjajo v prestolnici, težko doživijo veĀ ponovitev in si izborijo pozornost uborne kritiške srenje. Predstave so še vedno prepušĀene na milost profesionalnim (po veĀini dramskim) gledališĀem in Cankarjevemu domu, saj si edino ti lahko privošĀijo vzeti pod streho ÀnanĀno revna neinstitucionalna plesna gledališĀa. V veliki meri je za to kriva premajhna ÀnanĀna podpora projektom na državni in obĀinski ravni, kar rezultira v premajhni profesionalni produkcijski angažiranosti in iznajdljivosti. Usoda vsake nove uprizoritve je, da se lahko izvaja le nekajkrat, ker ni niti dovolj primernih prostorov niti sredstev za ponovitve. Linhartova dvorana Cankarjevega doma je sicer nadvse primerna, vendar zaradi 600 sedežev lahko zagotovi najveĀ dve razprodani predstavi, v drugih gledališĀih ni veliko prostih terminov, poleg tega pa za plesno predstavo klasiĀen oder ni najprimernejši. Žal predstave tudi s prodajo vstopnic ne morejo pokriti stroškov, ker je kritiĀna masa gledalcev v tako majhni državi, kot je Slovenija, za alternativne veje umetnosti premajhna. (Sodobni ples v Sloveniji/Uršula Teržan; Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko, 2003)

Prek spleta sem izvedla anketo o plesni ozavešĀenosti v Sloveniji, saj sem hotela izvedeti kakšen odnos imajo Slovenci do plesa in na sploh gibanja. Na anketo je odgovorilo 83 ljudi, veĀinoma ženskega spola, v starosti od 16 do 50 let. Rezultati ankete so bili precej raznoliki in so mi pomagali do izsledkov, ki sem jih sama tudi predvidela. Najbrž je vse presenetilo preprosto vprašanje ‘’Ali razumete ples?’’. To je skoraj enako kakor vprašanje ‘’Ali razumete umetnost?’’. Najprej naj poudarim, da je v tem primeru seveda mišljen umetniški ples, ki ima globlje sporoĀilo in ki zahteva od izvajalcev doloĀene umetniške vrline. O tem, katere zvrsti plesa so ‘’umetnost’’, bi lahko razglabljali na dolgo in široko. Kot sem predvidevala Āetrtina anketirancev ni razumela vprašanja ali enostavno ni vedela, ali ples razumejo ali ne. Polovica pa je zelo dobro opredelila, kaj razumejo kot ples in kaj jim ta sporoĀa. Predvidevam, da je bilo med anketiranci veliko plesalcev. Tu je podanih nekaj zanimivih odgovorov: - Gib je zame kot Āustvo, enako je z glasbo. ÿutim to, kar slišim, z gibom povem, kar Āutim. - Ker ga lahko Āutim, pa Āe plešem sama ali Āe vidim plesati nekoga drugega ... To je težko razložiti z besedami, saj je razumevanje plesa kot samega izredno težko ubesediti. Presega Ālovekovo besedišĀe.

21

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

- Najbrž se (nas) veĀina lovi na toĀki, da je tako kot pri vsaki obliki umetniškega izražanja, za gibom nek globlji pomen, ki nam je na nek naĀin nedostopen. In ga ne znamo neposredno razbrati zgolj iz “videnega”. Najbrž pa je tudi (ali morda celo bolj) pomembno, kako avtorjevo delo (koreograÀjo, plesalĀeve gibe ...) sami dojamemo oz. kako avtorjevo sporoĀilo (kot ga sami neposredno zaznamo) prepletemo z osebnimi izkušnjami, pogledi - in tvorimo novo, nam lastno interpretacijo. ‘’Ker ples dopolnjuje moj svet in doživljanje in se na ta naĀin lahko še drugaĀe izražam, me fascinira povezovanje gibov z glasbo, linije, ki jih lahko ustvarja telo, ker ‘’živi v trenutku’’, se igra z realnostjo (gravitacijo), ker ima mnogokrat sposobnost izražati neubesedljiva stanja v Āloveku, sprošĀa Āustvene ventile.’’ VeĀ kot polovica anketirancev zelo podpira gibanje in meni, da je za skladen razvoj otroka in mladostnika gibanje zelo pomembno in dodaja, da izobraževalne ustanove še vedno premalo pozornosti posveĀajo gibalnim aktivnostim. 88 % anketirancev je na vprašanje ‘’Ali radi plešete’’ odgovorilo z DA. Tisti, ki so odgovorili z NE, so v nadaljevanju svoj odgovor utemeljili s podobnimi odgovori: - se mi ne ljubi, - ne plešem, ker ne znam, - nisem najboljši plesalec, - strah pred sramoto, - brez ritma, talenta, smisla ... Zanimivo je to, da nihĀe ni odgovoril, da ples sovraži. V vseh odgovorih je Āutili le negotovost v svoje sposobnosti ali pa pomanjkanje zanimanja, kar privede do strahu in nezaupanja. To kaže na Ālovekovo naravno potrebo po gibanju, posebno po izražanju z gibanjem, vendar nas je sodobna družba prisilila, da smo na to pozabili in se vdali v usodo sedeĀa pisarniškega Āloveka, ki gibanja ne samo ne potrebuje, ta ga celo omejuje, namesto da bi ga osvobajal. Rudolf Laban je dobro opisal ta fenomen z besedami: ‘’Otroci in primitivni ljudje imajo bolj naraven dar za telesno gibanje in ga tudi bolj ljubijo. V poznejšem individualnem ali racionalnem življenju Ālovek postane previdnejši, sumniĀav ali celo sovražen do gibanja in pozabi, da je gibanje osnovna izkušnja eksistence.’’ Velika veĀina anketirancev pa v plesu vidi možnost sprostitve, zadovoljstva, možnosti za druženje, izražanje samega sebe in možnost za aktivno preživljanje prostega Āasa. Veliko anketirancev je izrazilo svoje obĀutke do plesa preprosto v povezavi z glasbo. Ta jih navdihuje, pripravi do gibanja ali preprosto prisili v to. Ta citat povzema vse, kar sem hotela podati s to anketo in na splošno s tematiko diplomske naloge: ‘’Plesa ni potrebno posebej razumeti. Takoj, ko se mu predaš, ga boš razumel.’’


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

22

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Kjara’s dance project - RAZPOTJA. Foto: Maja Fister

23

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

PROSTORSKI KONTEKST

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

LEGA ŠIRIŠI KONTEKST PROSTORA LJUBLJANA

Maribor

Kranj

Ljubljana

Celje

Nova Gorica Novo mesto

Koper

SHEMA 1: Slovenija

Ljubljana je politiĀno, znanstveno in kulturno središĀe slovenskega naroda ter z nekaj veĀ kot 280.000 prebivalci hkrati najveĀje mesto v Sloveniji in njen najpomembnejši gospodarski center. Lega med severom in jugom je Ljubljano naravno doloĀila za kraj, kjer so se sreĀevali trgovci in vojaki, pa tudi pogajalci, ki so tu veĀkrat sklepali mir. Zmagovalcem v napoleonskih vojnah se je zdelo primerno, da v tem mirnem mestu, kjer se križajo poti in sreĀujejo ljudje že od nekdaj, skliĀejo kongres Svete alianse, ki je 1821. leta za nekaj Āasa zapeĀatil usodo evropske politiĀne geograÀje. V Ljubljani se staro ljubeznivo prepleta z novim in zdi se, da je zgodovina vseh petih tisoĀletij, kolikor je stara naselbina na tem mestu, mesto pripravljala za to, da postane državna prestolnica. PosreĀilo se ji je ohraniti sledove vseh obdobij bogate zgodovine; zapušĀino rimske Emone, nekdanje mestno jedro z renesanĀnimi, baroĀnimi in secesijskimi proĀelji, okrašenimi portali, romantiĀnimi mostovi, ki krasijo reko Ljubljanico, vegastimi strehami in s parkom, ki sega globoko v naroĀje mesta. Leta 1895 je Ljubljano prizadel rušilni potres. Po potresu je bila Ljubljana živahno gradbišĀe. To obdobje na podroĀju Ljubljanskega urbanizma predstavlja eno od najpomembnejših prelomnic. Mesto so takrat priĀeli obnavljati in dograjevati na podlagi novega regulacijskega naĀrta, ki ga je izdelal Maks Fabiani. Ljubljana se je razširila najbolj proti severu do kolodvora. V petnajstih letih je od leta 1895 do 1910 zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prizidali, 325 pa so prizidali prizidke. Zgradili so nove mostove, spomenike, parke, telefone, kanalizacijo... Tu so se sreĀevale kulture vzhoda in zahoda, a tudi umetnostna pojmovanja Italije z estetiko kiparjev srednjeevropskih katedral.

Slika 45

24

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Mestu današnjo podobo deloma daje italijanski barok, deloma pa dobrih dvesto let mlajša secesija, ki se odraža v slogu številnih zgradb, postavljenih takoj po potresu leta 1895. Sodobni Ljubljani pa je v prvi polovici 20. stoletja vtisnil moĀan osebni arhitektonski peĀat LjubljanĀan, veliki evropski arhitekt Jože PleĀnik. Mestno podobo so dopolnili njegovi, tudi na modernejše tokove prisegajoĀi uĀenci, obenem pa tudi stvaritve ‘novega vala’ priznanih mladih arhitektov. Vsi razliĀni obrazi Ljubljane se ubrano združujejo v eno samo podobo. MESTO KULTURE Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališĀ, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z eno najstarejših Àlharmonij na svetu. Že na samem zaĀetku 18. stoletja, leta 1701, je bila ustanovljena Academia philharmonicorum. Gre za prvo glasbeno združenje na Slovenskem, ki je naĀrtno razvijalo glasbeno produkcijo in bilo nosilec glasbenega baroka pri nas. Kultura je za LjubljanĀane naĀin življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako leto zvrsti veĀ kot 10.000 kulturnih prireditev, med katerimi posebej omenjamo 10 mednarodnih festivalov. Prebivalce Ljubljane in obiskovalce navdušujejo umetniki vseh smeri - od vrhunskihglasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov. Ljubljana je tudi center plesne umetnosti v Sloveniji in ima najveĀ plesnih skupin, poslediĀno pa tudi najveĀ plesne publike. OdloĀitev za umestitev Plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljano je bila torej samoumevna. Tej odloĀitvi pa je najbolj pripomoglo tudi dejstvo, da so plesalci KDP veĀinoma diplomanti Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki vzgaja tehniĀno in umetniško odliĀne plesalce.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

OŽJI KONTEKST PROSTORA TRNOVO ÿetrtna skupnost Trnovo je ožja enota Mestne obĀine Ljubljana, jugozahodno od ljubljanskega gradu, ob levem bregu Ljubljanice. ZGODOVINA Pred 300 leti je bilo Trnovo skupaj s Krakovim le predmestje stare Ljubljane. Bilo je le luĀaj oddaljeno od mestnega obzidja pri Križankah, štelo pa je le kakih 20 lesenih hiš. V Valvazorjevem Āasu so v Krakovem prebivali ribiĀi, v Trnovem pa veliki in mali Āolnarji.

ÿetrtna skupnost Trnovo

Trnovsko predmestje je bilo dolgo znano po nizki gradnji in hišah z velikimi zelenjavnimi vrtovi, ki so oskrbovali ljubljansko tržnico. Ko se je mestna infrastruktura zaĀela pomikati proti Trnovemu, so v 70-ih letih 20. stoletja izginile še zadnje kmetije, odrejena je bila prepoved gojenja rejnih živali. V zaĀetku 80-ih let 20. stoletja so bili zgranjeni visoki stanovanjski bloki ob Ziherlovi in Karunovi ulici in moĀno spremenili podobo predmestja. Tako je najbolj slikovita in obiskana Eipprova ulica ob potoku GradašĀica, kjer je zasajen drevored starih kostanjev.

SHEMA 2: ÿetrtna skupnost Trnovo

PROGRAMSKE DOMINANTE

http://www.panoramio.com/photo/72460569

http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=463&Àd=2761

25

http://www4.slikomat.com/10/1111/kzn-00139a.jpg

http://www.sadarvuga.com/ projects/name/910-appartment-house-gradaka

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-vljubljani/v-srediscu/19284,1/gallery.html

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Cerkev Sv. Janeza Krstnika je brez dvoma dominantna arhitekturna in urbanistiĀna prvina Trnovega. Z mnogimi vidnimi in nevidnimi nitmi, osmi in oblikami je tesno povezana z bližnjo okolico GradašĀice, starega in novega Trnovega ter s celotnim mestom Ljubljana. Ob proĀelju Trnovske cerkve je most Āez potok GradašĀica, ki ga je zasnoval arhitekt Jožef PleĀnik in je eden redkih v Evropi, na katerem raste drevje.

