Page 1

diplomantka ∙ Mojca Gabrič

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE Idejna zasnova ureditve območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor ∙ prof. Miloš Florijančič somentor ∙ doc. Mitja Zorc konzultant za konstrukcijo ∙ mag.Tomaž Habič leto vpisa ∙ 2004 leto izdelave diplomske naloge ∙ 2012

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

I


K A Z A L O 0

POVZETEK

1

UVOD 1.1 tema 1.2 cilji diplomske naloge

2

MUZEJI IN GALERIJE - PROSTORI ZA RAZSTAVLJANJE 2.1 2.2 2.3 2.4

3

zgodovina in razvoj muzejev sodobni muzej arhitektura muzejev muzeji pri nas

PROSTORSKI KONTEKST 3.1 ljubljana zgodovina in lega 3.2 javni prostor in javne vsebine 3.3 mestni muzeji Ljubljana

4

OBMOČJE OBDELAVE 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5

lega zgodovina območja analize območja ovrednotenje lokacije izhodišča

5

ODNOS DO AREHOLOGIJE IN PREDSTAVITEV

6

PROJEKT 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.7 6.8 6.9

7

umestitev v prostor koncept zasnova objekta zasnova svetlobe programska shema zunanje površine konstrukcijska zasnova fasadni ovoj in izbor materialov instalacije in požarna varnost

GRAFIČNE PRILOGE ureditvena situacija 1:1000 tlorisi 1:250 prerezi 1:250 fasade 1:250 fasadni pas 1:25

8

VIRI IN LITERATURA

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

2


0

P O V Z E T E K

V Ljubljani so sledi in plasti preteklih obdobij naše zgodovine in razvoja mest zelo berljive. Mesto se razvija in raste skupaj z zavedanjem svoje zgodovine in tako najdemo po celem mestu ostanke različnih zgodovinskih obdobij. Z intenzivnejšim arheološkim izkopavanjem v zadnjih petdesetih letih so bila odkrita marsikatera nova spoznanja o zgodnji poselitvi na tem območju. Nabralo pa se je tudi veliko materiala, ki razen ob redkih posebnih razstavah, leži v muzejskih depojih. Kar nekaj arheoloških najdišč v mestu čaka na primerne programe in rešitve. V zadnjem letu so se pod okriljem Mestnega muzeja začele stvari premikati na bolje. Uredili in primerno opremili so pot po rimski Ljubljani ter v sklopu tega projekta prenovili in uredili arheološki park Emonska hiša v Jakopičevem vrtu ter v podhodu na Kongresnem trgu odprli virtualno predstavitev Emone. Razširitev zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane z novim arheološkim muzejem, posvečenemu Emoni, je lahko tako projekt, ki poskuša na eni izmed lokacij arheološkega najdišča odgovoriti na problem neurejenosti in neprepoznavnosti najdišč, se vključiti v projekt predstavitve rimske Ljubljane in obogati mestno ponudbo muzejev. Ključne besede: arheološki muzej, sodobni muzej, prezentacija arheologije, arheološki inštitut, Ljubljana, javni prostor, javni program

0

A B S T R A C T

In the city of Ljubljana, layers and traces of the past eras are present everywhere. The city is evolving with awareness of it’s history, so the fragments of it remains scattered all over it. Archeological excavations in the last fifty years have revealed some new facts about the early settlements on this ground and likewise there is a lot of material, that, with the exception of rare exhibitions, remains hidden to the public eye for most of the time. There are numerous sites in the city waiting for proper presentations and long-term solutions. In the recent years things began to improve under the supervision of City Museum Ljubljana. They arranged proper presentations of some Roman era sites in Ljubljana, renovated archaeological park Emona house in the Jakopič garden, opened a virtual guide to Emona on the Congress square. The extension of the Ljubljana museums and galleries institute with the new archeological museum, dedicated to the Roman city of Emona, is a project, that addresses the problem of disarrangement and the lack of recognition of the sites on a specific archeologically significant location. It is also a project that presents Ljubljana in Roman era by dedicating it it’s own museum and by that, it adds-up to the range of Ljubljana’s museums. Key words: archeological museum, contemporary museum, presentation of archeology, archeological institute, Ljubljana, public space, public program

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

3


1

U V O D

Only by manifesting the present can one enable the past to speak. Svere Fehn (Fehn,2009, str.136)

1.1

TEMA

Diplomsko delo obravnava območje v samem središču Ljubljane, med Prešernovo, Gregorčičevo, Igriško in Erjavčevo ulico. Na sami lokaciji se prepleta več različnih programov, od vladne palače, osnovne šole, do privat vile. Med vsem tem pa so skrite arheološke izkopanine zgodnjekrščanskega središča rimske Emone. Naloga se ukvarja z postavitvijo novega arheološkega muzeja z inštitutom, ki bi vključeval tudi že obstoječ a propadajoč arheološki park. Poleg tega poskuša naloga odgovoriti na prostorski problem celotnega območja.

1.2

CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Območje obdelave, ki je praktično v samem središču mesta, izkazuje velik potencial v dopolnitvi obstoječih struktur, tako programsko kot prostorsko. Vendar danes predstavlja mrtvo točko razvoja mesta. Združuje ogromno potreb in programa, ki pa ni ustrezno prostorsko rešen. Vladna palača potrebuje prostor za protokolarne sprejeme, ki zdaj potekajo na cesti. Osnovna šola v kombinaciji z vilama pa predstavlja oviro v prehodnosti območja in tako popolnoma zapirajo arheološko najdišče med njimi. Ob osnovni šoli se nahaja tudi park, ki bi lahko ustvarjal nekakšen iztek v osi Trga republike, vendar je popolnoma degradiran. Z umestitvijo novih objektov, ki bi upoštevali prostor v katerega so postavljeni, bi lahko območje programsko osmislili in ga naredili bolj odprtega in prehodnega. Zasnova bi bil kot novo točko koncentracije dogajanja. Postal bi družabni in povezovalni javni prostor in bi posledično dvignil kakovost bivanja prebivalcev ter dnevnih obiskovalcev tega predela mesta ter vladni palači ponudil dostojen mestni predprostor. Namen naloge poleg ureditve celotnega območja je predvsem oblikovanje muzejskega kompleksa, ki bo ustrezno vključil arheološke ostanke na lokaciji in zagotoviti primerne prostore za program muzeja ter arheološkega inštituta.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

4


2

PROSTORI ZA RAZSTAVLJANJE

Razstava mora biti več kot predstavitev podatkov. Biti mora kot ekspresionistična gledališka igra: vznemirljiva! Chris Deroom, Hiša umetnosti München Po definiciji ICOM-a (International council of museums) je muzej za javnost odprta, nepridobitna, stalna ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki zaradi preučevanja, vzgoje in razvedrila pridobiva materialne dokaze o ljudeh in njihovem okolju, jih hrani, raziskuje in o njih posreduje informacije in jih razstavlja. Muzeji so stare ustanove. Ime muzej izvira iz grške besede museion, ki pomeni prostor,svetišče muz. Eden prvih je bil aleksandrinski Museionu, ki ga je pred več kot dvema tisočletjema ustanovil Ptolomej Soter z namenom, da egipčanskemu dvoru prinese blišč svetovljanstva. V Museionu so se zbirali najvidnejši znanstveniki in filozofi helenističnega Sredozemlja. S svojimi zbirkami, knjižnico in vrtovi je antičnim učenjakom omogočal prostor za nemoteno raziskovanje in diskusije. Šele v 19.stoletju se je izraz muzej začel uporabljati za zgradbe v katerih se hranijo in razstavljajo raznovrstne zbirke.

kabinet čudes

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Musei_Wormiani_Historia.jpg

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

5


2.1

ZGODOVINA IN RAZVOJ MUZEJEV

Zbirateljstvo in hranjenje najdb, posebnih predmetov in umetnin je univerzalen fenomen star prav toliko kot človeštvo. Na začetku razvoja muzejev najdemo grške zakladnice, v katerih so razstavljali kipe zmagovalcev iz bitk, plen in ostala darila vseh vrst posvečena bogovom. Predmete katerih vrednost je bila bolj simbolna kot umetniška. Vendar so kasneje že Rimljani okraševali svoje vile s kipi in slikami, ki so jih cenili predvsem zaradi njihove umetniške vrednoti. Prvi muzeji so se začeli kot zasebne zbirke bogatih posameznikov, družin ali institucijo umetnosti in redkih ali nenavadnih naravnih predmetov in artefaktov. V Evropi so bili popularni prostori, imenovani kabineti čudes (nem. Wunderkammer), kjer so bile te zbirke razstavljene. To so bili prostori, katerih stene in strop, so bili polni razstavnih eksponatov od predmetov iz narave, geologije, etnologije, arheologije in umetnosti, vendar še niso služili preučevanju le teh.