V neposredni bližini Trnovske cerkve se nahaja gledališĀe KUD France Prešeren, ki je znano predvsem po alternativni sceni in vsakoletnem festivalu, imenovanem »Trnfest«. Ta festival je organiziran v okviru gledališkega festivala v Ljubljani, ki se odvija vsako leto med poletnimi poĀitnicami in je znan po vsej Evropi. V neposredni bližini cerkve in KUD-a se nahaja tudi Osnovna šola Trnovo ter PleĀnikova hiša, ki je spremenjena v muzej. ZNAÿILNA ARHITEKTURA Trnovo je mešanica razliĀnih arhitekturnih obdobij in slogov. ObmoĀje še vedno zaznamujejo nizke strnjene hiše z vrtovi. Kontrast nizki zazidavi pa je zagotovo Cerkev sv. Janeza Krstnika ter bloki ob Ziherlovi in Karunovi ulici, ki so višinska dominanta v prostoru. V zadnjem obdobju pa je na obmoĀju Trnovega nastalo nekaj primerov sodobne arhitekture, med drugim objekt Center starejših Trnovo ob Barjanski cesti (Ravnikar Potokar arhitekti), Stanovanjski objekt na Gradaški ulici (Sadar+Vuga), Dom Janeza Krstnika na Kolezijski ulici ter v neposredni bližini tudi stanovanjsko naselje Tako to obmoĀje na žalost nima veĀ znaĀilne prepoznavne podobe ‘‘predmestja’’ in vse bolj postaja del širšega mestnega središĀa kar se kaže tudi v sami arhitekturi. Krakovo in Eipprova ulica sta bila z odlokom razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, saj je Krakovo “eno redkih še ohranjenih predmestij srednjeveškega urbanizma”.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

OBMOÿJE OBDELAVE

Kriteriji za izbor lokacije bodoĀega plesnega teatra so bili sledeĀi: - bližina centra mesta - bližina obstojeĀih kulturnih in izboraževalnih ustanov - bližina zelenih in rekreacijskih površin - degradirano obmoĀje v bližini centra, kateremu se sme spreminjati program in na katerem je možno rušenje obstojeĀe nekvalitetne grajene strukture, Āe bi bilo to po idejni zasnovi potrebno - obmoĀje s predpisano srednjo višino novo zgrajenih objektov ka cesta

Emonska cesta

CENT CE NTER ER CENTER

Barjans

KRAK KR KRAKOVO AKOV OVO O

ica Gradaška ul

Eipprova ulica

Kolezijska ulica

TRNO TR TRNOVO NOVO VO

PRUL PR PRULE ULE E

SHEMA 3: makrolokacija_ortofoto

26

Karunova ulica

Pri brvi

VIÿ VIÿ

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

SHEMA 3: mikrolokacija_ortofoto

Vogelna ulica Trnovska ulica

UpoštevajoĀ vse kriterije za umestitev novega objekta v omoĀje Ljubljane sem izbrala omoĀje obdelave, ki se nahaja v Trnovem med Eipprovo, Vogelno, Karunovo ter ulico Pri brvi. Idejna zasnova se ukvarja z ureditvijo dela kareja med omenjenimi ulicami. ObmoĀje spada pod t.i. Trnovsko predmestje in ni vkljuĀeno v obmoĀje Krakovega ali Eipprove ulice, ki sta z odlokom razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost. Vendar spada pod vplivno obmoĀje spomenika, zato je vseeno potrebno upoštevati smernice in novi objekt umestiti v prostor s spoštovanjem do dedišĀine. Trenutno je prostor vizualno neprivlaĀen in na nek naĀin degradiran. Prostor ponuja tudi možnosti nadaljne širitve kulturnega programa in povezovanje med razliĀnimi kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi ustanovami v bližini lokacije. Površina obravnavanega obmoĀja: 3420 m2


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ANALIZE LOKACIJE

linijska zazidava

toĀkovna zazidava

MORFOLOŠKA ANALIZA - POLNO/PRAZNO POLNO/PRAZNO_MERILO _MERILO 1:5000

STRUKTURNA ANALIZA - LINIJE POZIDAVE POZIDAVE_MERILO _MERILO 1:2500

Iz analize je razvidno je da je imelo Trnovo vĀasih podeželske znaĀilnosti. Temu priĀa predvsem strnjnea zazidava v Krakovem in na Eipprovi ulici. Južno od GradašĀice pa so se kasneje zaĀele graditi veĀje stanovanjske soseske kar je moĀno spremenilo urbanizem tega obmoĀja.

Obravnavano obmoĀje je nekakšen vmesni Ālen med staro ‘‘podeželsko’’ zazidavo na Eipprovi ulici ter v Krakovem ter novejšo linijsko in toĀkovno zazidavo južno in zahodno od izbrane lokacije. Iz analize je razvidno, da se liniji Eipprovem in Karunove ulice ne stikata in tako ustvarjata neizkorišĀeno praznino v prostoru, saj trenutni park ni v uporabi. V bližini lokacije je le nekaj toĀkovnih zazidav, veĀinoma je zazidava linijska.

27

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

avtomobilski promet - dvosmerni pešpoti

kolesarski promet

avtomobilski promet - enosmerni dovozne poti

vozlišĀa

kulturni spomeniki

kulturne ustanove

sakralne ustanove

izobraževalne ustanove

ANALIZA PROMETNE UREDITVE UREDITVE_MERILO _MERILO 1:2500

PRIKAZ KULTURNE DEDIŠÿINE IN PROGRAMA PROGRAMA_MERILO _MERILO 1:2500

V bližini izbrane lokacije se nahaja južna mestna vpadnica, Barjanska cesta, ki je prometno precej obremenjena. Ostali avtomobilski promet v bližini je precej umrijenega tipa, veĀinoma pa je to obmoĀje v uporabi kolesarjev in pešcev. VozlišĀa se pojavljajo na obeh bregovih PleĀnikovega mostu ter na stiĀišĀu Barjanske in Gradaške ulice. Promet ob Ljubljanici na vzhodu lokacije je na severnem delu urejen enosmerno, prav tako Emonska ulica. V prihodnosti se namerava Eipprova ulica zapreti za promet. Dovoljen bo omejen lokalni promet, kot na primer dostava, dovoz za stanovalce in intervencijska vozila. To bo še izboljšalo kakovost življenja v ulici, ki je, po mnenju Āetrtne skupnosti Trnovo, že zdaj najbolj slikovita in obiskana ob potoku GradašĀica. Ob GradašĀici se nahajajo pešpoti, ki se nadaljujejo tudi ob Ljubljanici.

Kot omenjeno je celotno Krakovo, ki se nahaja severno od lokacije ter Eipprova ulica, zahodno od lokacije, zašĀitena kot kulturni spomenik, prav tako pa tudi PleĀnikova hiša z bližnjo okolico. Na lokacijo tako neposredno vpliva sama arhitektura zašĀitenega obmoĀja ter ureditev nabrežja GradašĀice. Trenutno je prostor precej degradiran in odvzema vrednost bližnji kulturni dedišĀini, tako da je smiselen poseg, ki pa mora upoštevati doloĀene smernice.

28

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

moteĀa grajena struktura parkovna ureditev

obdelovalne površine

drevored

pomenska dominanta

mestni utrip

intenzivnost hrupa

višinska dominanta

kvalitetni pogledi robovi

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN POVRŠIN_MERILO _MERILO 1:2500

ZAZNAVNA ANALIZA ANALIZA_MERILO _MERILO 1:2500

Analiza zelenih površin o je pokazala zadostne površine, ki so namenjene bodisi rekreaciji, obdelovalnim površinam ali zgolj estetskemu vidiku prostora na tem obmoĀju. Park na severnem delu obravnavane lokacije je trenutno neizkorišĀen, zato je nujno potrebna ureditev. V primeru, da se park odstrani je potrebno nadomestiti zelene površine na lokaciji, ki bodo v uporabo vsem prebivalcem, ne le teatru in sosednjim stanovalcem. Trg pred cerkvijo bi tako dobil dodatno vrednost.

ObmoĀje zaznamujejo višinske dominante in sicer cerkev sv. Janeza Krstnika ter stanovanjski bloki ob Karunovi ulici. Na obmoĀju je tudi nekaj moteĀe grajene strukture kot npr. stanovanjska gradnja na nabrežju GradašĀice zahodno od mostu ter nekaj objektov na obravnavani lokaciji. Mestni utrip se pojavlja ob nabrežju Ljubljanice ter na Eipprovi ulici, najveĀ prometa pa se nahaja na Barjanski ulici. ObmoĀje je kvalitetno tudi z vidika dobrih pogledov na znamenitosti obmoĀja: cerkev, most na GradašĀici, nabrežje Ljubljanice in GradšĀice, Eipprova ulica ter pogled na Ljubljanski grad.

29

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PERCEPCIJSKA ANALIZA

pogled 1

pogled 2

4 1

pogled 3

3 pogled 4

vir: osebni arhiv

SHEMA 5: pogledi

30

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

2


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

pogled 5

pogled 7

pogled 6

pogled 8

vir: osebni arhiv

8

5

7

6 SHEMA 6: pogledi

31

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

OVREDNOTENJE LOKACIJE NOVO KUTLURNO SREDIŠÿE Izbrana lokacija je zelo kulturno atraktivna, saj se v njeni neposredni lokaciji nahaja veliko kulturnih dejavnosti

http://www.restavracija-manna.si/en/images/most_trnovo_gradascica.jpg

http://www.naizletu.si/2011/10-08-11.html

http://www.knjiznicapodkrosnjami.si/admin/Àles/gallery/images/big/pbamhxefdk.jpg

KVALITETNI AMBIENTI IN POGLEDI V bližini lokacije je veliko sprehajalnih poti ter prostorov za druženje ob Ljubljanici - celotno nabrežje Ljubljanice od Špice, preko Trnovskega pristana pa vse do Prešernovega trga je prostor druženja, rekreacije in sprostive. Vsemu temu doda vrednost tudi pogled na Ljubljanski grad, cerkev sv. Janeza Krstnika, PleĀnikov most Āez GradašĀico ter seveda samo nabrežje GradašĀice s kostanjevim drevoredom. Prostor je torej zelo atraktiven in ponuja mnogo kvalitetnih lokacij v smislu arhitekture, krajinske ureditve in same narave. SLABOSTI IN MOŽNE IZBOLJŠAVE Obstaja pa tudi nekaj slabosti, ki jih trenutno vidim na lokaciji: - neurejeno obmoĀje izbrane lokacije - park ne služi svojemu namenu, križišĀe Eipprove in Karunove ulice je degradirano - trenutno še vedno prevozna Eipprova ulica in problematiĀno parkiranje - nekvalitetna gradnja, predvsem stanovanjski objekti na nabrežju GradašĀice zahodno od mostu - prometno neurejen trg pred cerkvijo

SHEMA 6: vrednotenje lokacije_merilo 1:2500

vir: osebni arhiv

32

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

vir: osebni arhiv

- KUD France Prešeren - Muzej za arhitekturo in oblikovanje - PleĀnikova zbirka - Glasbena šola Ljubljana ViĀ-Rudnik - Nacionalni inštitut za arhitekturo - UrbanistiĀni inštitut RS - AP Emonska hiša - Fakulteta za arhitekturo UL ter mnogo manjših kulturnih toĀk na Eipprovi ulici: - Sax pub in hostel - zasedni slikarski atelje - Vintage, društvo za razvijanje swing in rockabilly kulture, - Društvo za ENO glasbo - AVENIR, zavod za izobraževanje in ozavešĀanje na podroĀjih ustvarjalnosti, inovativnosti in trajnostnega razvoja - KUD Cineast, društvo za promoviranje neodvisnega Àlma in snemanje avtorskih Àlmov ter nekaj arhitekturnih in oblikovalskih birojev. V bližnji okolici pa se nahaja še Plesni teater Ljubljana in Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Z umestitvijo plesnega teatra Kjara’s dance project v ta prostor, bi teater pridobil neposreden stik z ostalimi kulturnimi izvajalci, kar bi spodbujalo medsebojno sodelovanje in skupno produkcijo kulture. V prihodnosti vidim ta prostor kot valilnico kulture in kraj kjer bi se zadrževali ljudje z enakimi cilji ter množicam ponujali neskonĀne možnosti za ustvarjanje in sodelovanje. Ob zaprtju Eipprove ulice za promet pa bi se obmoĀje še posebej razvijalo v tej smeri. To bi pomenilo, da bi Eipprova ulica postala javni prostor/trg na katerem bi bilo možno izvajati mnoge kulturne dogodke - predstave, koncerte, delavnice...


kjara’s dance project - RAZPOTJA. Foto: Maja Fister

33

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

GLEDALIŠKA ARHITEKTURA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

GLEDALIŠÿE GledališĀe ne zrcali samo našega vsakdanjega trpljenja in veselja. GledališĀe odpira vpogled v delavnico, iz katere izhaja Ālovekova moĀ premisleka in akcije. Ta vpogled nudi veĀ kot samo poveĀano razumevanje življenja; ponuja navdihujoĀo izkušnjo realnosti, ki presega izkušnjo vsakdanjih strahov ali zadovoljstev. StatiĀna umetnina ima popolnoma drugaĀen uĀinek na gledalca kot gledališka predstava. Gledalcu pusti, da mu misel odplava po svoje. Spomini in asociacije vabijo k premišljevanju, notranji meditaciji. Gledalci igre, pantomime ali baleta pa nimajo možnosti za premislek. GledalĀeva misel je na silo vsrkana v tok neprestano spreminjajoĀega se dogajanja. ÿe se resniĀno vživi v dogajanje, nima Āasa za premišljevanje kakršnemu se lahko predaja, ko ogleduje sliko ali kakšen lep prizor v naravi.

https://www.ipfw.edu/ofÀces/special-events/rmc/rrh.html

(Mojstrstvo gibanja/ Rudolf Laban; prevod: IÀgenija Simonoviþ. – Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko, 2002)

SODOBNI POGLEDI NA GLEDALIŠKO ARHITEKTURO Sodobna družba in sodobna tehnologija sta zminimalizirali direktne kontakte med ljudmi. GledališĀe je eden izmed prostorov, kjer se ti kontakti ponovno vzpostavljajo in spodbujajo. Arhitektova vloga je ravno spodbujanje interakcij med ljudmi, tako med gledalci kot tudi med igralci oz. plesalci. Zato mora biti ravno iz doživljajskega vidika gledališĀe premišljeno. Obstaja veĀ teorij o tem, kakšen naj bi bil sodobni teater, da bi ustrezal tako funkcionalnim in estetskim kot družbenim merilom. http://www.thesqueeze.net/All-Categories/Culture/Arch-Design/ Guangzhou-Opera-House-Completed-Zaha-Hadid-Architects

http://chennaionline.com/City360/Events/20133206103246/Treat-forTheatre-lovers.col

34

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Temelji gledališĀa segajo v antiĀno GrĀijo. Takratni strokovnjaki so tehtno premislili detajle, ki so vplivali na dobro akustiko, poglede in sceno. Postavljeni so bili na strmo poboĀje, kar je omogoĀilo naravno vzpenjanje vrst za sedeže in s tem vsakemu od gledalcev omogoĀilo dober pogled na oder. S pomoĀjo matematikov so izraĀunali akustiko in tako gledališĀe je odliĀno funkcioniralo ter je bilo predvsem demokratiĀno ï nihĀe izmed gledalcev ni imel slabega pogleda na oder ali slabega sprejema zvokov z odra.