dvorišče skulptur, Vatikan, Bramante

http://www.quondam.com/20/2000.htm

Muzej kot tip zgradbe pa se prvič pojavi v renesansi. Dvorišče skulptur v Vatikanu, ki ga je ustvaril arhitekt Bramante za papeža Julija II., se smatra za prvo arhitekturno delo ustvarjeno samo za razstavljanje umetnosti. Prvi muzeji, za razliko od danes, niso bili odprti za širšo javnost. Namenjeni so bili izbrancem in občasnim umetnikom, njihov namen pa je bila predvsem zabava, vodilno načelo pri kriterijih zbiranja pa estetika. Vera v napredek, ki ga je moč doseči z razumom, v času razsvetljenstva, je dojemanje muzejev spremenila. Specializacija in klasifikacija predmetov je prinesla didaktični pristop k umetnosti in znanosti. Tako muzeji niso več služili samo zadovoljevanju estetske potrebe, ampak so postali novi generatorji znanja. V začetku 19.stol. je bila gradnja raznovrstnih muzejev v razcvetu. Z rojstvom nacionalnih držav je muzej postal prostor identitete. Zahodne države so druga za drugo ustanavljale svoje nacionalne muzeje: z zbirkami vsepovsod nagrabljenih predmetov in umetnin, so pričevali o slavni preteklosti velikih, zahodnih narodov in posredno kazali na njihovo pravico po vladanju nad preostalim svetom. Z velikimi arheološkimi izkopavanji v Egiptu, na Bližnjem vzhodu, v Grčiji in drugod so nastajala jedra najpomembnejših muzejskih zbirk, ki so po evolucionističnem principu kazala večvrednost zahodne kulture (Perko, 2011,str.29). Umetnost je postala druga religija, muzeji pa prostor njenega čaščenja. Arhitektura neoklasicizma je vse skupaj samo še obogatila. Projekt muzeja z dolgimi galerijskimi prostori, ki obdajajo štiri dvorišča, in kupolo na njihovem stičišču, francoskega arhitekta J.N.L. Duranda, je postal koncept idealnega muzeja.

Skansen, Stockholm

Toda v istem času so se muzeji že spremenili tudi v ustanove, ki so si prizadevale ohranjati stare veščine in dragocena tradicionalna znanja, ki bi sicer zaradi naglega industrijskega razvoja utonila v pozabo. Začenjali so prepoznavati nevarnost izginjanja kulturnih okolij, ljudskih običajev in z njimi povezanih prastarih modrosti. Tako so v predmestju Stockholma v tistem času postavil prvo muzejsko naselje, kamor so začeli seliti podeželske hiše in obrtniške stavbe z originalno opremo, s pripadajočimi vrtovi ter nemalokrat celo njihovimi prebivalci, ki so v novem muzejskem okolju skrbeli za ohranjanje dediščine celotne Švedske. Nastal je znameniti Skansen in tako dal ime muzejem na prostem.

http://flickriver.com/photos/dalbera/496472081/

Muzeji se v drugi polovici 20.stoletja odzovejo potrebam sodobne industrijske družbe. Odrečejo se znanosti in začnejo služiti ljudem. Tako se je rodil tudi ekomuzej, muzej brez stavbe, kjer prebivalci z načinom življenja ohranjajo dediščino v izvirnem okolju. Največje spremembe v dojemanju muzejev pa so se zgodili v zadnjem desetletju. Javnost je postala drugačna, od vseh kulturnih ustanov zahteva angažiranost in pomoč pri izobraževanju. Od njih zahteva kritično refleksijo stanja v družbi, odgovore na vprašanja o identiteti v svetu globalizacije. Od njih pričakuje ohranjanje kritične distance do rezultatov znanosti in politične oblasti. Britanski muzej , London

http://en.wikipedia.org/wiki/British_Museum

J.N.L Durand

Je muzej danes res vse to? http://arkiidea.blogspot.com/2012/02/arquitectura-neoclasica.html

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

6


2.2

SODOBNI MUZEJ

Sodobni muzej ni več samo znanstvena ustanova. Je prostor druženja in doživetij, prostor ohranjanja kolektivnega spomina, prostor srečevanja in komunikacije. So kritični do političnih oblasti, ustvarjajo distanco do brezpogojnega sprejemanja rezultatov znanosti in branijo izvorno okolje kot edini pravi prostor za ohranjanje narodove dediščine. Dediščina postaja generator navdiha, kreacije in identitete (Perko, 2011,str.29). Ameriški muzealec John D.Cotton se je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja uprl muzejem, ki služijo bolj sami sebi kot javnosti. Trdil je da mora muzej postati prostor komuniciranja dediščin znanj, da se mora približati potrebam publike. Predlagal je da bi se muzeji povezali s knjižnicami in arhivi, uporabljali jezik obiskovalcev in postali središča skupnosti. http://www.njiric.com/work/chronological/1999

http://www.njiric.com/work/chronological/1999

T W I S T E D S C H I N K E L, nov muzej za sodobno umetnost - ZAGREB - NJIRIC + NJIRIC arhitekti - 1999

Muzejem ki se niso odzivali na potrebe sodobne družbe se je naprej uprla javnost, kar je spodbudilo nastajanje novih muzejskih paradigem, ki so dodobra spremenile idejo o muzeju. Muzeji so odprli vrata ljudem, postali modni, rodil se je muzej po meri javnosti. Čeprav muzeji niso več samo znanstvene ustanove, to še ne pomeni, da muzejsko delo ne temelji več na znanstvenih spoznanjih. Tradicionalni muzej je od sodobnega drugačen predvsem v predmetu raziskovanja. Nekoč je bila to arheologija, umetnostna zgodovina ali katera druga temeljna znanost, danes pa je poleg tudi raziskovanje družbe in njenih potreb. Ohranjanje in skrb za celotno dediščino v izvirnem okolju, je postalo smisel muzejskega delovanja in varovanja kulturne dediščine.

Natečajni predlog arhitekturnega biroja Njirić + Njirić iz leta 1999 za novi Muzej sodobne umestnosti v Zagrebu (MSU) raziskuje nove možne tipologije tipologije sodobnega muzeja. Predlaga nov tip muzeja podobnega zasnovi supermarketa oziroma nakupovalnega centra. Slednji v današnjem času veljajo za pravi mestni javni prostor, zato bi lahko taka združitev programov, pripomogla k zmanjšanju institucionalne narave umetnostnih razstav. Predlagana rešitev je zato velik konglomerat sestavljen iz: muzeja, nakupovalnega centra in garaže.

Muzej je prav tako že dolgo medij in s tem podoben tisku, televiziji ali pa radiu. Je interpret in pripovedovalec estetskih ali drugih doživetij dediščine, ki s svojo pripovedjo očara, šokira ali kako drugače odpira vidike razumevanja sveta. V razmeroma kratkem času so muzeji postali velik del turistične ponudbe mest in pomembno prispevajo k mestnemu gospodarstvu. V želji po privabljanju večjega števila obiskovalcev se vse več muzejev promovira kot prostori zabave. Naj bo moderni muzej namenjen zabavi in doživetjem ali naj bo ustanova posvečena izobraževanju in navdihu? Je muzej tempelj umetnosti in znanosti ali zabaviščni kompleks? Leta 1967 je švedski slikal Öyvind Fahlström opisal kot idealni muzej kot “hišo užitkov”. Prepričan je bil da bodo v muzeji sčasoma tudi gledališča, diskoteke, lunaparki, vrtovi, restavracije, hoteli, bazeni in trgovine, kjer bodo prodajali replike razstavljenih eksponatov (v Newhouse, 1998, str.191). Njegove napovedi so bile skoraj preroške, saj je njegov model “hiše užitkov”, današnji model muzeja.

nakupovalni center v vhodnem delu Louvra

http://hassansagheer.deviantart.com/art/Inverse-Pyramid-Louvre-Museum-187056322

muzejska trgovina Muzeja Van Gogh

V svetu, kjer je televizija spremenila vsak vidik našega življenja v neke vrste zabavo, je moral tudi muzej temu slediti in ugoditi željam javnosti. Nakupovalni center v pariškem Louvre definitivno oropa institucijo svoje veličine. Zabava je sicer lahko del ponudbe muzeja, nevarno je če zaradi tega vse skupaj postane skomercializirano, s čimer razvrednoti samo ustanovo in hitro zdrsne na rob plitkosti. Vredno se je vprašati ali je muzej izobraževalna ustanova ali samo še eden izmed zabaviščnih parkov, ki nas obkrožajo? http://www.alldesignawards.com/van-gogh-museum-shop/

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

7


http://www.shadowfire.nl/pages/db21239f/Paris-2010/Centre-Georges-Pompidou-panorama

C E N T R E G E O R G E S P O M P I D O U - PARIZ - RENZO PIANO, RICHARD ROGERS - 1977

2.3

ARHITEKTURA MUZEJEV

Istočasno s pojavom novega pojmovanja muzeja kot odprte ustanove, se je tudi v arhitekturnem smislu zgodil premik pri oblikovanju muzejskih stavb. Pompidou center v Parizu predstavlja enega izmed mejnikov, ki so spremenili idejo o muzeju v sodobnem kulturnem življenju. Zasnovan kot tehnični in prostorsko prilagodljiv zaboj za umetnost in raziskovanje, predstavlja ogromno možnosti za skoraj kakršnokoli kulturno udejstvovanje. Vendar njegova notranjost niti ni najpomembnejši vidik uspeha centra. Njegovo bistvo je v populizmu in popolni dostopnosti ustanove, ki je še poudarjena z trgom pred centrom s katerim še poudarja neformalen koncept same ustanove. Dandanes novi muzeji še vedno posnemajo to idejo, vse bolj pa postaja pomembno ravnovesje med prostorom in razstavo oziroma med zabojem in vsebino ter podobo, ki jo ustanova ustvarja v okolju. Vse bolj se poskušajo tudi skozi arhitekturo približati ljudem in se predstaviti kot odprta in dostopna ustanova. Glavno vodilo postaja fleksibilnost, prazni prostori in neštete možnosti uporabe le-tega. To najbolj ponazarja sprememba v formi vhoda v muzej iz tradicionalne osne postavitve vhoda, dvignjenega od parterja, z monumentalnim stopniščem, ki te vodi v tempelj in zbuja spoštovanje, v zavestno skromno zasnovane vhode današnjih muzej, kot na primer pri Fundaciji Beyeler v Baslu ali Kunstahus v Bregenzu. Kjer je bolj kot poudarjen vhod značilen trg pred muzejem, kot nov del mestnega prostora.

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Centre_Georges_Pompidou_July_13,_2008_3.jpg

http://friesandwaffles2010.wordpress.com/2010/11/22/ghentparis/dscf2064/

Danes je v poplavi vsega okoli nas nastalo tudi nekaj dobrih, a včasih popolnoma različnih, muzejev, ki vsak na svoj način odgovarjajo na čas v katerem so nastali.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

8


http://www.kunsthaus-bregenz.at/html/welcome00.htm?aus_somachenwires.htm

http://www.archdaily.com/107500/ad-classics-kunsthaus-bregenz-peter-zumthor/

http://www.artribune.com/wp-content/uploads/2012/10/03_kub.jpg

http://www.archdaily.com/107500/ad-classics-kunsthaus-bregenz-peter-zumthor/

http://www.flickr.com/photos/manuelasiener/2428562057/in/photostream/

K U N S T H A U S B R E G E N Z - PETER ZUMTHOR - 1997 Minimalistična zasnova muzeja omogoča prilagajanje prostorov razstavljeni umestnosti, ki z razstavljenimi eksponati ustvarja sožitje in redefinira odnos med umestnostjo in arhitekturo. Kunsthaus Bregenz ima dve glavni načeli za ustvarjanje njihove stalne zbirke: arhiv arhitekture umetnosti in zbirko sodobne umetnosti, ki dopolnjujeta spreminjajoče razstavne prostore. Muzej želi biti presečišče umetnosti in arhitekture, ki se udejstvuje na področju kulture in mednarodnega vpliva.

http://theredlist.fr/media/database/fine_arts/artistes-contemporains/usa_2/roni_horn/011-roni-horn-theredlist.png

http://www.archdaily.com/107500/ad-classics-kunsthaus-bregenz-peter-zumthor/

Notranjost muzeja dopolnjuje zunanjo minimalistično estetiko in enostavnost. Materiali uporabljeni v galerijskih prostorih so enostavni, z poudarkom na detajlih. Stene in tla so iz poliranega betona, strop iz motnega stekla pa filtrira svetlobo. Osnovni materiali notranjosti, dajejo prostorom hladen občutek, ki pusti da eksponati ustvarijo vzdušje v prostoru.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

9


http://www.stampartebookstore.com/index.php?file=onearticoli&form_id_articoli=4&lang=en#

http://m1.paperblog.com/i/36/363909/arte-2011-L-nlWFGq.jpeg

F U N D A C I J A B E Y E L E R - BASEL -

http://www.erco.com/projects/museum/fondation-beyeler-1352/fr/intro-1.php

RENZO PIANO - 1997

Fundacija Beyeler je svoja vrata odprl oktobra 1997, predstavlja 140 del sodobne klasike, vključno s 23 deli Picassa. Celotna zbirka 200 del klasičnega modernizma odražajo stališča Hildy in Ernsta Beyeler o umetnosti 20. stoletja in osvetljenimi lastnosti, značilnih za obdobje od Claude Monet, Paul Cezannea in Vincent van Gogha, Pabla Picassa, Andy Warhoal, Roy Lichtenstein in Francis Bacon.

http://www.antiquesandfineart.com/articles/article.cfm?request=960

Stavba je postavljena v Baselsme predmestju, sredi parka Razstavni prostori se odpirajo na polja in vinograde v okolici. Muzej je zato zasnovan enostavno, s preprostim načrtom, kjer je lahkotnost steklene strehe v nasprotju s trdim rdečim kamnom uporabljenim na fasadah sten. Sestavljen iz štirih vzporednih nosilnih sten, ki se iztekajo v naravo. Razstavni prostori so urejeni linearno med njimi. Za razstavne prostore je uporabljena zenitalna svetloba, kjer z pomočjo jeklenih okvirjev strehe spustimo v prostor severno svetlobo. Številne plasti strehe onemogočajo direktnim sončnim žarkom vstop v prostore. Prostori z mehko svetlobo in neskončnimi pogledi na polja in vinograde ponujajo obiskovalcu ambient v katerem se lahko sprosti in uživa v razstavljenih umetninah.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

10


http://www.flickr.com/photos/laeternidaddelpresente/3533326732/

http://loveyourcasablog.com/wp-content/uploads/2012/04/monovision9.jpg

http://www.archdaily.com/102825/ad-classics-kunsthal-oma/631pxkunsthal-planta/

K U N S T H A L R O T T E R D A M - OMA - 1992

http://www.panoramio.com/photo/3437810

Takoj po otvoritvi je Kunstahus v muzejskem predelu Rotterdama postal bolj kulturno središče, kot pa muzej. Kunstahus je skupek več galerij in dvoran, ki omogočajo popolno fleksibilnost, in gosti številne razstave in dejavnosti, ki lahko sobivajo posamezno ali skupaj. Nahaja se ob hitri cesti, na vrhu enega največjih jezov v Rotterdamu. S 3000 kvadratnimi metri površin služi kot most med hitro cesto in muzejskim parkom na severu. Muzej je sestavljen iz štirih samostojnih delov, na križišču dveh mestnih vpadnic. Čeprav so volumni razdeljeni in avtonomni, je Koolhass ustvari kontinuirano spiralno povezavo, ki povezuje prostore z vrsto ramp in vozlišč, ki se zgodijo nad in pod zemljo. Tako z izmenjavo prehodov iz enega v drug prostor doživljamo različne izkušnje vsakega prostora. To omogoča hkratno razstavljanje klasične in moderne umetnosti, arhitekturnih razstav ali fotografskih.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