Te temelje je zagovarjal nemški arhitekt Max Luttmann, ki je avtor mnogih nemških teatrov. Le-ta je prav tako zavraĀal idejo o ložah in balkonih, ki namenoma loĀujejo ljudi na premožne in nepremožne ter tudi kvarijo akustiko avditorija. Trdil je, da je najbolj optimalna razvrstitev avditorija ravna, z zamiki sedežev in nadvišanjem vrst za eno višino pogleda. Kritiziral je sodobne velike gledališke hiše, saj naj bi te spodbujale le dobiĀek lastnika, gledalcu pa ne ponudile pristne izkušnje gledališĀa in predvsem zanemarjale dogajanje na odru ter ga preveĀ preusmerjale na avditorij. Izgubila naj bi se intima gledališĀa, ljudje naj bi hodili na predstave le zaradi šova in ugleda. S temi temelji se strinjam tudi sama. Res pa je, da je potrebno upoštevati vrsto umetnosti, ki se odvija na odru, saj ima vsaka od njih svoje speciÀĀne zahteve, ki jih moramo kot arhitekti upoštevati. Ples je odrska umetnost, ki po mojem mnenju potrebuje intimno vzdušje, saj lahko le na ta naĀin v gledalcu vzbudiš Āustva. Gledalec mora biti osredotoĀen na oder, prepoznati zgodbo, Āustva, lepoto giba ter interakcijo med plesalci. Le tako lahko resniĀno dojame sporoĀilo predstave. Bolj od samega avditorija je pomemben oder, njegova osvetlitev ter seveda akustika. Tu pa se poraja še eno vprašanje. Je obĀutek ob veliki in polni dvorani za plesalce/igralce/pevce boljši? Imajo pri nekaj tisoĀ gledalcih veĀ motivacije in se v takem avditoriju poĀutijo veĀje in pomembnejše? Tudi v pogovoru z umetniškim vodjo KDP, Kjaro StariĀ, sva ugotovili, da to drži. A potrebna je meja pri številu gledalcev. Majhen avditorij je res bolj intimen, a ne daje dovolj širine in prostornosti plesalcem, ki se v takem prostoru kmalu lahko poĀutijo preveĀ blizu publiki in se preveĀ osredotoĀajo na slehernega gledalca namesto na svoje delo. Nasprotno pa prevelik avditorij odvzema kvaliteto doživljanja predstave gledalcem. Potrebno je torej pravo razmerje in upoštevanje speciÀke umetnosti, ki se odvija na odru. Ne predstavljamo si na primer, da bi v majhni intimni dvorani poslušali simfoniĀni orkester ali opero, prav tako pa tudi ne bi mogli gledati gledališke ali sodobne plesne predstave v avditoriju z nekaj tisoĀ gledalci.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

Sodobna gledališĀa odpirajo nove poglede na arhitekturo in predvsem raziskujejo odnose med gledalci in nastopajoĀimi, odprtim in zaprtim prostorom, naravnim in grajenim ter se igrajo z dimenzijami. Obstaja veĀ možnih pristopov oblikovanja gledališke stavbe. Spet je tu veĀ dejavnikov, ki vplivajo na obliko stavbe, materiale, razmerja, odprtine, višine ipd.

VIR FOTOGRAFIJ: http://www.theatre-architecture.eu/exhibition-ii.html

Avtorica: Barbora ŠimeĀkova_Brno, ÿeška

GledališĀe je lahko enostavna, zaprta škatla, ki v svoji notranjosti skriva vse potrebno za brezhibno delovanje, lahko je ekscentriĀna in s svojo sodobno, organsko obliko nakazuje, da je to arhitektura, kjer se odvija umetnost, lahko pa je zadržana stavba, a hkrati povezana z okolico, ki v sebi skriva veliko veĀ kot je vidno na prvi pogled. GledališĀe mora biti živ mehanizem, ki se prilagaja uporabniku in Āasu, a mora vseeno ohraniti monumentalnost gledališĀa, saj le to predstavlja kulturno ustanovo, ki bo še dolgo Āasa oblikovala prostor, v katerem stoji. Zato mora biti arhitektura gledališĀa premišljena in oblikovana z obĀutkom, le tako bo imela možnost biti trajnostna in veĀna. Leta 2009 je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekala mednarodna delavnica na temo gledališke arhitekture z imenom Theatre architecture: Visions and possibilities. Na delavnici so se študentje ukvarjali z vprašanjem kakšen naj bi bil sodoben teater, eksperimentirali z obliko, programom in umestitvijo teatra v dani prostor. Na levi strani je predstavljenih nekaj boljših primerov.

Avtorica: Joanna Dčbska_Gliwice, Poljska

Citati iz publikacije ‘’The new theatre for the 21st century. A vision of a new theatre at a selected location in Ljubljana’’, študentska delavnica, 2009 ‘’Skozi zgodovino se je gledališĀe kot prostor uprizarjanja kljub novim tehnološkim možnostim malo spreminjalo. NaĀrtovanje gledališĀ se je in se ukvarja predvsem s številom gledalcev in velikostjo odra. Kot je bil vse od antike naprej sedežni red odsev družbene segregacije (npr. lože, parter, stojišĀa), se je z demokracijo uveljavila enakost vseh gledalcev: vsi sedeži naj imajo enake možnosti vizure na oder (taka je cela vrsta novih gledaliških hiš po Evropi po drugi svetovni vojni), dvorane pa so dimenzionirane glede na interes možnega zaledja tako, da polne omogoĀajo predstavi dolgo življenje. V prejšnjem stoletju se gledališka umetnost izjemno razmahne, uveljavijo se razliĀni individualni pristopi in koncepti uprizoritev, ob katerih se oblikujejo razliĀne publike, paĀ po aÀniteti do doloĀenih etik in poetik, ki živijo s ponovitvami predstave skozi veĀ sezon. Odnos med prizorišĀem in gledišĀem, volumen odra in volumen dvorane, ki se lahko premešata v en prostor, pa ostajata v ravnotežju.’’ prof. Meta HoĀevar, 2009 ‘’Ob pojmu moderen teater se seveda odpira veĀ plasti razmišljanj. Seveda pride najprej na misel Ārna škatla, opremljena za vse eksperimente, ki bi seveda lahko stala kjerkoli. Gre za plastenje, a hkrati zabrisane meje med notranjim in zunanjim prostorom, med eksperimentalnim in klasiĀnim, med stalnim in obĀasnim, med nastopajoĀimi in gledalci …’’ prof. Jurij Kobe, 2009

Avtor: Marciniak âukasz_Gliwice, Poljska

‘’GledališĀe mora biti vsekakor funkcionalno brezhibno delujoĀ mehanizem, a Āe sta prostor mesta in prostor gledališĀa tista, ki omogoĀita tako posamezniku kot skupnosti izražanje in komunikacijo na neposreden naĀin, je potrebno pri njunem snovanju upoštevati tako pomen javnega kot intimnega, notranjosti in zunanjosti, ne le grajenega ampak tudi praznega prostora.’’ prof. Maruša Zorec, 2009

Avtor: Krzysztof GĈsior_Gdansk, Poljska

Avtor: BĈbski Tomasz_Gliwice, Poljska

35

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

REFERENÿNI PRIMERI SODOBNE GLEDALIŠKE ARHITEKTURE OPERNE HIŠE NOVA OPERNA HIŠA FIRENCE Firence, Italija / Paolo Desideri

http://www.theÁorentine.net/articles/article-view. asp?issuetocId=7338

http://www.operanews.com/Opera_News_Magazine/2012/5/Features/A_Renaissance_in_Opera_s_Birthplace.html http://www.theatreplan.co.uk/portfolio/OperaHouses/NuovoAuditoriumFirenze.html

Nova opera je bila zasnovana v duhu, ki bi združil vse vidike umetnosti, ki so jih podpirali antiĀni Grki, zaradi Āesar je novo gledališĀe postalo kulturni center, kjer se prepletajo glasba, umetnost, izobraževanje in zabava. Izredno moderna struktura gledališĀa se je uspešno vkljuĀila v strukturo mesta renesanse. Kompleks je nedvomno sodoben z dramatiĀnimi koti in zavoji s transparentnim fasadnim ovojem enega dela stavbe. Notranjost vkljuĀuje gladke geometrijske linije in tople lesene plošĀe. Z vidika akustike je eno najboljših gledališĀ v Evropi. Ko bo popolnoma konĀano, bo nudilo prostor 4800 obiskovalcem v treh loĀenih dvoranah. Zasnova prepleta številne zunanje terase in prostore z notranjimi OPERNA HIŠA OSLO Oslo, Norveška / Snohetta

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/11.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/operaen25-photo-trond-isaksen-statsbygg.jpg

http://thebombparty.blogspot.com/2010/10/operahouses.html

Polotok Bjørvika je del pristaniškega mesta, ki je zgodovinsko stiĀišĀe s preostalim svetom. Oblikovno objekt spominja na ledeno goro, ki se potaplja v morje. Ta prag simbolizira loĀnico med Norveško in preostalim svetom ter prostor, kjer se vsakdanji Ālovek sreĀa z umetnostjo. Stavba povezuje mesto in fjord, urbanost in pokrajino. Na vzhodu se nahaja tovarna, ki je razgibana in raznolika. Enako lahko vidite v notranjosti stavbe: baletni studii v najvišji etaži, delavnice pa na višini ulice. Prihodnost povezave stanovanjskega in novega dela mesta bo zagotovila veĀji obĀutek urbanosti. V objektu so uporabljeni štirje glavni materiali: beli kamen (simbol preproge - dostopnost vsem), les (simbol meje med zemljo in vodo), kovina (simbol tovarne) ter steklo (simbol reÁeksije). OPERA IN BALET SKOPJE Skopje , Makedonija / Biro 71

http://nuitssansnuit.blogspot.com/2013/01/a-thousandand-one-look-at-yugoslavian.html

36

http://4.bp.blogspot.com/_37bwZ5MNoAk/RynuBIQIBKI/AAAAAAAAAHc/uArFaNrqL-4/s1600-h/ Macedonia+Opera+House+3+2007.jpg

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://www.d-a-z.hr/hr/vijesti/ otvorenje-izlozbe-nedovrsenemodernizacije-u-mariboru,1166. html

Nacionalni teater Skopje je eden izmed projektov, izbranih na nateĀaju leta 1968 za veĀji sklop objektov kulturnega znaĀaja. Po katastrofalnem potresu leta 1963, ki je prizadel velik del mesta ter predvsem starejše objekte iz 18. in 19. stoletja, med njimi tudi Nacionalni teater iz osemnajstega stoletja v neo-klasicistiĀnem slogu, je mesto Skopje razpisalo mednarodni nateĀaj za idejno rešitev novega Kulturnega centra v samem središĀu mesta. NateĀaj je obsegal veĀ objektov kulturnega znaĀaja kot so Àlharmonija in glasbena akademija, teater za opero in balet. Lokacija se nahaja znotraj linije centra mesta, severno od reke, ki teĀe skozi. Prva nagrada in kasneje tudi realizacija teatra je pripadla skupini slovenskih arhitektov združenih pod imenom Biro 71.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PLESNI TEATRI PLESNI TEATER THE STEVIE ELLER UNIVERZE V ARIZONI Tucson, ZDA / Gould Evans Associates

http://www.chi-athenaeum.org/archawards/2004/stevieellerdanceariz.html

http://www.Áickr.com/photos/ brownl3/440819291/sizes/z/in/photostream/

http://www.Áickr.com/photos/arizona_native/2618603393/sizes/l/in/photostream/

Navdih za oblikovanje stavbe je izhajal iz Serenade, prvega baleta za študente ameriškega baleta, koreografa Balanchina. Kot pravijo arhitekti, so se pri oblikovanju teatra veliko nauĀili o gibanju in graÀĀni predstavitvi plesa skozi zapis, formalno imenovan ‘‘labanotacija’’ (po Labanu). Potopili so se v idejo o gibanju. Fakulteta jih je uĀila o plesu in oni so njih uĀili o strukturi, skupaj pa so ustvarili plesne stolpce. Stranko so prosili, da jih pouĀi o baletu Serenada. Povezali so se s predsedstvom plesne zveze in Fundacijo Balanchine v New Yorku in pridobili labanotacijo za Serenado. Prekrili so naĀrte izhodišĀ za vsak premik Serenade in ustvaril matrico, iz katere je izhajala mreža nagnjenih stebrov, ki podpirajo stekla dvignjenih plesnih studiev v drugem nadstropju stavbe. TEATER AGORA Lelystad, Nizozemska / UN studio

http://bywojtek.net/portfolio-item/the-netherlands/

http://www.topboxdesign.com/wp-content/uploads/2009/08/Theatre-Agora-in-Lelystad-exterior-facade-extremely-colourful-contemporary-architecture-design.jpg

http://www.mimoa.eu/projects/Netherlands/Lelystad/Agora

GledališĀe se odziva na sedanje misije za oživitev in izterjavo povojnih nizozemski novih mest s poudarkom na arhetipsko funkcijo gledališĀa: oblikovanje sveta izumetniĀenosti in oĀaranosti. Tako znotraj kot zunaj obzidja so obrazi rekonstrukcije kalejdoskopske izkušnje v svetu v fazi, kjer nikoli ne moremo biti prepriĀani o tem, kaj je resniĀno in kaj ne. V teatru drama in performansi nista omejena le na oder in veĀerne ure, ampak se te dejavnosti razširijo tudi na urbano izkušnjo skozi celoten dan. Glavni avditorij je povsem v rdeĀi barvi. Velikost odra je nenavadno velika za mesto te velikosti, kar omogoĀa uprizoritev velikih mednarodnih produkcij.