11


http://www.max.de/cityguide/city/frankfurt/kultur/museum/126351,1-

http://cdn.archinect.net/images/1200x/cm/cmfiwdmn4m0yca67.jpg

http://fog.ccsf.cc.ca.us/~nregino/rm_Museum_of_the_Decorative_Arts_Frankfurt_Germany_1979-1985.gif

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:M-fak-ffm001.jpg

M U Z E J D E K O R A T I V N I H U M E T N O S T I - FRANKFURT RICHARD MEIER - 1985

http://www.flickr.com/photos/darrellg/1427529810/in/photostream/

Karakter okolice lokacije muzeja je imel ključno vlogo pri zasnovi muzeja. Ne samo sama topografija lokacije, ampak tudi odnos do obstoječe vile. Muzej je del nove kulturne četrti ob reki Main. Umestitev programa na dano lokacijo je omogočilo, da se preostal prostor obravnava kot park, ki se odpira proti reku in mestu na drugem bregu. Zamaknjena zasnova tloris izhaja iz dveh med seboj se sekajočih geometrij, ortogonalne mreže, ki izhaja iz obstoječe vile, in druge, ki izhaja iz lege reke. Obstoječa vila je vključena v sam muzejski kompleks, tako da postane del nove tlorisne mreže. Njene osnovne dimenzije postanejo modul ostalim volumnom, proporci oken pa postanejo osnova za zasnovo fasad novih volumnov. Organizacija notranjih razstavnih prostorov pelje obiskovalca v nasprotni smeri urinega kazalca čez prostore, ki opisujejo zgodovino evropske dekorativne umetnosti.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

12


2.4

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2011/10/15/64827416_muzej4.jpg

http://seviqc-brezice.si/assets/Uploads/Rudolfinum.jpg

MUZEJI PRI NAS

Zgodovina slovenskih muzejev se začne z ustanovitvijo Krajinskega deželnega muzeja, danes Narodnega muzeja Slovenije, v Ljubljani leta 1821. V začetku 20.stoletja so muzeje dobila tudi druga večja urbana središča v Sloveniji: Celje, Kamnik, Ptuj, Maribor. Prvi specialni muzej pri nas je bil leta 1889 ustanovljen Šolski muzej, kmalu zatem, leta 1908, pa še Jakopičev paviljon, predhodnik leta 1933 ustanovljene Narodne galerije. V času med obema vojnama smo dobili Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije. Število muzejev je po drugi svetovni vojni izjemno hitro naraščalo. Med njimi sta bila tudi Moderna galerija v Ljubljani in Muzej ljudske revolucije Slovenije, ki je sprožil val ustanavljanja podobnih muzej po večjih krajih v Sloveniji. V 50ih letih je na pobudo takratnega republiškega organa za kulturi nastalo več pokrajinskih in lokalnih muzejev na celotnem slovenskem ozemlju. Po tem se je ustanavljanje novih muzejev močno ustavilo. Danes se predvsem povečuje število različnih muzejskih zbirk znotraj že obstoječih ustanov. Leta 2003 smo imeli v Sloveniji registriranih 252 muzejev in muzejskih zbirk, od tega jih je 70 takšnih, ki imajo zaposleno strokovno osebje.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

13


3.1

LJUBLJANA - ZGODOVINA IN LEGA

Ljubljano naj bi kot govori zgodba o Argonavtih, ustanovil mitološki grški junak Jazon. Antični pisec Sozomenos navaja: Argonavti namreč, ko so bežali pred kraljem Aitesom na povratku niso uporabili iste poti. Pluli so po morju nad Skitijo po rekah tamkaj prišli v deželo Italikov. Tu so prezimili in ustanovili mesto poimenovana Emona (Šašel, 1984, str.36). Ljubljanska kotlina v kateri leži mesto je že v prazgodovini predstavljala pomembno povezavo med Apeninskim polotokom, severovzhodno Evropo in Balkanom. Področje Ljubljanskih vrat, prehod med Šišenskim hribom in grajskim gričem med katerima teče Ljubljanica, naseljeno že več tisočletij. Prek nje je potekala znamenita jantarjeva pot. Vedno je bila točka, kjer se križajo poti od morja v območje Donave. In zato je tukaj v vseh dobah stanoval, delal in trgoval človek, čeprav klima še zdaleč ni bila ugodna za naselitev (Ravnikar, 2007, str. 222).

osebni arhiv

osebni arhiv

Najstarejši sledovi človekovega bivanja na tem področju segajo vsaj 7000 let v preteklost. O prvih bolj organizirani ureditvi naselja pa lahko govorimo nekje okoli leta 3900 pr.n.š. Za svoja bivališča so si izbrali delno zamočvirjena tla na Ljubljanskem barju in si postavili hiše na kolih, zato jim pravimo tudi koliščarji. Prevažali so se v čolnih, imenovanih drevaki, ki so bili izdolbljeni iz debel, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Nekaj stoletij pred prihodom Rimljanov je na območju med Bregom in Vegovo ulico že obstajala bolje organizirana keltska Emona. Rimljani so prevzeli to naselje s prebivalci vred in ob njem leta 34 pr.n.š. zgradili svoje novo mesto, ki so ga prav tako poimenovali Emona. Nekatere najdbe kažejo na to da je bilo prav na področju Emone najprej vojaško taborišče, ki je šele s postavitvijo obzidja okoli 10 pr.n.š. postalo utrjena naselbina. Mesto je bilo urejeno po upravnih in gradbenih načelih gradnje rimskih mest, ki so veljala v času cesarja Avgusta. Obzidje s stolpi je obdajalo pravokotni prostor dimenzij 500x400m, z osrednjim trgom, forumom in sistemom pravokotno križajočih se cest, med katerimi so bile stavbne površine. Pod cestami so v smeri zahod–vzhod tekle kloake, večji kanalizacijski kanali, ki so odvajali odpadno vodo v Ljubljanico. Poseljeni so bili tudi nekateri predeli zunaj obzidja. Ob severni, zahodni in vzhodni vpadnici v mesto – iz smeri Celeje, Akvileje in Nevioduna – so po rimski navadi zrasla grobišča. Emona je živela samo nekaj stoletji, nato je bila požgana in opuščena. Kmalu zatem pridejo na to področje slovanska plemena. Srednjeveško naselje se začne razvijati med grajskim gričem ter Ljubljanico. S časom Ljubljano sestavljajo z obzidjem ločena jedra: Stari trg, Mestni trg in Novi trg. Mestu je ta čas zapustil značilno silhueto z Ljubljanskim gradom, cerkve, samostane in staro mestno. Ko v 13.stol. preide Ljubljana pod Habsburško oblast, dobi mesto novo ime - Laibach. Mesto hitro raste in v 16.stol. ima že 5000 prebivalcev. Postala je veličastno baročno mesto z bogato gradbeno dejavnostjo, med katerimi so tudi nekateri najlepši arhitekturni spomeniki: stolnica, križevniška, frančiškanska cerkev, magistrat, prenekatere meščanske dvorce in hiše. Ob prihodu Napoleona in ustanovitvi Ilirskih provinc doživi mesto kulturni in gospodarski preporod. Slovenščina postane uradni jezik in začenja se prebujati domači kulturni razvij in nastanek narodne zavesti. Oblast ponovno preide v roke Avstrijcev leta 1813. Sledi hiter razvoj, gradnja novih manufaktur in obratov, kar ima na urbanistični razvoj mesta velik vpliv. Ob mestnih vpadnicah, kjer je potekalo čedalje več trgovine, nastajajo novi mestni predeli, nastali so tudi mnogi večji parki (Park Tivoli) in trgi (Kongresni trg). Leta 1849 zgradijo železnico, ki je mesto povezalo z Dunajem. Sledila je še južna železnica, ki je peljala vse do Trsta. Leta 1895 je mesto prizadel močan potres, ki pa da povod za novo urbanistično zasnovo. Pomemben pri procesu je Camillo Sitte, vendar na koncu mestni svet sprejme predlog arhitekta Maksa Fabianija. Mesto postane tudi kulturna prestolnica in dom številnih pisateljev, pesnikov in drugih umetnikov. Po I. svetovni vojni postane mesto del Države SHS, za tem del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kmalu del Kraljevine Jugoslavije. Postane močno upravno, družbeno in kulturno središče regije. Na mestno podobo je v tem času najbolj vplival arhitekt Jože Plečnik, ki je z manjšimi intervencijami izboljševal javni prostor v mestu. Po 2.sv.vojni postane Ljubljana glavno mesto Socialistične republike Slovenije, ki je del Jugoslavije. To je bil čas skokovitega gospodarskega razvoja, ki je privabil številne nove prebivalce, in mesto se je razširilo.