TEATER BAYUQUAN BAOLI Yingkou, Kitajska/ DSD

http://www.aasarchitecture.com/2013/08/Bayuquan-Baoli-Theatre- http://www.aasarchitecture.com/2013/08/Bayuquan-BaoliTheatre-DSD.html DSD.html

37

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://www.aasarchitecture. com/2013/08/Bayuquan-Baoli-Theatre-DSD.html

http://www.aasarchitecture. com/2013/08/Bayuquan-BaoliTheatre-DSD.html

Glavna konstrukcija vsebuje veliko plesno gledališe, ki je speciÀĀno za ples in glasbene prireditve z zmogljivostjo 1600 oseb in veĀnamensko gledališĀe za dramsko igro, ki lahko sprejme 800 ljudi. Kupola glavnega plesnega gledališĀa je bila zasnovana tako iz strukturnega vidika, kot tudi z vidika za posebne funkcije. Kupola jeklenega okvirja se lahko zavrti, odpre in zapre, da izpolnjujejo razliĀne zahteve glede energetske uĀinkovitosti. Notranjost je oblikovana v obliki Ārke U (obliki rimskega tradicionalnega gledališĀa), prostor pa je razdeljen na tri ravni po vertikali. Razporeditev sedežev v avditoriju je bila izvedena glede na analizo vida vsakega gledalca.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PLESNE ŠOLE IN AKADEMIJE ŠOLA ZA UPRIZORITVENE IN VIZUALNE UMETNOSTI BOOKER T. WASHINGTON Dallas, Texas, ZDA / Brad CloepÀl

http://architype.org/project/booker-t-washington-high-schoolfor-the-performing-and-visual-arts-2issue_id638/

http://architype.org/project/booker-t-washington-high-school-forthe-performing-and-visual-arts-2issue_id638/

http://architype.org/project/booker-t-washington-high-school-forthe-performing-and-visual-arts-2issue_id638/

Prizidek šole je organiziran kot skupek enostavnih loftov iz betona, opeke in stekla, ki se vrtijo okoli in širijo okrog osrednjega zunanjega amÀteatra, ki je študentom znan pod imenom “zelena soba”. Programske površine so skrbno naĀrtovane in zagotavljajo individualno identiteto, poleg tega pa še vedno omogoĀajo prekrivanje sosednjih disciplin v tlorisu in prerezu. Stavba vsebuje surove uĀilnice in studie za vadbo in predstave, medtem ko so hodniki, atriji in dvorišĀa v podporo gledališĀu kolektivnega gibanja in interakcije. Kljub vsej interakciji v skupnih prostorih pa lahko vsak najde prostor zase: stopnice, robniki in podesti so prostori, kjer lahko študenti sedijo in pišejo, vadijo in se izražajo.

ŠOLA ZA UPRIZORITVENE IN VIZUALNE UMETNOSTI, UNIVERZA V KALIFORNIJI Riverside, Kalifornija, ZDA / Harley Ellis Devereaux Stavba je dom plesa, glasbe, gledališĀa, umetnostne zgodovine in studio umetniških oddelkov. Ta vkljuĀuje plesne in glasbene studie, multimedijske dvorane, prireditvene prostore, fotografske in Àlmske studie, slikarske in kiparske ateljeje, raĀunalniške uĀilnice in knjižnico.

http://www.harleyellisdevereaux.com/projects/Àne_arts_building

http://www.harleyellisdevereaux.com/projects/Àne_arts_building

Arhitekturne znaĀilnosti objekta so opeka, steklo in jeklene strukture, rampe in stopnice, uporabljene pod razliĀnimi koti, ki dajejo videz podoben ziguratu.

PLESNA AKADEMIJA LABAN London, Velika Britanija/ Herzog & De Meuron

http://www.lifeofanarchitect.com/london-architecture-guide/

38

http://www.Áickr.com/photos/yohanzerdoun/7169104831/

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://www.lifeofanarchitect.com/some-of-my-favorite-things/

Zakrivljena fasada je obleĀena v prozorne ali prosojne steklenih plošĀe, odvisno od tega ali prostori, ki stojijo za njimi, zahtevajo vpogled. Apnene, turkizne in škrlatne polprosojne polikarbonatne plošĀe, prekinjene z velikimi jasnimi okni, so vgrajene pred steklenimi plošĀami in dajejo stavbi bledo Āarobni sijaj. VeĀina studiev je v nadstropju, z okni na hodniku in naravno svetlobo skozi fasado. Vsak studio se razlikuje po velikosti, obliki in barvi. Skrbno je bil upoštevan tudi vpliv objekta na lokalno Áoro in favno. Streha, na primer, vkljuĀuje “rjavo streho”, poseben habitat za šmarnico, eno redkih ptic v Veliki Britaniji.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

OSEBNE IZKUŠNJE IN NAPOTKI ZA PROJEKT

Ob prouĀevanju referenĀnih primerov in glede na teoretska izhodišĀa, sem si zadala nalogo ustvariti teater, ki bo dostopen prav vsem ï plesalcem, koreografom, sodelavcem, obiskovalcem predstav, obiskovalcem vadb ter tudi nakljuĀnim obiskovalcem prostora, v katerem se bo gledališĀe nahajalo. Vloga gledališĀa je združevati ljudi z namenom skupnega ustvarjanja, izpovedovanja zgodb in predvsem druženja. GledališĀe je prostor kamor se ljudje zateĀejo bodisi po navdih za vsakdanje življenje in delo, bodisi prostor sprostitve, kjer se vsi problemi in tegobe pozabijo in se misel usmeri le na trenutno dogajanje na odru. Ne glede na to, da je gledališĀe samo po sebi ustanova javnega znaĀaja in mora s svojo monumentalnostjo nakazovati svoj pomen v prostoru, pa mora biti hkrati v prostor, umešĀen z obĀutkom in spoštovanjem do obstojeĀe grajene strukture. Vse to pa mora biti umešĀeno v prostor v duhu Āasa in upoštevati vse tehniĀne in funkcionalne smernice, ki jih stavba takšnega pomena potrebuje. Ob vsem tem bom upoštevala tudi vse svoje plesne izkušnje, ki sem si jih pridobivala ob študiju in iz njih Ārpala ideje in navdih pri snovanju same arhitekture in njene umestitve v prostor. Teater mora odpreti svoja vrata na ulico in na ta naĀin povezovati arhitekturo z naravo in ljudmi. ‘’V arhitekturi je Āas bivanja v posameznem objektu oziroma Āas uporabe posameznega objekta neomejeno dolg. V arhitekturi oblikujemo prostor, ki bo nekomu in neĀemu ‘’na razpolago’’, ki bo tam, ko ga bomo potrebovali in bo tam tudi takrat, ko ga ne bomo potrebovali. Ne vem, ali se bodo ljudje v njem razumeli, se ljubili, ali se prepirali. Ne vem niti, kateri ljudje niti kdaj, ne poznam njihovih zgodb, ki se bodo v teh prostorih odvijale. Zato mora arhitektura umirjati, dajati obĀutek varnosti in udobja. Arhitektura je neke vrste posoda miru, prostor, ki pomirja, ki ne vzbuja konÁiktov, ki kar je in bo.’’ (Prostori igre/Meta HoĀevar; 1998)

https://plus.google.com/113459103713303498507/posts/B4fJqkPrucH

39

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko,


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

40

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

IDEJNA ZASNOVA


Kjara’s dance project - RAZPOTJA. Foto: Maja Fister

41

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

KONCEPT UMESTIVE V PROSTOR UrbanistiĀne analize so pokazale, da je izbrana lokacija trenutno degradirana in potrebna doloĀenih posegov, ki pa ne bodo preveĀ obremenili prostor.

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

?

vir: osebni arhiv

Na lokaciji se poraja kar nekaj problemov: - nekvalitetna obstojeĀa zazidava, - vprašljiva zazidava, ki bi jo lahko izboljšali ali nadomestili, - neizkorišĀena zelena površina v zasebni lasti, ki bi z izboljšavo lahko služila širši javnosti, - nedeÀnirano grajeno tkivo na izbrani lokaciji, ki ne sledi linijam zazidave okoliških objektov, - pomanjkanje javnega prostora, kjer bi se lahko ljudje zadrževali ï Eipprova ulica je trenutno še vedno prevozna in zato ne služi svojemu pravemu namenu, - prometno neurejeno križišĀe na trgu pred cerkvijo.

?

SHEMA 7: nekvalitetno tkivo_merilo 1:2500

SHEMA 8: linije_merilo 1:2500

SHEMA 9: kare_merilo 1:2500

Ob pregledu lokacije sem opazila kar nekaj objektov, ki kazijo podobo prostora in bi jih bilo potrebno porušiti. DoloĀeni objekti so še vedno v dobrem stanju, a ni nujno potrebno da jih ohranimo, saj niso del kulturne dedišĀine in so trenutno tudi slabo vzdrževani. Lokacija je arhitekturno precej razdrobljena in nima doloĀene identitete.

S študijo linij zazidave sem ugotovila, da se s parkom na križišĀu Eipprove in Karunove ulice linija zazidave konĀa, kar ne bi bilo negativno, Āe bi bil ta park trenutno izkorišĀen in urejen. S postavitvijo mreže, ki sledi linijam zazidave zahodno od Karunove ulice (cerkev, dom starejših ...) ter pravokotnimi linijami v nasprotni smeri, sem dobila osnovo za postavitev objektov na lokaciji.

S postavitvijo objekta v obliki Ārke ‘‘L’’ sem zakljuĀila že nakazan kare med Karunovo, Vogelno, Eipprovo ter ulico Pri brvi. Seveda ta kare ni popolnoma zakljuĀen in omogoĀa prehod s severne do južne strani lokacije in s tem manj strogo pozidavo obmoĀja.

42

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

SHEMA 10: odmik_merilo 1:2500

SHEMA 11: prehod_merilo 1:2500

SHEMA 12: pogledi_merilo 1:2500

Eipprova ulica je kulturni spomenik, zato se je potrebno z novo pozidavo odmakniti od gradbene linije te ulice ter tako spoštovati kulturno dedišĀino in pogled z Eipprove ulice proti trgu pred mostom in cerkvi. Pred novim objektom tako dobimo plošĀad in s tem novo javno površino.

Ker nova plošĀad odvzame lokaciji del zelenih površin, jih nadomestnimo v sredini kareja, poslediĀno pa privabimo veĀ obiskovalcev, da se sprehodijo mimo novega objekta skozi urejen park do Vogelne ulice. Tako sprehajalna pot steĀe od GradašĀice vse do stanovanjskih blokov na Karunovi ulici.

Objekt je postavljen v okolje tudi glede na kvalitetne poglede z lokacije in iz objekta. Kvalitetni pogledi, ki jih moramo ohraniti, so: pogled s plošĀadi na most in kostanjev drevored, pogled s strehe objekta proti staremu mestnemu jedru in Ljubljanskem gradu ter pogled na cerkveno dvorišĀe in dvorišĀe PleĀnikove hiše.

43

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

OBLIKOVNA ZASNOVA GLEDALIŠÿE

Pri oblikovni zasnovi sem upoštevala obstojeĀe višine objektov v bližnji okolici ter najpomembnejšo višinsko veduto: CERKEV. Nov objekt ne sme nikakor konkurirati obstojeĀi CERKEV višinski veduti in jo zakrivati s katerekoli strani lokacije.

PLESNA ŠOLA

Objekt se deli na dva osnova dela: GLEDALIŠÿE in PLESNO ŠOLO. Ker gledališke stavbe potrebujejo scenski stolp, ta ŠOLO najveĀkrat dominira po višini. Sama sem ga umestila na rob lokacije in s tem poudarila rob zazidave in poslediĀno sledila tudi dvigovanju višine objektov vse od GradašĀice preko plošĀadi, scenskega stolpa do stanovanjskih blokov na Karunovi ulici. Na južni strani lokacije zazidava prav tako sledi višinam, ki jo nakazuje obstojeĀa gradnja ï na eni strani nižji objekti ob Vogelni ulici in na drugi strani višinska dominanta ï cerkev. Objekt se tako vklaplja v obstojeĀe grajeno tkivo.

SCENSKI STOLP OSNOVA

Ker gledališka stavba obsega velik program in poslediĀno velik volumen stavbe, sem s transparentnim podstavkom optiĀno znižala objekt, s konzolami in previsi pa dosegla še uĀinek lebdenja in lahkotnosti. Da bi si volumni objekta sledili tudi po višini, je streha volumna plesne šole pod naklonom. S tem se jasno loĀijo štiri deli objekta:

TRANSPARENTNI PODSTAVEK

- javni del: AVLA s pohodno streho, - poljavni del: PLESNA ŠOLA ŠOLA, - SCENSKI STOLP na katerega se v pritliĀju nasloni dvignjen javni del ter - TRANSPARENTNI (stekleni) PODSTAVEK PODSTAVEK, ki povezuje gledališĀe s plesno šolo in optiĀno zmanjša višino objekta.

VOLUMEN 3 - scenski stolp

ODMIK (PREVIS)

VOLUMEN 2 - plesna šola

VOLUMEN 1 - avla

3 VIŠINE VOLUMNOV VOLUMEN 4 - stekleni podstavek

44

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

FIZIÿNE IN PSIHIÿNE POTREBE UPORABNIKA - PLESALCA KAJ POTREBUJE PLESALEC? PROFESIONALNI PLESALEC POTREBUJE PROSTOR:

1

http://dancehealthier.com/2013/08/28/a-dancers-day-from-the-alarm-to-a-night-cap/

2

http://www.dancemagazine.com/issues/February-2012/Inside-batsheva

4

http://mainsite.dancemania.netdna-cdn.com/blog/wp-content/uploads/2013/07/stretch.jpg

1_ZA VSAKODNEVNI TEHNIÿNI TRENING TipiĀen dan plesalca se zaĀne z jutranjim tehniĀnim treningom v dvorani, v kateri se mora poĀutiti domaĀe in ki zagotavlja vse potrebno za nemoten trening ï baletne drogove, ogledala ter ustrezen plesni podij. Dvorana mora biti tudi dobro prezraĀevana in ustrezno osvetljena.

3

https://www.facebook.com/kjarasdanceproject, FOTO: Christopher Wurst

2_KI GA INSPIRIRA ZA USTVARJANJE Tako kot vsaka kreativna industrija tudi ples potrebuje svoj inspirativni prostor ter veliko Āasa in potrpljenja preden se ideja razvije v konĀno obliko. Temu procesu veliko pripomore prostor, ki ustvarjalce pomirja in inspirira. 3_ZA UPRIZARJANJE PREDSTAV Uprizarjanje predstav je cilj vsake plesne kompanije. Ustvarjanje koreograÀje, scenograÀje, kostumov, oblikovanje publikacij, oblikovanje luĀi ter vsakodnevni treningi na odru dobijo svojo konĀno obliko, ki jo plesna kompanija pokaže gledalcem in se nenazadnje s predstavo tudi Ànancira in živi. Velikokrat je najem prostora za uprizarjanje predstav zelo drag in predstavlja veliko breme celotni kompaniji, zato je idealno da ima kompanija za te namene svoj prostor. Ta prostor lahko tudi oddajajo zunanjim izvajalcem.

5

4_ZA OGREVANJE IN RAZTEZANJE Pred vsako vadbeno dvorano mora biti dovolj prostora za ogrevanje in razteztanje pred in po vadbi. Idealno je, Āe prostor vsebuje tudi baletne drogove in blazine.

http://www.visualphotos.com/image/2x4759097/hispanic_female_ballet_dancers_talking

5_ZA DRUŽENJE IN SPROŠÿANJE Plesna kompanija lahko deluje dobro le, Āe se plesalci med seboj poznajo in imajo dobre odnose, zato je pomembno da imajo prostor, kjer se lahko družijo in sprošĀajo. 6_ZA FIZIÿNO PRIPRAVO Ne glede na to da sta sodobni ples in klasiĀni balet dejavnosti, ki ju štejemo med kulturo, morajo biti plesalci zelo dobro telesno pripravljeni. Prostori za izvajanje telesnih vadb kot so Àtnes, gyrotonic, pilates, joga, Áoor barre ipd. so zato zelo pomembni v plesnem teatru.

6

http://pilatespersonal.co.nz/wp-content/uploads/2012/09/ gyrotonic1.jpg

45

7

8

http://healthtidbits74.blogspot.com/2012/08/dance-nutrition.html

http://www.Áickr.com/photos/velocity_girl/422849441/

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

7_KJER SE LAHKO ZDRAVO PREHRANJUJE Za premagovanje ÀziĀnih naporov, vzdrževanje zdravja in primerne telesne teže morajo plesalci paziti na vsakodnevno prehrano in jo imeti vedno pri roki. 8_ZA POÿITEK - SPANJE Delovni dan plesalca je v Āasu predstav zelo dolg in poslediĀno ÀziĀno naporen. Plesalci zato vsako prosto uro porabijo za poĀitek, veĀkrat celo spanje sredi dneva, da se spoĀijejo in pripravijo za veĀerne predstave.


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROGRAMSKA ZASNOVA Kot reĀeno se objekt v osnovi deli na dva dela: gledališĀe (javni del) in plesno šolo (poljavni del). Vmesni Ālen je scenski stolp z zaodrjem zaodrjem, ki je namenjen le zaposlenim v gledališĀu in tako edini poponoma zasebni prostor. Gledališki del se odpira proti plošĀadi in nabrežju GradašĀice, plesna šola pa proti južni strani objekta.

AVDITORIJ IN ODER POVEZOVALNE POVRŠINE KOMUNIKACIJSKA JEDRA SERVISNE POVRŠINE VADBENE DVORANE IN PISARNE

Objekt ima tri podzemne etaže, v katerih se nahajajo parkirišĀa. V pritliĀju se v javnem delu nahaja velika vhodna dvovišinska avla gledališĀa ter avditorij z vsemi spremljevalnimi prostori, v poljavnem delu pa plesna šola, administrativni prostori kompanije ter spremljevalni prostori. V zasebnem delu se nahajajo zaodrje, skladišĀa, oder in servisne poti. PritliĀni del plesne šole je namenjen obiskovalcem plesnih in drugih dejavnosti, ki se dogajajo skozi dan. Obiskovalci imajo loĀene garderobne prostore od plesalcev, zaposlenih v gledališĀu.

SKUPNI PROSTORI

SHEMA 13: programska delitev pritliĀja

V nadstropju se v javnem delu okrog dvovišinskega prostora avle nahaja spremljevalni program gledališĀa in sicer velik bar ter trgovina s plesnimi pripomoĀki in promocijskim materialom kompanije. Od tu je dostop na balkon prireditvene dvorane. Za odrom se zopet pojavijo servisni in skladišĀni prostori, nad plesno šolo pa je prostor, namenjen samo kompaniji in njenim potrebam potrebam: velika plesna dvorana, skupni prostor za druženje, kuhinja z restavracijo, Àtnes ter garderobe z vkljuĀenimi savnami za sprostitev plesalcev po napornih vajah. Skupni prostori se odpirajo proti parku. Iz skupnega prostora je možen dostop na galerijo, kjer se lahko plesalci spoĀijejo v zaprtem in mirnem prostoru ter dostop na streho objekta, kjer se lahko izvajajo razliĀne vaje, delavnice, projekcije ter celo manjše predstave. Od tu je omogoĀen pogled proti staremu mestnemu jedru in gradu.

SHEMA 14: programska delitev 1. nadstropja

JAVNO (gledališĀe)

SCENSKI STOLP

NADSTROPJE PRITLIÿJE 3 ETAŽE KLETI

SHEMA 15: delitev programa po etažah

ZASEBNO (oder in zaodrje)

POLJAVNO (plesna šola) SHEMA 16: delitev programa po lokaciji

46

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

FUNKCIONALNA ZASNOVA

obiskovalci (nakup vstopnic)

obiskovalci (bar in trgovina)

KOMPANIJA - plesalci - koreograÀ - kostumograÀ - oblikovalci

dostava in servis

dostava in servis

KOMPANIJA - plesalci - koreograÀ

obiskovalci plesnih vaj SHEMA 17: gibanje ljudi (PRITLIÿJE) - dopoldan in popoldan (M 1:500)

SHEMA 21: gibanje ljudi (1. NADSTROPJE) - dopoldan in popoldan (M 1:500)

GledališĀe ima dva javna vhoda in dva zasebna vhoda ter uvoz v garažo. garažo Glavni vhod v objekt, ki je namenjen obiskovalcem predstav, se nahaja na severnem delu objekta in je dostopen s plošĀadi. Obiskovalci lahko dostopajo do vhodne avle tudi iz kleti. Dodaten vhod v klet je možen tudi iz parka ï ta je namenjen predvsem izhodu obiskovalcev plesnih teĀajev in vaj, ki prihajajo v gledališĀe skozi dan in zato ni zaželeno, da vstopajo v vadbene prostore skozi glavni vhod. Vhod v plesno šolo je možen z južne strani objekta. Dostava ima dva možna vhoda: direkten vhod v zadorje z južne strani objekta, za potrebe dostave veĀjih scenskih elementov in rekvizitov pa je omogoĀen dostop skozi garažo v vseh treh etažah. Za to so zagotovljena tudi posebna parkirna mesta. Zaposleni v gledališĀu (plesalci, koreograÀ, umetniški vodja, kostumograÀ, scenaristi, scenograÀ, graÀĀni oblikovalci, oblikovalci luĀi in zvoka ...) imajo omogoĀen lasten vhod z nivoja parka in lastne garderobne prostore. Od tu je možen direkten dostop v skupne prostore v nadstropju brez križanja poti z obiskovalci plesne šole. V veĀernih urah imajo plesalci iz svojih prostorov možen direkten dostop do zaodrja in dodatnih garderob, ki se tam nahajajo.

obiskovalci predstav

obiskovalci predstav

OBISKOVALCI

tehniĀno osebje

dostava in servis

KOMPANIJA - plesalci - koreograÀ

KOMPANIJA KOMPANIJA - plesalci - koreograÀ

DOSTAVA SHEMA 18: gibanje ljudi (PRITLIÿJE) - ob veĀerih (M 1:500)

UVOZ V GARAŽO PLESNA ŠOLA

SHEMA 20: gibanje ljudi (1.NADSTROPJE) - ob veĀerih (M 1:500) SHEMA 21: vhodi v objekt

47

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZASNOVA AMBIENTOV SVETLOBA, BARVE IN MATERIALI Vsak del teatra ima ambient, primeren vsebini, ki se tam odvija. RazliĀni prostori potrebujejo tudi razliĀen pristop k osvetlitvi, uporabi barv in materialov. VHODNA AVLA

http://www.aucklandrooÀng.com/natural-light-solutions/

Vhodna avla je prostor, v katerega obiskovalec vstopi najprej, zato je pomembno, da se ne poĀuti utesnjenega. Dvovišinski prostor in pogled skozi strešna okna zagotovo pripomoreta k prostornosti, zraĀnosti in dobri naravni osvetlitvi. To je tudi proctor, kjer si lahko privošĀimo veĀ eksperimentiranja z oblikami in barvami opreme. Del avle ima na stenah lesene akustiĀne panele, ki pripomorejo absorbciji zvoka ter unesejo v prostor del narave. Z razgibano in barvito opremo pa prostor postane manj strog in bolj prijeten. Pomembno je tudi, da se obiskovalec v prostoru hitro orientira, Āemur pripomore logiĀna razporetiev prostorov in opreme ter oznake in napisi. AVDITORIJ IN ODER Stene avditorija so obleĀene v lesene akustiĀne panele, prav tako strop, ki je zaradi boljšega odboja zvoka razgiban. Pozornost je usmerjena na prostor dogajanja ï oder. Najpomembnejša je dobra osvetlitev odra in nemoten pogled na oder z vsakega sedeža posebej. Avditorij mora dati obiskovalcu obĀutek varnosti in topline, po drugi strani pa obĀutek veliĀine. Ta prostor mu mora omogoĀiti popolno osredotoĀenost na dogajanje na odru. PLESNE DVORANE

http://www.topboxdesign.com/houston-ballet-center-for-dance-in-houston-united-states/houston-ballet-center-for-dance-design-interior-1/

Plesne dvorane so prostorne in svetle, na stenah pa so prav tako uporabljeni akustiĀni paneli. Barve so nevtralne, saj bi moĀne barve negativno vplivale na koncentracijo v dvorani, zelo moĀne barve pa delovale celo agresivno. Strešna okna prostor optiĀno poveĀajo in vanj prinesejo dodatno svetlobo, kar je pomembno predvsem v zimskem Āasu. Dnevna svetloba ugodno vpliva na poĀutje uporabnikov prostorov. Pogled na park dodatno sprošĀa plesalce in jim daje obĀutek povezanosti z zunanjostjo. SKUPNI PROSTORI

http://www.aasarchitecture.com/2013/01/Academy-of-Music-and-Arts-LTFB-Studio. html

48

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Skupni prostori kompanije kot so restavracija, prostor za druženje, ogrevanje ipd. so kar se da odprti, imajo visoke strope ter velike okenske površine. S pravšnjo koliĀino opreme prostor diha ter uporabnikom omogoĀa, da ga oblikujejo po svoji meri.