http://lh4.ggpht.com/5pXhzwOkRKssILSBCklyON98Rp54su5dyDhBth-6E14b-rTNcGNOMdmH-TeL-e7yLdEAP1I=s136

Z osamosvojitvijo Slovenije pa je postala prestolnica neodvisne države ter gospodarsko in kulturno središče države.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

15


http://cdn1.siol.net/sn/img/09/146/633789542944140117_kino.jpg

http://www.dnevnik.si/ljubljana/1042537441

3.2

http://www.visitljubljana.com/file/167226/turist-ponudba-ogledi34.jpg

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:KongresniTrgLjubljana1.JPG

JAVNI PROSTOR IN JAVNE VSEBINE

Posebnost Ljubljane je sigurno njena bližina zelenju. Razvoj mesta je po načrtih arhitekta Franceta Tomažiča iz leta 1967 predvideval intenzivno pozidanost ob petih vpadnicah med njimi pa se v mesto zajedajo zeleni klini, ki pripeljejo naravo v samo središče mesta. Za Ljubljano so med drugim značilne urejene javne površine ob Ljubljanici ter v ožjem mestnem središču, medtem ko ostale mestne četrti pesti veliko pomanjkanje parkov ter javnih površin. Po osamosvojitvi so mestne četrti, zaradi nezmožnosti konkuriranju javnim programom v središču mesta, izgubile svoje kulturne centre, ki se šele počasi znova vzpostavljajo. Tako so vse večje kulturne institucije zgoščene v središču mesta, predvsem ob Prešernovi cesti in njeni okolici (Cankarjev dom, Narodni muzej, Naravoslovni muzej, Opera, Moderna galerij, Narodna galerija) ter na območju Muzejske četrti Metelkova.

http://trajekt.org/arhiv/pictures/lj_1965_s1.jpg

http://ejkartica.files.wordpress.com/2012/07/trnfest09_thumb.jpg

Danes se zeleni klini uničujejo zaradi interesa kapitala, mestni trgi so, kljub spremembam, še vedno dostikrat namenjeni parkiranju. Novi projekti v mestu pa se gradijo samo v interesu kapitala in ne skrbijo za nove javne površine in pomen njih za življenje v mestu. Javni prostor dolgoročno prinaša za mesto več, to ni samo prostor za druženje, ampak tudi za razvijanje javnih vsebin, brez katerih mesta niso urbane celote ampak le spalna naselja.

3.3

MESTNI MUZEJ

LJUBLJANA

Na področju Ljubljane je bil leta 2009 ustanovljen zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki združuje Mestni muzej Ljubljana, Galerijo Jakopič, Galerijo Vžigalica, Mestno galerijo Ljubljana, Bežigrajsko galerijo 1, Bežigrajsko galerijo 2, Galerijo 001 in Tobačni muzej v Kulturnem centru Tobačna 001 ter Plečnikovo hišo v Trnovem. Njegova naloga je evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, vrednotenje, ohranjanje, interpretiranje, raziskovanje in predstavljanje materialne in nematerialne dediščine s področja zgodovine mesta Ljubljana in širše okolice od prazgodovine do danes, izvajanje pedagoških, andragoških in promocijskih dejavnosti na področju delovanja zavoda ter poklicno usposabljanje.

http://www.visitljubljana.com/si/imenik/znamenitosti/1336/detail.html

http://www.visitljubljana.com/file/435956/cankarjev-dom-1.jpg

Del Mestnega muzeja je tudi več arheoloških parkov na področju Ljubljane (Emonska hiša, Zgodnjekrščansko središče, Rimski zid...).

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

16


4

OBMOČJE OBDELAVE

4.1

LEGA

Območje obdelave se nahaja v središču Ljubljane, med Prešernovo, Gregorčičevo, Igriško in Erjavčevo ulico. Idejna zasnova se ukvarja z ureditvijo celotnega kareja kot zaključene grajene celote. OSNOVNI PODATKI O LOKACIJI Površina celotnega območja 13.300m2 Tlorisna površina obstoječih objektov 2280m2 V lasti RS in MOL 12470m2 Zasebna last 830m2

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

Povzeto po: - Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana - http://prostor2.gov.si/javni - http://urbinfo.gis.ljubljana.si

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

17


faze Zgodnjekrščanskega centra v Emoni http://www.mgml.si/images/iman/gallery_emona.jpg

Zgodnjekrščanski center v Emoni, str. 16

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

Franciscejski kataster 1823 - 1869

4.2

ZGODOVINA OBMOČJA

Pred prihodom Rimljanov na območju obdelave ni znanih nobenih dokazov o poselitvi. Najstarejša znana gradbena faza na območju je nastala nekje v 1.stol. kot del mesta Emona in pokriva eno zazidalno parcelo urbanistične mreže – insulo 32. Stoji v neposredni bližini nekdanjega foruma in ob zahodnem obrambnem obzidju. Stavba, zasebnega značaja, na območju insule je bila zgrajena po vseh gradbenih načelih gradnje rimskih mest – gradnja med pravokotni ulicami, točno določen obseg in mere objektov, urejena komunalna ureditev in potek zbirnih kanalov. Njen prvotni izgled se ni razlikoval od mnogih drugih stavb v mestu. Obdana je bila z glinastim pločnikom, verjetno je bil grajena pritlično, z bolj ali manj praznimi zunanjimi stenami, po vzoru mediteranskih stavb. Prostori so bili orientirani navznoter in razporejeni okrog osrednjega atrija, kjer je stal vodnjak. Namenjena je bil eni sami večji družini ali pač več podnajemnikom. Konec 3.stol. so objekt prezidali in uredili v privatno kopališče – balneum, namenjeno izbranemu občinstvu. To je bil čas ponovnega ekonomskega vzpona Emone, kar je razvidno iz najdenih poslikav, stropnih dekoracij in drobnega gradiva, najdenega v kopalniškem kompleksu. V drugi polovici 4.stol. so porušili severozahodni del kopališča in zgradili dvorano z mozaičnim podom in nov bazenček. Glede na najdene ostanke mozaičnega poda, domnevajo da je v stavbi deloval zgodnjekrščanski oratorij – molilnica. To je bil javni prostor za shajanje takrat že številnih krščanskih vernikov, prav gotovo pa to ni bil edini tak prostor v Emoni. V zadnjem gradbenem posegu v začetku 5.stoletju so celoten objekt preuredili v sedež škofije – episkopij, s krstilnico in zaenkrat še neodkrito episkopalno baziliko. Danes lahko zanesljivo določimo le krstilnico z odprtim hodnikom. Je pravokotne oblike, dimenzij 8,5x8,5m. pravokotna stavba brez apside se je dvigala nad pritličnim episkopijem. Na sredini je osmerokotni bazenček za krščevanje, ki naj bi bil pokrit z baldahinom slonečim na osmih stebrih iz belega marmorja. Po vpadu Hunov na to območje konec 5.stoletja je bila Emona verjetno do tal porušena. Mesto so deloma obnovili, vendar vemo o tem obdobju premalo, da bi lahko z gotovostjo trdili kaj se je dogajalo na tem območju. Slovani so center svojega naselja preseli pod Grajski grič, bližje Ljubljanici, ker se kasneje razvije srednjeveško mesto Ljubljana.