http://www.aasarchitecture.com/2013/09/Theatre-School-of-DePaulUniversity-Cesar-Pelli.html

‘’V prostor lovim svetlobo. Ujeti in zapreti jo hoĀem v lupino, da mi ne uide. ÿe mi uide, je tema, lupine ni veĀ, prostora ni veĀ, je le spomin nanj. Dan je. Visoko sonce po burji meĀe ostre sence, da je pokrajina kot zlošĀena v vsaki podrobnosti. Globinski plani se ostro zarisujejo v oko. V to pokrajino je vržena hiša, kocka brez oken. Splazim se vanjo nekje spodaj in se odloĀim, da spustim v to kocko svetlobo. Odstrem kos stene – lupine. V kocko plane svetloba. Zaleti se v nasprotno steno, jo osvetli, nenadoma zagledam in zaĀutim strukturo stene. Popolnoma drugaĀna je kot tista neosvetljena. Odstrem naslednji kos stene, nekje visoko v kocki, spet plane vanjo svetloba in se ujame vanj. Prostor postane drugaĀen. Potem svetloba zaĀne spreminjati prostor, da postane ogromen, pa spet majhen, intimen, pa strašljiv in nasilen. Potem se pripodi oblak in zakrije sonce, svetloba v kocki rahlo pojema, imam obĀutek, kot da mi je skozi odprtino, kjer je vstopila, tudi ušla. Površina stene se zmehĀa, struktura se spremeni. Potem svetloba uide tja, od koder je prišla. Prižgem luĀ, prižgem veĀ luĀi, prenašam jih po kocki, da svetloba iz razliĀnih virov lovi samo sebe. Spreminjam prostor, lovim vtise. Groba betonska preklada se spremeni v nežno Āipko, kos zmeĀkanega Āasopisa v kotu nevarno zareži in robovi strani grozijo kot rezilo giljotine. Praznina med njima se napolni in spregovori. Rodi se zgodba. Prostor je ujeta svetloba.’’ (Prostori igre/Meta HoĀevar; 1998)

Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko,


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZASNOVA FASADNEGA OVOJA Objekt je razdeljen na tri osnovne dele – gledališĀe, scenski stolp in plesno šolo. Glede na te tri volumne je zasnovan tudi fasadni pas. ZakljuĀni sloj scenskega stolpa in podstavka s servisnimi prostori je izveden iz obešenih plošĀ v praskanem betonu. Ostala dva dela stavbe pa imata fasado kompozitnega materiala – kerrocka, ki ima prezraĀevalni sloj in je perforiran. Ta fasadna opna skrije odprtine v nadstropju objekta, hkrati pa prepušĀa svetlobo v notranjost skozi luknjice na fasadi. Zadnji fasadni element je steklena poteza v pritliĀju.

http://c1038.r38.cf3.rackcdn.com/group5/building42708/media/ djoj_1.5x_csm_rnd_skindevelopment_Ànal.jpg

http://www.e-architect.co.uk/france/municipal-ofÀces-lacq

49

http://www.nextdayblinds.com/product_vbvperforated.asp

http://www.indesignlive.com/articles/sustainability/ southport-broadwater-parklands#axzz2mG2KviFz

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://ak0.picdn.net/shutterstock/videos/2302283/preview/stockfootage-rain-falling-on-glass-during-rain-storm.jpg

http://designalmic.com/clyffordstill-museum-allied-works-architecture/clyfford-still-museum-by-alliedworks-architecture-41/

http://www.yafaray.org/community/forum/viewtopic.php?f=22&t=3333


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani Eipprova ulica

ZASNOVA ZUNANJE UREDITVE GLAVNO STOPNIŠÿE IZHOD IZ GARAŽE Karunova ulica

ODER ULICA

AMFITEATER

Nov objekt plesnega teatra stoji na obmoĀju velike koncentracije ljudi skozi celoten dan. ObmoĀje je pretežno v stanovanjski, izobraževalni in kulturni rabi. Zato je smiselno, da se nova zunanja površina, ki se ustvari v notranjosti kareja, uredi v prostor sreĀevanja ljudi ter prostor kulturnega udejstvovanja. Ta prostor je namenjen vsem: zaposlenim in obiskovalcem gledališĀa, prav tako pa tudi vsem stanovalcem in ostalim kulturnim ustavarjalcem v bližini. ZASNOVA

Vogelna ulica

SHEMA 23: amÀteater

SHEMA 22: prehodnost

DREVORED DREVORED POTI

KORITA Z DREVESI

Nova zunanja ureditev temelji na prehodnosti skozi obmoĀje ter veĀnamenski rabi prostora. Zato od severnega do južnega dela ureditve poteka t.i. ulica ï pot, ki pa ni namenjena le prehajanju skozi park temveĀ se lahko spremeni tudi v plesni, glasbeni ali gledališki oder. Gledalcem pa je namenjen manjši amÀteater ter urbana oprema okoli odra. V Āasu, ko se na ulici ne odvijajo predstave, obiskovalci parka prostor uporabljajo po svoje. Ker se pod parkom nahaja garaža, je zazelenitev možna v obliki korit, v katerih so posajena manjša drevesa. Skoncentrirana so predvsem pri izhodu iz garaže na severni strani parka saj tako tudi šĀitijo tudi pred moĀnim južnim soncem v poletnem Āasu. Posamezni segmenti parka so med seboj loĀeni z razliĀnim tlakovanjem. Elemente je možno dodajati in odvzemati, odvisno od situacije in potreb.

OBSTOJEÿA DREVESA

SHEMA 25: zelenje

SHEMA 24: gibanje ljudi

http://www.bristolvalley.com/product_images/ catalog19559/ipedecking1.jpg

50

http://www.reliable-remodelers.com/concrete_2012-02-27_17_01_38.jpg

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

http://www.ceramictileworksmn.com/ images/w/500/content/UrbanConcrete_ White.jpg

http://www.landezine.com/index. php/2011/11/peres-peace-centerby-tema-urban-landscape-design/ the-peres-center-for-peace-bytema-landscape-architects-06/

http://www.world-architects.com/en/pages/us-building-year-2012

http://interiorzine. com/2009/12/07/contemporary-plant-containers/


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

AB plošĀa

AB nosilci

AB nosilci montažna pomiĀna jeklena konstrukcija

AB stebri

KONSTRUKCIJA

IZVEDBA GRADBENE JAME

Temelji plesnega teatra so izvedeni z armiranobetonsko temeljno plošĀo debeline 40 cm z lokalnimi odebelitvami pod stebri in obodnimi zidovi. Objekt ima tri etaže kleti, ki so izvedene v armiranobetonski konstrukciji s tremi komunikacijskimi jedri. ÿe bi bilo pri analizi temeljnih tal ugotovljeno, da so trda tla, primerna za temeljenje, globlje od predvidene globine temeljne plošĀe, bi se pod lokalnimi ojaĀitvami plošĀe izvedli še armiranobetonski piloti.

Novi objekt se na zahodni in severni strani precej približa obstojeĀim objektom, zato je izkop gradbene jame potrebno skrbno naĀrtovati. Da bi prepreĀili posedanje temeljnih tal in poslediĀno vpliv na samo konstrukcijo obstojeĀih objektov, je potrebno pri izkopu gradbene jame izvesti pilotno steno. Pilotna stena je upogibna podporna konstrukcija iz armiranobetonskih pilotov okroglega in razliĀno velikega prereza (od 30 do 150 cm). Uporabljamo jo za varovanje globokih gradbenih jam ter v primerih, ko je zaradi potencialne nestabilnosti terena potrebno v tla najprej vgraditi nek konstrukcijski element in šele nato izvršiti izkop. Pogosto so pilotne stene sidrane.

Nad pritliĀjem je konstrukcija prav tako armiranobetonska in sicer je kombinacija armiranobetonskih sten in stebrov. Kjer so potrebni veĀji razponi za premostitev razdalje, za to poskrbijo armiranobetonski nosilci. Razlog za izbiro armiranobetonske konstrukcije je predvsem v velikih razponih avle, avditorija in plesnih dvoran ter previsov v nadstropju objekta. Objekt ima v nadstropju po veĀini oboda konzolne previse. Tu so še posebej potrebni nosilci, ki so ponekod lokalno odebeljeni. NajveĀji konstrukcijski problem je predstavljala konzola nad glavnim vhodom na severni strani objekta, kjer previs nad pritliĀjem znaša 6 m. Ker pa se takoj za previsom v notranjosti objekta pojavi dvovišinski prostor in tako prekinitev armiranobetonskih nosilcev, je bilo potrebno dodatne nosilce izvesti na strehi objekta in s tem konzolo obesiti na nosilce, te pa vpeti v konstrukcijo na drugi strani dvovišinskega prostora. Ti dodatni nosilci v strehi objekta so lokalno odebeljeni nad toĀko, kjer se pojavljajo najveĀji momenti in sicer so tu visoki 100 cm, nato pa se na obe strani znižajo na 70 cm. V preĀni smeri so ti nosilci ojaĀani še z nosilci 70 cm višine. Višji nosilci se pojavijo tudi nad avditorijem prireditvene dvorane, kjer so odebeljeni na 70 cm skupaj z armiranobetonsko plošĀo.

AB stene

SHEMA 26: razstavljena konstrukcija

51

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

SHEMA 27: konstrukcijski prerez skozi objekt

http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=768414&page=2


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TEHNIÿNO POROÿILO DIMENZIJE IN RAZMERJA Idealna je taka gledališka dvorana, kjer sta volumen avditorija in volumen odra v ravnotežju (na primer 1:1) in je njun medsebojni stik v nevidni steni portala dovolj odprt za pretok energij, za enakovreden odnos med ‘’gledanjem’’ in ‘’gledanim’’. Vzpostavljena je enakopravnost med oddajanjem in sprejemanjem, obe polovici se povežeta v celoto. Takšne volumenske (navidezne) enakosti oziroma ravnotežja ni smiselno porušiti zaradi potrebe po manjšem prostoru igre, kot ga prostor ponuja. ÿe zaradi narave prostora igre, ki recimo zahteva volumensko zelo majhen prostor, zmanjšam odrsko odprtino – portal in ga prilagodim prostoru igre, bo slednji deloval kot zapora. Dogodek bo nekako vklenil v kletko in ga ne bo spustil med gledalce, imela bom obĀutek, da mi je nekdo zazidal okno, da to okno, skozi katerega gledam, ni veĀ okno te hiše. Ostala bom zunaj dogodka.

vir: HoĀevar M., Prostori igre

Bistveno zmanjšani igralni volumen zdrži v ravnotežju s prostorom gledanja le krajši Āas. ÿe se igralni volumen ponovno ne razširi in ne vzpostavi obiĀajnega arhitekturnega razmerja med prostorom gledanja in prostorom igre, se nam že tako zmanjšani volumen igre proti gledalcu navidezno zapre. Tako se podrejanje tipu dogodka, ki zahteva majhen prostor igre, mašĀuje. MašĀuje se nam arhitektura, zgradba, ki ne dopušĀa bistvenega spreminjanja razmerij. Osnova prostora igre je igralna površina, ki je v konvenciji zamejena z odrsko odprtino, v ambientu (negledališki interierski ali eksterierski prostor) pa jo deÀniramo sami s tem, da ne uravnotežimo samo volumna igre in volumna gledanja, paĀ pa poskusimo najti ravnotežje med ‘’gledanjem’’ in ‘’gledanim’’. To ravnotežje se v trajanju zrenja obiĀajno spreminja, predvsem v ambientu, ki ga lahko uporabimo tako, da spreminjam meje med gledanjem in gledanim, da jih zavestno kršim in vpeljujem drug princip spreminjanja sicer arhitekturno Àksnega prostora. Iskanje gledališke utvare je presenetljivo zvezano in odvisno od arhitekture in razmerij gledališke ali vsakršne zgradbe.

(Prostori igre/Meta HoĀevar;

Velikost avditorija

Celotni prerez avditorija:

Število gledalcev doloĀa potrebno velikost tlorisne površine. Za sedeže predvidimo 0,5 m2/gledalca.

Najprej doloĀimo višino portala. V parternem gledališĀu upoštevamo naslednje razmerje:

Sorazmerja avditorija Sorazmerja odra in avditorija izhajajo iz Ārt vidljivosti avditorija. Odrska površina je igralna površina skupaj z obhodom in delovnimi površinami. Sorazmerja doloĀimo glede na psihološke uĀinke in vidne kote gledalcev oziroma glede na dober pogled z vseh sedežev: 1. dober pogled, brez obraĀanja glave, vendar z rahlim obraĀanjem oĀi cca. 30°. 2. dober pogled z majhnim premikom glave, rahlim obraĀanjem oĀi cca. 60°. 3. najveĀji kot obraĀanja oĀi brez obraĀanja glave cca. 110°; to pomeni, da v tem polju zaznamo vsa dogajanja; pri veĀjem kotu nimamo dobrega pogleda, ker zmanjšamo vidno polje Sorazmerja klasiĀnega avditorija Oddaljenost zadnje vrste od Ārte portala (‘‘zaĀetek odra’’) v gledališĀu ne sme prekoraĀiti 24 m (najveĀja vrednost za zaznavo mimike). Širino avditorija doloĀimo tako, da imajo gledalci, ki sedijo ob straneh, še dober pogled na oder.