arhiv Fakultete za arhitekturo

Ravnikar, urbanistična zasnova 1984

Ravnikar, urbanistična zasnova 1949

arhiv Fakultete za arhitekturo

Resnejša pozidava obravnavanega območja se ponovno začne šele v 18.stol. s postavitvijo Uršulinske cerkve s samostanom. Mesto pa se bistveno spremeni šele po rušitvi mestnega obzidja konec 18.stol. Leta 1897 zgradijo na območju Cesarsko-kraljevo deželno vlado, današnjo Vladno palačo, ki je imela po prvotnih načrtih na vzhodni strani urejen vrt. Obe vili, ki stojita na območju, sta bili zgrajeni v začetku 19.stol. Med leti 1947 in 1986 Edvard Ravnikar predlaga več urbanističnih rešitev celotnega območja. Z razvojem ideje Trga republike se spreminja tudi predvidena pozidava na obravnavanem območju. Tako je najprej predlagal večji prizidek današnji Vladni palači, in ga z monumentalnim parkom povezal z parkom med Parlamentom ter Narodnim muzejem. Po izgradnji kompleksa Trga republike s Cankarjevim domom radikalno poseže v območje ter poruši vse objekte razen Vladne palače in pred njo predvidi baročni park, kot iztek celotnega kompleksa. Območje je postalo eno izmed novih mestnih središč z novima višinskima dominantama, ki sta dodobra spremenili veduto mesta. Današnje obstoječe stanje zaključi izgradnja osnovne šole Majde Vrhovnik na vzhodnem delu območja.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

18


4.3

MORFOLOŠKA ANALIZA 1:4000

ANALIZE

OBMOČJA

ANALIZA ZELENJA 1:4000 Kljub dokaj gosti mestni pozidavi se na širšem območju pojavi kar nekaj manjših zelenih ureditev in trgov. Nahajajo predvsem ob objektih z kulturnim programom. Zelenje se pojavlja tudi na dvoriščih stanovanjskih karejev, vendar je to bolj stvar naključne zasaditve kot načrtovane ureditve dvorišč, ki so več ali manj degradirana. Kaže se tudi možnost vzpostavitve zelen poteze, ki bi potekala po eni izmed emonskih ulic in bi povezovala ureditev parka ob Rimskem zidu na jugu, preko Foersterjevega vrta za Filozofsko fakulteto z zazelenjenim območjem med Osnovno šolo Majde Vrhovnik in kompleksom Trga republike. ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

19


kulturni in izobraževalni objekti

intenzivnost prometa in hrup

sakralni objekti

zelenje

državne institucije

višinske dominante

poslovne in tržne dejavnosti

PROGRAMSKA ANALIZA 1:4000

ostalo

Prešernova cesta z okolico najbolj izstopa po koncentraciji kulturnega programa - Narodna galerija, Moderna galerija, Opera, Narodni muzej, Cankarjev dom, Drama. Območje je zelo zaznamovano tudi z državnimi institucijami – Vladna palača in Parlament. Med Aškerčevo in Rimsko cesto je zgoščen izobraževalni program – Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in farmacijo, Fakulteta za strojništvo… Programska dominanta v prostoru pa je tudi kompleks Trga republike s prepletom trgovske, poslovne in kulturne dejavnosti.

vozlišča poti

ZAZNAVNA ANALIZA 1:4000

Območje je v večini bolj prehodno območje in nima značilnega mestnega utripa. Nahaja se med prometno zelo izpostavljenima Prešernovo in Slovensko ulico. Čez območje poteka frekventna povezava med območjem fakultet ob Aškerčevi cesti ter Trgom republike. Koncentracije dogajanja so točkovne, na primer ob veleblagovnici Maxi Market in trgu med stanovanjskimi bloki Ferantov vrt. Višinski dominanti v prostoru sta stolpnici kompleksa Trga republike, v ozadju pa se odpirajo pogledi na naravni višinski dominanti, Rožnik in Ljubljanski grad. ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

20


označba geometrije Emone

osebni arhiv

Jakopičeva galerija

http://payload9.cargocollective.com/1/5/176063/2484684/jakopic_03_nastavek_D.gif XXX

I

XXX

XXIX

XXX

V XXV

III

XXX

VI

XXX

III

XXX

VII

XXX

II

XXX

XLI

VIII

XXX

IV

XXX

IX

XVIII

XL

XIX

XXIV

XXII

XLII

XXI XLIII

http://www.visitljubljana.com/file/422229/emonec.

http://www.mgml.si/images/iman/gallery_rimski.vodnjak.jpg

rimski nagrobniki vzidani v Stolnico

XX

osebni arhiv XXIII

XLIV

XLV IX

XXV VIII XXV

I

X

XXV

II

XI

XLV

I

XII

VII

VI

XIII

V XVII IV

I

XIV

II

XVI

III

XV

prenovljen arheološki par Emonska hiša

http://www.studiostratum.net/img/proj/vv_2012-09_lj_arheoloske_jakopicev

osebni arhiv

XVa

POZICIJA RIMSKE EMONE 1:4000

osebni arhiv

Rimski zid na Mirju

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/09/27/64916592_rimski_show.jpg

Ljubljana se je razrastla na temeljih, začrtanih ob postavitvi Emone, ki so možno začrtani v prostor. Še danes lahko v mestu razberemo njene konture. Cestna mreža večinoma še vedno poteka po trasah starih rimskih cest. Na Mirju je ohranjen pravi rimski zid, del nekdanjega obzidja mesta, ki mu lahko sledimo ob zidu Križank in naprej po Vegovi ulici, del obzidja je ohranjen pri Cankarjevemu domu. ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

21


SANITARIJE DELOVNI PROSTORI

OBČASNE RAZSTAVE

GARDEROBA

MUZEJSKA TRGOVINA

ARHEOLOŠKA ZBIRKA

STALNA ARHEOLOŠKA ZBIRKA

VHODNA AVLA

PRODAJA KART

DEPOJI

PROSTORI ZA REKNSTRUKCIJE

INFO ŠIRŠA FUNKCIONALAN SHEMA MUZEJA

VSTOP ZAPOSLENI

PREGLED GRADIVA

PRANJE, SUŠENJE GRADIVA

NADALJNA OBDELAVA

DEPO FIZIČNA INVENTARIZACIJA

SKLADIŠČE IZKOPANEGA GRADIVA

DOSTAVA FUNKCIONALAN SHEMA ARHEOLOŠKEGA INŠTITUTA

IZHODIŠČA

PROJEKTNA NALOGA

FUNKCIONALAN SHEMA MUZEJA

DEPO NEODBELANEGA MATERIALA

4.5

RAZISKOVALNO DELO

KONZERVATORSKA SLUŽBA

DIGITALNA OBDELAVA LABORATORIJ

RAZISKAVE

MUZEJ

ARHEOLOŠKI MUZEJ Arheološki muzej je muzej specializirani za prikaz arheoloških artefaktov. Mnogi od teh muzejev so na prostem, kot na primer Agora v Atenah. Drugi razstavljajo predmete najdene na arheoloških najdišč v notranjosti stavb. Današnji arheološki muzeji so zasnovani kot eksperimentalni centri, ki s pomočjo rekonstrukcij, replik in delavnic dosežejo širiši krog ljudi in bolj nazorno prikazujejo življenje v različnih zgodovinskih obdobjih. Muzej naj bi bil tako zasnovan kot center, ki se ni ozko usmerjen, ampak poleg razstavljenih eksponatov ponudi obiskovalcu tudi prezentacijo celovitega prostora mesta, njegovo rast in razvoj. Tako obiskovalec dobi širšo sliko o mestu in lažje umesti posamezno obdobje v celotno zgodovino mesta. ARHEOLOŠKI PARK S PREZENTACIJO ARHEOLOGIJE Arheološki park je ena izmed oblik varstva kulturne oziroma arheološke dediščine. Je eden on načinov predstavitve, ohranjanja in upravljanja z arheološkim najdiščem. Pojma ne zasledimo v nobenem mednarodnem dokumentu, prav tako ne v zakonodaji RS, se pa množično uporablja v strokovni literaturi in imenih lokacij, kjer so na prostem predstavljene nepremične arheološke ostaline. ARHEOLOŠKI INŠTITUT Inštitut za arheologijo je bil ustanovljen leta 1972. Pred tem sta njegovo delo začeli Arheološka komisija (1947-1948) in sekcija za arheologijo Zgodovinskega inštituta SAZU (1948-1972). Že od začetka je bil glavni cilj delovanja usmerjen v temeljne raziskave, zlasti arheološko topografijo Slovenije, evidenco arheološkega gradiva, proučevanje antičnih napisov, raziskovanje poselitev in arheološko bibliografijo. Zgodaj so bila organizirana tudi večja terenska raziskovanja na ozemlju Slovenije. Danes inštitut zaposluje približno 25 ljudi, ki delujejo na različnih področjih arheološkega raziskovanja. Soočajo se s prostorskim problemom in imajo svoje prostore na različnih lokacijah, predvsem pa pogrešajo laboratorije za raziskave na področju arheozoologije, arheobotanike in palinologije. Arheološki inštitut kot del muzeja predstavlja dodatno vrednost. Obiskovalec lahko tako spremlja pot najdenega gradiva od same najdbe do razstave predmeta v muzeju. Se spoznava s procesom obdelave najdenega gradiva, konservatorskimi deli ter laboratorijskim raziskovanjem.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

23


ZAHODNO OBZIDJE

VIRTUALNA EMONA

SEVERNO OBZIDJE

RIMSKI VODNJAK SEVERNA MESTNA VRATA

ZGODNJEKRŠČANSKO SREDIŠČE

MUZEJ EMONE

LJUBLJANSKI GRAD

MESTNI MUZEJ

NUK II

RIMSKI ZID

RIMSKA HIŠA

LJUBLJANSKO BARJE

POVEZOVANJE IN MREŽA MUZEJEV Muzej Emone bi spadal v sklop muzejev zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane. Vključil bi se v pred kratkim vzpostavljeno mrežo arheoloških parkov in poti po rimski Ljubljani in predstavljal eno izmed vstopnih točk na to pot, kjer bi obiskovalci dobili vse začetne informacije o razvoju Ljubljane in vidnih ostalin rimske Emone

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

24


Arheološki park Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani

http://www.mgml.si/en/images/field/mb_t2_548.splet.zgodnje.krscansko.jpg

VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE Posegi na zaščitenih objektih zahtevajo veliko mero spoštljivosti in subtilnosti do obstoječega. Soočimo se z osnovnim vprašanjem oživljanja spomenika z dodajanjem sodobne arhitekture v obstoječe tkivo, obnovi oziroma rekonstrukciji njegovih elementov. Ustvarjen mora biti jasen dialog med novim in zakonitostmi obstoječega. Na območju se nahajajo arheološki ostanki zgodnjekrščanskega središča, ki so zaščiteni kot arheološka kulturna dediščina. V primeru gradnje bi bilo potrebno narediti podrobnejši kozervatorski načrt s katerim bi določili usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika. Splošne smernice ki veljajo za vse arheološka najdišča pa so: 1. Konservacija in restavracija Pred začetkom kakršnihkoli gradbenih del je najprej potrebno zasnovati podroben načrt varovanja ostalin med gradbenimi deli ter izvesti konservatorsko-restavratorska dela, ki bodo utrdila ostaline in preprečili njihovo posutje med gradbenimi del. 2. Prezentacija ostalin Vse ohranjene strukture se v kontekstu bodoče novogradnje ohranja in situ. Določi se gradbena faza, ki se predstavlja ter pomembnejši elementi. najdišča, ki lahko prispevajo k kakovostni prezentaciji arhitekturnih ostankov. 3. Nadaljnje raziskave Na območjih, ki arheološko še niso bila raziskana, je pred kakršnimikoli posegi v zemeljske plasti potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za kulturo. Interpretacija in prezentacija teh elementov bo možna šele po izvedeni raziskavi.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

25


5

ODNOS

DO AREHOLOGIJE IN PREDSTAVITEV

osebni arhiv

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

26


http://parisworkingforart.files.wordpress.com/2010/05/1274907962-cr3849-169.jpg

http://parisworkingforart.files.wordpress.com/2010/05/1274908020-exploded-axo.jpg

http://www.architectmagazine.com/Images/tmp2F32.tmp_tcm20-204564.jpg

N O V I M U Z E J A K R O P O L E - ATENE, GRČIJA - BERNARD TSCHUMI - 2007

http://parisworkingforart.files.wordpress.com/2010/05/1274907890-2009m26470.jpg

http://www.letemps.ch/rw/Le_Temps/Quotidien/2010/12/16/Culture%20&%20Societe/ImagesWeb/06_restitution.jpg

Muzej se nahaja v zgodovinski četrti Makryianni v Atenah. Stoji manj kot kilometer stran od Partenona in v svojem najvišjem nadstropju ponuja 360-stopinjski panoramski pogled na Akropolo in sodobne Atene. Objekt je sestavljen iz treh sklopov, baze, srednjega in zgornjega dela, ki je vsak namenjen specifičnim potrebam znotraj programa. Baza muzeja stoji na pilotih nad arheološkimi ostanki. Ta nivo vsebuje vhodni del, kot tudi prostore za začasne razstave in vse pomožne prostore. Steklena rampa s pogledom na arheološke ostanke pripelje obiskovalca v srednji del, spektakularen dvovišinski prostor, ki ga podpirajo visoki stebri. Zgornji del je sestavljen iz galerije frizov, ki je enakih dimenzij kot Partenon, ki omogoča razstavljanje eksponatov na točno enakih mestih kot so bili na Partenonu pred stoletji. Krožna pot po muzeju omogoča preplet muzeja z mestom. Pot obiskovalca skozi muzej oblikuje tridimenzionalno zanko, ki obmogoča zgodovinsko sprehajališče, ki se razteza od arheoloških ostankov, vidnih skozi steklena tla v pritličju muzeja, k galeriji frizov s pogledom na Akropolo v najvišjem nadstropju.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

27


http://dinneratmidnight.files.wordpress.com/2010/12/southernspain-108.jpg?w=520&h=780

http://dinneratmidnight.files.wordpress.com/2010/12/southernspain-103.jpg

http://commondatastorage.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/177804.jpg

N A T I O N A L M U S E U M O F R O M A N A R T - MERIDA, ŠPANIJA - RAFAEL MONEO - 1986

http://arts-plastiques.ac-rouen.fr/grp/architecture_musees/architecture_xxe/images/39_xl.jpg

Muzej rimske umetnosti v Meridi je bil zgrajen nad pomembnim arheološkim najdiščem. Načrt za stavbo je bil končan leta 1908, gradnja pa se je začela leto kasneje. Rafael Moeno je v zasnovo vključil arhitekturne elemente, ki predstavljajo rimsko arhitekturo. Opečnati oboki združijo starodavno rimsko mesto z novo stavbo muzeja. Sam muzej je sestavljen iz dveh glavnih delov, ki sta ločena z rimsko cesto, in povezana z mogočnim hodnikom, ki prečka tudi arheološke ostanke pod njim. Prvi del je namenjen razstavnim prostorom muzeja, v drugem se nahaja dvorana. Najmočnejša in najbolj impresivna značilnost stavbe je glavna ladja z vrsto vzporednih opečnatih sten z oboki, ki ustvarjajo manjše razstavne prostore. Artikulacija teh obokov z njihovo višino in subtilno pripeljano svetlobo ustvarja občutljiv ambient za obiskovalce.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

28


http://4.bp.blogspot.com/-fAqNnjMv5nw/Tz1RizaxAGI/AAAAAAAAAGA/VbxcoZZ9vfY/s1600/Planta+de+situaci%C3%B3n.jpg

http://dome.mit.edu/bitstream/handle/1721.3/59236/154477_

http://www.detail.de/uploads/pics/927_500_254.jpg

M A D I N A T A L Z A H R A M U S E U M - CORDOBA, ŠPANIJA - NIETO SOBEJANO - 2008 Objekt je zasnovan kot podzemni muzej, ki ustvarja polne in prazne prostore, pokrite atrije in prosta dvorišča, ki vodijo obiskovalca vzdolž razstavne poti. Glavni vhod vodi v veliko dvorišče kvadratnega tlorisa, ki je kot križni hodnik, organiziran okoli glavnih površin: dvorane, kavarne, trgovine, knjižnice in razstavnih dvoran. Zadnje dvorišče je podaljšek proti zunanji steni razstavnih prostorov muzeja. Koncept projekta omogoča širitev muzeja v prihodnosti.

http://3.bp.blogspot.com/_ASWqiGVfpbQ/TO0X5Wh14bI/AAAAAAAAAhY/TyLCw5wTSBI/s1600/07_Madinat.jpg