_višina portala 1_ širina portala 1,6 S tem dosežemo zlati rez, ki zagotavlja psihološko ugodno polje zaznavanja. Potem ko doloĀimo višino portala, višino rampe in naklon parterja, ki doloĀajo prostornino prostora, dobimo Ārto stropa ob upoštevanju akustniĀnih zahtev. DoseĀi želimo, da se odbojni zvok z odra in predodrja porazdeli enakomerno po vsem prostoru. Na balkonu moramo paziti, da imajo zadnji sedeži dober pogled na oder. Vrste sedežev Nadvišanje vrst (strmina) dobimo iz preglednih Ārt. Kontrukcija pregledne Ārte velja za vsa mesta v avditoriju (parter, pa tudi balkoni). Izhajamo iz tega, da gledalci sedijo ‘‘v vrzelih’’ in zato lahko zaradi pregleda dvignemo (12 cm) le vsako drugo vrsto. (Neufert/Tehniška založba Slovenije, 2008)

Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko,

1998)

SHEMA 28: velikost portala_merilo 1:200

52

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

SHEMA 29: sorazmerja avditorija_merilo 1:200


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZASNOVA AKUSTIKE Pri zasnovi teatra je potrebno paziti na akustiko vseh prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, izvajajo govori, predvaja glasba ipd. V mojem primeru so to predvsem prireditvena dvorana/avditorij, plesne dvorane ter seveda vhodna avla. AKUSTIKA VHODNE AVLE V prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi in se tudi prirejajo razliĀni dogodki in zabave, je pomembno da se zvok Āimbolj razporedi po prostoru in da prostor ni glasen. To dosežemo z razgibanostjo samega interierja in sicer v mojem primeru z razgibanostjo stropa, postavitvijo opreme ter uporabljenimi materiali. Glede na to, da je konstrukcija armiranobetonska in s tem precej hladna, sem v prostor z dodatkom lesa dodala pridih narave in omehĀala prostor in s tem tudi akustiko.

AKUSTIKA AVDITORIJA

AKUSTIKA PLESNIH DVORAN

Avditorij je akustiĀno zasnovan po principih oblikovanja klasiĀnega gledališĀa, namenjenega uprizoritvi plesa. AkustiĀni pogoji se razlikujejo glede na tip gledališĀa, ki ga projektiramo. Za opero je potrebna kapaciteta avditorija na gledalca 6-8 m3, pri gledališĀu, kjer se izvaja igra in ples pa 4-5m3.

Plesni studio je sam po sebi poln zvokov – glas uĀitelja, glasba, udarjanje stopal ob tla ... in vse to lahko naredi prostor zelo hrupen. VeĀina plesnih studiev ima na stenah položena še ogledala, od katerih se zvoĀni valovi odbijajo nazaj v prostor in s tem ustvarjajo odmev. V plesnih dvoranah se glasba predvaja direktno iz ozvoĀenja, saj ne gre vedno za klasiĀno glasbo. Pri treningu klasiĀnega baleta pa se veĀkrat uporablja tudi živa glasba, ki jo izvaja pianist. V tem primeru mora biti plesna dvorana tudi akustiĀno dobro zasnovana oziroma morajo biti uporabljeni pravi materiali. Vse plesne dvorane imajo zato vsaj na dveh stenah leseno perforirano oblogo, tako da se zvok Āim bolje prenaša. AkustiĀne obloge z režami ali perforacijo združujejo estetiko in toplino lesa, zagotavljajo odliĀno akustiko ter omogoĀajo dobro absorpcijo zvoka ter enakomerno porazdelitev zvoka v prostoru.

IzraĀun prostornine gledališĀa: Kapaciteta: 389 gledalcev Prostornina: 389 x 5 = 1990 m3 ZraĀni prostor tudi zaradi prezraĀevalne tehnike ne sme biti manjši, da se izognemo ali zmanjšamo premoĀno menjavo zraka (prepih). Glede na izraĀunano potrebno prostornino avditorija sem postavila akustiĀne panele v avditoriju in s tem dobila optimalno obliko. AkustiĀni paneli pripomorejo tudi k temu, da se zvok odbija proti gledalcem in s tem omogoĀijo, da tudi do gledalcev v zadnjih vrstah pride kvaliteten zvok. Razgibana površina sten avditorija pa še dodatno razprši zvok po prostoru.

http://www.archello.com/en/project/auditorio-las-llamas/image-4

http://www.tradekorea.com/product-detail/P00247266/Artwood_Slot_ Panel.html#.UmkDOnDDsuc

53

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Glede na to, da v gledališĀu ni predviden prostor za orkester, saj za to ni bilo potreb, v tem teatru ni potrebno posebej paziti na akustiko, saj zvok glasbe prihaja direktno iz ozvoĀenja, a je kljub temu zaželena Āim boljša akustika v primeru, da se v gledališĀu predvajajo tudi druge uprizoritvene umetnosti.

http://www.bodew.com/acoustic-ceiling-design/acoustic-ceiling-panels/

Na tleh v plesni dvorani (namenjeni tej vrsti plesa) mora biti položen plesni podij, ki ne drsi in ublaži padce, zato sama tla ne morejo biti izvedena v lesu. Plesni pod pa je tako ali tako mehkejši material, kar je pozitivno za akustiko. Strop v plesni dvorani mora biti visok, zato da je prostor zraĀen in ne daje obĀutka utesnjenosti ter seveda pripomore tudi k boljši akustiki.

https://www.facebook.com/SNGOperaInBalet


IDEJNA ZASNOVA

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

DOSTOPNOST ZA GIBALNO OVIRANE

ENERGETSKA UÿINKOVITOST

V plesnem teatru so bili upoštevani vsi vidiki požarne varnosti. Tri etaže parkirišĀ imajo dvi komunikacijski jedri, namenjeni obiskovalcem ter dodatno servisno jedro, ki pa se ga lahko izkoristi kot evakuacijsko v primeru požara. Eno izmed jeder, namenjenih obiskovalcem, vodi direktno izven objekta v park. Izhodi od posameznih parkirišĀ ne presegajo dolžine 30 m.

Celoten objekt je dostopen tudi gibalno oviranim po Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

INSTALACIJE

Dostop gasilskega vozila je mogoĀ z vseh strani objekta. Na južni strani je možen dostop do servisnega vhoda in vhoda v plesno šolo ter v garažo. Na severni strani pa dostop do glavnega vhoda in do parka, kjer se lahko dostopa še do komunikacijskega jedra, ki vodi direktno v garažo ter do službenega vhoda. Izhod iz objekta je možen tudi preko izhoda na streho severnega dela objekta.

Glavni vhod je dostopen preko rampe, ki ima naklon manjši od 6,5 % in je široka 1,2 m. Iz parkirnih garaž je možen dostop prek dvigal v komunikacijskih jedrih. Ob jedrih je namešĀenih 5 % posebnih parkirnih prostorov širine 3,5 m. Del objekta, kjer se nahaja plesna šola, je spušĀen na nivo pritliĀja, tako da je možen direkten dostop. Ker se gibalno ovirani ne bodo zadrževali v nadstropju plesne šole, kjer so prostori namenjeni kompaniji, se v tem delu ne nahaja dvigalo, za posebne potrebe je možen dostop preko glavne avle ali dvigala v zaodrju. Gibalno ovirani se lahko prosto gibajo tudi po parkovni ureditvi ter v okolici objekta.

Objekt je požarno razdeljen na posamezne sektorje. Parkirne garaže so med sebolj loĀene s požarno zaporo. Vsa stopnišĀa so požarno zašĀitena. Oder je od avditorija loĀen z železno zaveso.

V avditoriju je za gibalno ovirane predvidenih dovolj prostorov za invalidske voziĀke, ki so dostopnih preko rampe. Ti prostori so dimenzij 110x210 cm in zasedajo 2,% vseh sedežev v dvorani.

Objekt je grajen iz požarno odpornih gradiv: betona, stekla in jekla.

Vse rampe, vhodi, prehodi in sanitarije so dimenzironirani, tako da omogoĀajo uporabo prostorov tudi gibalno oviranim.

Instalacije za ogrevanje, vodovod in klimatizacijo prostorov so speljani po armiranobetonskih stenah objekta ter v spušĀenih stropovih. Strojnice se nahajajo na strehi scenskega stolpa ter v kletnih etažah. PREZRAÿEVANJE Kjer in kadar je možno, se objekt prezraĀuje naravno skozi odprtine na fasadi in stropu. Vhodna avla ima možnost naravnega prezraĀevanja skozi strešna okna ter okna v nadstropju. Ker se topel zrak dviguje, je to najboljša rešitev za prezraĀevanje, s katero prepreĀimo tudi prepih v pritliĀju avle. ÿist in hladen zrak pa se dovaja preko odprtin v pritliĀju – nekatere steklene površine je možno odpreti. NajveĀja plesna dvorana ter skupni prostori kompanije se prav tako prezraĀujejo preko strešnih in fasadnih oken. Prostori v pritliĀju plesne šole so edini, ki se ne morejo prezraĀevati direktno skozi stropne površine, so pa zato z dvema odprtinama v plošĀi povezani z zgornjo etažo, ki ima strešne odprtine. V te prostore se svež in zrak dovaja z odpiranjem okenskih površin na fasadi. Avditorij glavne dvorane se zraĀi mehansko, saj naravno prezraĀevanje ni možno. PrezraĀevalni kanali so speljani na streho objekta oziroma scenskega stolpa. Dodatno se lahko prostore poleti hladi s klimatizacijo ter z istim sistemom tudi ogreva v zimskem Āasu. OSONÿENJE Objekt ima v pritlĀju na severni in vzhodni strani stekleno fasado, kar omogoĀa dobro osvetitev teh prostorov, v nadstropju pa konzolne previse, kar onemogoĀa direkten vstop sonĀnim žarkom v prostore v pritliĀju in tako prepreĀuje pregrevanje. Na južni strani je zasajenih veĀ listopadnih dreves, kar omogoĀa naravno senĀenje v poletnih mesecih in zimsko propustnost sonĀnega sevanja. Dodatno pa se prostori lahko senĀijo s senĀili na notranji strani.

http://ableize.blogspot.com/2010/04/access-isit-really-that-bad.html

54

SHEMA 30: senĀenje poleti - jug

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

SHEMA 31: dostop sonĀnih žarkov - pozimi

V nadstropju je na zunanji strani fasada prekrita s perforiranimi plošĀami tudi tam, kjer se pojavljajo odprtine, kar dodatno senĀi prostore v notranjosti. Nekateri prostori niso bili dovolj izpostavljeni dnevni osvetlitvi, zato se nad temi prostori na strehi pojavljajo svetlobniki, ki pa imajo mleĀno steklo, tako da se svetloba bolje razporedi po prostorih in ne ustvarja toĀkovnih osvetlitev.


GRAFIÿNE PRILOGE

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

Slika 39

55

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

UREDITVENA SITUACIJA_merilo 1:1000

56

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 1_pogled na vhodni portal s trga pred cekrvijo

57

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PRIKAZ ZUNANJE UREDITVE_merilo 1:250 glavni vhod

izhod iz garaže

KARUNOVA UL ICA

oder = ulica

amfiteater

prehod eh hod d

uvoz v garažo

58

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 2_pogled s parka

59

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS 3. KLETI_merilo 1:250 1 2a 2b 2c 3 4 5 6

garaža komunukacijsko jedro komunikacijsko jedro komunikacijsko jedro - dostava servis rampa dostava skladišĀe SKUPAJ

60

2055 m2 23.75 m2 27.65 m2 8.35 m2 18.65 m2 158 m2 57.75 m2 82.40 m2 2403.90 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS 2. KLETI_merilo 1:250 7 8a 8b 8c 9 10 11 12

61

garaža komunukacijsko jedro komunikacijsko jedro komunikacijsko jedro - dostava servis rampa dostava skladišĀe

2001.10 m2 23.75 m2 27.65 m2 8.35 m2 18.65 m2 211.90 m2 57.75 m2 82.40 m2

SKUPAJ

2403.90 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS 1. KLETI_merilo 1:250 13 14a 14b 14c 15 16 17 18 19 20

62

garaža komunukacijsko jedro komunikacijsko jedro komunikacijsko jedro - dostava izhod na plošĀad - komunikacije rampa servis dostava predodrje skladišĀe

1462.80 m2 23.75 m2 27.65 m2 8.35 m2 18.65 m2 211.90 m2 25.60 m2 57.75 m2 82.40 m2 126.35 m2

SKUPAJ

2045.20 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS PRITLIÿJA_merilo 1:250 21 22a 22b 23 24a 25b 24c 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41

vhodna avla komunukacijsko jedro - obiskovalci komunikacijsko jedro - zaposleni garderobe - obiskovalci sanitarije moški sanitarije ženske sanitarije invalidi avditorij oder povezovalna rampa - avditorij povezovalni hodnik - zaposleni servisni hodnik vetrolov - službeni vhod hodnik prostor za ogrevanje garderobe - kompanija garderobe - plesna šola vetrolov - plesna šola dvorana za jogo in pilates mala plesna dvorana 1 mala plesna dvorana 2 pisarna - kostumograf pisarna - oblikovalec pisarna - umetniški vodja SKUPAJ

63

198.25 m2 23.60 m2 15.25 m2 23.10 m2 13.75 m2 16.50 m2 6.55 m2 256.20 m2 164.70 m2 43.95 m2 105.20 m2 45.25 m2 25.60 m2 6.70 m2 58.75 m2 40.40 m2 43.95 m2 31.40 m2 47.30 m2 68.80 m2 68.00 m2 16.30 m2 17.60 m2 18.20 m2 1355.20 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS 1. NADSTROPJA_merilo 1:250 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54a 54b 54c 55 56 57a 57b 57c 58a 58b 59 60a 61b

nadstopje avle bar s skladišĀem trgovina s plesnimi pripomoĀki in promocijskim materialom skladišĀe trgovine prostor za tonskega mojstera balkon avditorija servisni hodnik servisni hodnik scenski stolp prostor za druženje plesalcev restavracija in skupni prostor velika plesna dvorana kopalnica ženske kopalnica moški savne hodnik prostor za ÀziĀno pripravo predprostor Àzioterapije Àzioterapija 1 Àzioterapija 2 razdelilna kuhinja shramba kuhinje komunikacijsko jedro garderobe zaodrje - moški garderobe zaodrje - ženske SKUPAJ

64

98.75 m2 149.40 m2 32.00 m2 13.90 m2 28.70 m2 73.10 m2 48.10 m2 55.30 m2 64.70 m2 92.80 m2 189.20 m2 142.80 m2 11.50 m2 11.20 m2 19.70 m2 7.80 m2 44.90 m2 15.35 m2 9.70 m2 15.70 m2 27.70 m2 12.35 m2 15.80 m2 30.80 m2 44.30 m2 1255.55 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 3_interier vhodne avle z nivoja pritliĀja

65

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS 2. NADSTROPJA_merilo 1:250 61 62 63 64 65 66 67 68

terasa na strehi scenski stolp povezovalni hodnik komunikacijsko jedro prostor za miren poĀitek - spanje hodnik skladišĀe starih rekvizitov skladišĀe starih kostumov SKUPAJ

66

437.00 m2 75.20 m2 43.90 m2 15.80 m2 62.40 m2 10.80 m2 40.20 m2 22.70 m2 2452.45 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

TLORIS STREHE_merilo 1:250 69 70 71

izhod na streho streha scenskega stolpa strojnica

14.70 m2 230.45 m2 10.50 m2

SKUPAJ

255.65 m2

SKUPNA KVADARTURA GLEDALIÿA

67

12171.85 m2

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PREREZ A-A_merilo 1:250

68

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 4_interier avditorija

69

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PREREZ B-B_merilo 1:250

70

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 5_pogled iz Karunove ulice

71

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PREREZ C-C_merilo 1:250

72

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 6_pogled z Vogelne ulice

73

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

SEVERNA FASADA_merilo 1:250

ZAHODNA FASADA_merilo 1:250

74

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

JUŽNA FASADA_merilo 1:250

VZHODNA FASADA_merilo 1:250

75

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani PROSTORSKI PRIKAZ 7_interier prostora za druženje in sprošĀanje

PROSTORSKI PRIKAZ 8_interier vhodne avle z nadstropja

76

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 9_interier plesne dvorane v nadstropju

77

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

78

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


79 Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

merilo 1:25

ZAHODNI FASADNI PAS: NEPREZRAÿEVANA FASADA IZ OBEŠENIH BETONSKIH PLOŠÿ V STIKU S KERROCK FASADO

- 0.48

+ 3.42

zakljuĀni sloj - keramika 2 cm cementni estrih 6 cm loĀilni sloj zvoĀna izolacija 6 cm armiranobetonska plošĀa 20 cm zakljuĀni sloj - omet 2 cm

± 0.00

+4.50

zakljuĀni sloj - omet 2 cm armiranobetonska stena 40 cm hidroizolacija toplotna izolacija 10 cm zašĀita toplotne izolacije nasutje

obešene betonske plošĀe 2 cm vetrna ovira toplotna izolacija 15 cm armirani beton 20 cm zakljuĀni sloj - omet 2 cm

zakljuĀni sloj - keramika 2 cm cementni estrih 6 cm loĀilni sloj zvoĀna izolacija 6 cm armiranobetonska plošĀa 20 cm armiranobetonski nosilec v pogledu toplotna izolacija 15 cm kerrock fasadne plošĀe 0,8 cm (fiksirane v AB nosilce)

kerrock prefabricirana plošĀa 0,8 cm podkonstrukcija (prezraĀevani sloj) 4 cm vetrna ovira toplotna izolacija 15 cm armirani beton 20 cm zakljuĀni sloj - omet 2 cm

ekstenzivna ozelenitev vegetacijska plast s substratom 12 cm poliestrski filc prodec granulacije filc hidroizolacija ekstrudirani polistiren v naklonu (2%)10 cm parna ovira armiranobetonska plošĀa 20 cm armiranobetonski nosilec v pogledu spušĀen strop

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

PROSTORSKI PRIKAZ 10_interier dvorane za jogo in pilates

80

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Kjara’s dance project - RAZPOTJA. Foto: Aljoša Rebolj

81

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

ZAKLJUÿEK IN VIRI

Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZAKLJUÿEK Meta HoĀevar v svoji knjigi ‘‘Prostori igre’’ pravi:

‘‘Ne zidam zidu zaradi zidu, ampak zaradi tistega za zidom ali pred zidom. Ne postavim stebra zaradi stebra, paĀ pa zaradi prostora med stebri. Dobra arhitektura niso forme, paĀ pa negativni prostor, tisto vmes, med njimi, ustvarjeno z obĀutkom za odnos med formami. V formo ujet material, pozitivni prostor, žarĀi v to ‘’praznino’’ svojo energijo. Tudi Àgura je pozitivni prostor. Ta splet posameznih energij sooblikuje vzdušje celotnega prostora. Podeli arhitekturi smisel.’’ ‘’Ko hodim po PleĀnikovih prostorih in jih doživljam, najprej zaĀutim razliĀna vzdušja, ki so ga polni njegovi prostori, nabiti s tišino. Kot da prostori Āakajo na zgodbe, ki se imajo zgoditi in obenem pripovedujejo svoje zgodbe, iz svojega spomina, svoje izkušnje. So prostori neskonĀne igre, ker jih ne omejuje Āas. Živijo dalje. PleĀnikova misel, njegovo življenje in delo, je bilo prežeto z neko svetostjo, kot da bi bilo delo zanj neskonĀen, nepretrgan obred. Prostori, ki so mu nastajali, so polni Āutnosti. Zanj je prostor sveta stvari, pa najsi je šlo za stanovanjski objekt, knjižnico ali cerkev. Ta svojevrstna svetost, Āutnost, je tista vsebina, ki napolnjuje ‘’praznine’’ njegovih prostorov. Od tod izhaja njegovo oblikovanje: iz praznine, ne iz forme. Iz tistega vmes, med formami. Ko opazujem prostor, se poskušam opazovati, kako ga opazim, kako ga doživljam.’’ (Prostori igre/Meta HoĀevar; 1998)

Ljubljana: Mestno gledališĀe ljubljansko,

Podana idejna zasnova plesnega teatra rešuje prostorsko in eksistencialno problematiko mlade baletne skupine Kjara’s dance project ter se skuša kar se da z obĀutkom umestiti v dani prostor. Projekt pa ne rešuje le problematike mlade baletne skupine, temveĀ pripomore tudi k ureditvi degradiranega obmoĀja, ki je z umestitvijo novega objekta in zunanjo ureditvijo postalo prostor sreĀevanja ljudi in kulturnega udejstvovanja. Ob ustvarjanju diplomske naloge sem se nauĀila predvsem to, da je za dober rezultat potrebno veliko truda in sodelovanja, predvsem pa da je potrebno stvari, ki se jih lotevamo, delati s srcem. Celoten proces izdelave diplomske naloge sta me obogatila in utrdila, saj je bilo v njo vloženega veliko dela, potrpljenja in Āasa. Vesela sem, da sem si za zakljuĀek študija zadala precej težak izziv in ga tudi uspešno zakljuĀila, kar mi bo zagotovo pomagalo v prihodnosti tako v poklicnem kot tudi v osebnem življenju.

Prostor je potrebno zaĀutiti, otipati, vonjati in gledati z odprtimi oĀmi. Kjara’s dance project - COMPASSION. http://www.avditorij.si/data/albums/prireditve_albums/b/0_6b0f086bc92cb2dab03731e98060614a.jpg

82

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

Ideja je podana, zdaj je potrebno verjeti svojim sanjam.


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

ZAHVALA Mentorici doc. dr. Alenki Fikak za potrpežljivost in ustrežljivost pri študiju ter predvsem za podporo pri izbiri vsebine diplomske naloge. Družini,, posebej mami, za podporo, razumevanje in omogoĀitev študija. Družini Marku... besede so odveĀ. Marku Mateju za profesionalno priložnost, vso pomoĀ in prijaznost. Tanji za lektoriranje diplome in vse ostalo. Ani za moralno podporo. ArhimaÀji za popestritev študentskih let in doživljenjsko prijateljstvo. Vsem mojim plesnim pedagogom, ki so mi poleg plesa dali še veliko veĀ. Posebno pa Kjari - za inspiracijo, pogum, samozavest in veliko pomoĀi pri diplomski nalogi. ...ter vsem ki so kakorkoli pripomogli, da je diplomsko delo nastalo.

83

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

VIRI IN LITERATURA LITERATURA:

SPLETNI VIRI:

- LABAN, Rudolf, Mojstrstvo gibanja; prevod IÀgenija Simonoviþ; Ljubljana, Mestno gledališĀe ljubljansko, 2002 Prevod dela: The mastery of movement

- http://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_multiple_intelligences

- MACKRELL, Judith, Razumevanje plesa; prevod Nataša Jeliþ; Ljubljana, Forma 7, 2005 Prevod dela: Reading dance - OTRIN, Iko, Razvoj plesa in baleta, Ljubljana, Debora, 1998 - GARDNER, Howard, Razsežnosti uma; teorija o veĀ inteligencah; prevod: Irena KovaĀiĀ; Ljubljana, Tangram, 1995 - ZAGORC, Meta, Ples – ustvarjanje z gibom, Ljubljana, Fakulteta za šport, 1992 - HOÿEVAR, Meta, Prostori igre, Ljubljana, Mestno gledališĀe ljubljansko, 1998 - TERŽAN, Uršula, Sodobni ples v Sloveniji, Mestno gledališĀe ljubljansko, 2003 - ÿUFER, Eda, PRAZNIK, Katja, KronotopograÀje plesa: Dve razpravi, Ljubljana, Emanat, 2010 - PRESJEK, ÿASOPIS ZA DETALJ U ARHITEKTURI, godina 02, broj 006., 2012 - NEUFERT, Ernst, Neufert, Projektiranje v stavbarstvu; 2., prenovljena in dopolnjena izdaja; Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2008 - The new theatre for the 21st century. A vision of a new theatre at a selected location in Ljubljana; Ljubljana : Slovenski gledališki muzej ; Praha : Národní divadlo, 2009 (Nova Gorica : GraÀka SoĀa) - STRONG, Judith, Theatre buildings: a design guide, Routhledge, London, 2010

84

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013

- znanstveni Ālanek: The Theory of Multiple Intelligences (http://sws.bu.edu/seider/Consolidated%20papers/MI%20 Chapter%20for%20Cambridge%20Handbook%20Most%20 Updated%20Word%20Document%2011-22-2010.pdf) - http://www.gersak.com/ustvarjalni-gib.info/index. php?option=com_docman&task=doc_download&gid=3 - http://newtuscanexperience.blogspot.com/2012/11/thenew-Áorence-opera-house.html - http://new-architecture-archi.blogspot.com/2012/01/ stevie-eller-dance-theater.html - http://www.archdaily.com/440/ - http://www.archdaily.com/100224/ - http://www.aasarchitecture.com/2013/08/BayuquanBaoli-Theatre-DSD.html - http://www.art.ucr.edu/facilities.html - http://www.arcspace.com/features/herzog--de-meuron/ laban-dance-centre/ - http://www.archdaily.com/117149/ - http://www.theatre-architecture.eu/exhibition-ii.html - znanstveni Ālanek: Theatre Of Today - The Social Forces: Modern Theatre Architecture (http://www.oldandsold.com/articles32n/theatre-of-today-14.shtml) - znanstveni Ālanek: http://humanitieslab.stanford.edu/49/75


Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sanja Kašaj izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom »Idejna Idejna zasnova plesnega teatra Kjara’s dance project v Ljubljani«, Ljubljani ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. dr. Alenke Fikfak in somentostvom prof. mag. Petra GabrijelĀiĀa in zagovarjala dne 13.12.2013 v Ljubljani. Sanja Kašaj

85

Univerza v Ljubljani__Fakulteta za arhitekturo__diplomantka Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Idejna zasnova plesnega ega a teatra Kjara’s dance project v LLjubljani jubl ju blja jani ni

‘’Veš, kaj sem odkrila? ÿeprav je ekstaza sposobnost, da gremo ven iz sebe, je ples naĀin, da se povzpemo v univerzum. Odkriti nove razsežnosti, pa vseeno slediti stiku s telesom. Skozi ples lahko realni in duhovni svet bivata v sožitju brez konÁiktov. Verjamem, da klasiĀni plesalci lahko stopijo na vrh prstov, ker se v istem trenutku dotikajo zemlje in neba.’’ ÿarovnica iz Portobela, Paulo Coelho

http://25.media.tumblr.com/tumblr_meldslS5911qh1al3o1_1280.png

86

Univerza v Ljubljani__Fakulteta Fakulteta za arhitekturo__diplomantka: Sanja Kašaj mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak__somentor: prof. mag. Peter GabrijelĀiĀ__2006 - 2013


Diploma sanja kašaj