Novi muzej vzpostavlja stalen dialog med arhitekturo in krajino. Dvojni kvadratni tloris je transformacija zasnove mesta, vrtovi pa spominjajo na geometrijo izkopavanj. Betonske stene z odtenkom bele in rdeče spominjajo na zidove starega mesta Caliphate. Svetloba, sence in teksture pa pripomorejo k dojemanju bogastva arheoloških ruševin. Muzej se v pokrajini pojavi tiho kot če bi bil najden pod zemljo, tako kot bodo še leta odkrivali ruševine starega mesta nedaleč stran.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

29


http://trollspotting.files.wordpress.com/2011/06/p1020368.jpg?w=640

http://trollspotting.files.wordpress.com/2011/06/p1020256.jpg?w=640

http://trollspotting.files.wordpress.com/2011/06/p1020256.jpg?w=640

H A M A R B I S P E G A A R D M U S E U M - HAMAR, NORVEŠKA - SVERRE FEHN - 1969

http://theredlist.fr/media/database/architecture/across_the_landscape/fehn_musee_archeologique_/007_fehn_musee_archeologique__theredlist.png

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

30


http://www.topboxdesign.com/wp-content/uploads/2011/02/Kolumba-Art-Museum-design-Interior-2.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/08/12811169011-custom.jpg

http://4.bp.blogspot.com/_qfZbDOVwtBc/S-WlD2zdzbI/AAAAAAAAAGU/ bngvtjnQDdM/s1600/peter-zumthor-kolumba-plan.jpg

K O L U M B A - KÖLN, NEMČIJA - PETER ZUMTHOR - 2007

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9f/St._Kolumba_K%C3%B6ln_-_

Muzej gosti muzejsko zbirko rimskokatoliške nadškofije, ki se razteza čez več kot tisoč let. Zasnova se dviga iz ruševin poznogotske cerkve, spoštljivo od zgodovine lokacije in ohranja njeno bistvo. Projekt je nastal od znotraj navzven, in z odnosom do same lokacije. Zumthor je veliko pozornost namenil uporabi materialov, predvsem pa detajlom. z uporabo opeke je združil več malih delov mesta, ostanek gotske cerkve, kamniti spomeniki iz rimskega obdobja in kapelo nemškega arhitekta Gottfrieda Bohma. Fasada iz sive opeke združena s fasado ruševin cerkve ustvarja nov obraz sodobnega muzeja. Z razmikanjem opek je omogočien dostop razpršene svetlobe, ki dopolnjujejo ambiente v muzeju. V muzeju je 16 različnih razstavnih prostorov in pa srce muzeja – skrivnostni vrt z dvoriščem za tih in miren razmislek.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

31


6

PROJEKT

Ko mi je služba podana, jo zatlačim globoko v svoj spomin in si ne dovolim narediti nobene skice…tako deluje človeška glava: ima določene neodvisnosti: je kot škatla, v katero lahko streseš elemente problema in jih pustiš lebdeti, nalahko vrteti, fermentirati. Nato pa nekega dne pride spontano gibanje od znotraj: vzameš svinčnik…in ideja se rodi na list papirja. Le Corbusier (Hertzberger, 2000, str.285)

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

32


OBSTOJEČI VILI

SPUŠČEN TEREN NA NIVO IZKOPANIN

UMESTITEV NOVIH VOLUMNOV

POVEZOVALNA PLOŠČAD

6.2

KONCEPT

Nov objekt se skuša volumensko približati merilu vil, zato je kompleks sestavljen iz treh manjših volumnov, ki so na nivoju prvega nadstropja med seboj povezani s povezovalno ploščadjo, na katero vodi več klančin, ki tvori dvojni javni prostor, pokritega spodaj in odprtega zgoraj. Spuščen parter z nadkritim delom oblikuje odprt prostor, namenjen prezentaciji arheoloških ostankov zgodnjekrščanskega središča ter novemu parku. Ves spremljevalni oziroma tržni program je dvignjen na nivo ploščadi, ki postane nov mestni parter. Višinsko se volumni prilagajajo obstoječi okoliški pozidavi. S tako zasnovo nove pozidave ne zadostim samo potrebam programa, ampak mestu ponudim nov javni prostor in oživitev celotnega območja. Glavni dostop do kompleksa je mišljen iz severne strani, kjer se preko parka počasi spustiš na nivo glavnega vhoda in arheološkega parka. Dostopi do nivoja parterja pa so možni tudi z vseh ostalih treh strani, preko urejenih klančin ali stopnišča. Dvignjena ploščad je dostopna po treh klančinah, iz križišča med Gregorčičevo in Igriško ulico, vzporedno z Vladno palačo ter na drugi strani s klančino ob Cankarjevem domu. Glavni vhod v muzej je samo s severne strani, medtem ko lahko v arheološki inštitut vstopimo iz dvignjene ploščadi ali pa se vanj povzpnemo preko klančine ob arheoloških ostankih na nivoju spuščenega parterja.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

34


POGLED NA VHODNI PARTER

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

36


JAVNI PROSTOR NA PLOŠČADI

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

38


MUZEJ EMONE ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

40


ARHEOLOŠKI INŠTITUT ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

41


-3 in -2 K L E T D GARAŽNA HIŠA D.-3.1 parkirna mesta beton D.-3.2 vozna površina beton D.-3.3 komunikacije lit tlak

-1

3210m2 1340m2 1826m2 44m2

KLET

C UPRAVA C.-1.1 arhiv beton C.-1.2 depo obravnavanega gradiva C.-1.3 tehnični prostor beton C.-1.4 komunikacija lit tlak

beton

161m2 91m2 30m2 6m2 34m2 1900m2 670m2 1208m2 22m2

D GARAŽNA HIŠA D.-1.1 parkirna mesta beton D.-1.2 vozna površina beton D.-1.3 komunikacije lit tlak

0 PARTER A MUZEJ EMONE A.0.1 vhodna avla lit tlak A.0.2 muzejska trgovina lit tlak A.0.3 prostor za začasne razstave A.0.4 garderoba z omaricami lit tlak A.0.5 garderoba lit tlak A.0.6 sanitarije keramika A.0.7 priročno skladišče beton A.0.8 komunikacije lit tlak A.0.9 skladišče muzejske trgovine A.0.10 strojnica beton A.0.11 tehnični prostor beton A.0.12 prostor za vzdrževalca beton A.0.13 skladišče beton A.0.14 skladišče beton A.0.15 skladišče beton B ARHEOLOŠKI INŠTITUT B.0.1 komunikacije beton B.0.2 skladišče beton B.0.3 tehnični prostor beton C UPRAVA C.0.1 vratarnica parket C.0.2 pisarna kustosa parket C.0.3 pisarna kustosa parket C.0.4 pisarna kustosa parket C.0.5 pisarna kustosa parket C.0.6 pisarna kustosa parket C.0.7 pisarna kustosa parket C.0.8 komunikacije lit tlak

lit tlak

beton

1392m2 250m2 190m2 450m2 11m2 24m2 35m2 3m2 170m2 22m2 66m2 37m2 18m2 90m2 11m2 15m2 71m2 37m2 13m2 20m2 162m2 7m2 21m2 17m2 17m2 28m2 18m2 14m2 40m2

C UPRAVA C.1.1 pisarna tajnice parket C.1.2 sejna soba parket C.1.3 pisarna direktorja muzeja C.1.4 računovodstvo parket C.1.5 pisarna parket C.1.6 sanitarije keramika C.1.7 čajna kuhinja parket C.1.8 komunikacije lit tlak

beton

parket

34m2 11m2 170m2 72m2 177m2 28m2 33m2 28m2 16m2 16m2 10m2 6m2 40m2

A MUZEJ EMONE A.1.1 razstavni prostor lit tlak A.1.2 kavarna lit tlak A.1.3 knjigarna lit tlak A.1.4 sanitarije kavarne keramika A.1.5 kuhinja kavarne keramika A.1.6 skladišče kavarne lit tlak A.1.7 skladišče knjigarne lit tlak A.1.8 komunikacije lit tlak

800m2 400m2 150m2 70m2 13m2 15m2 16m2 11m2 125m2

B B.1.1 B.1.2 B.1.3 B.1.4

722m2 200m2 85m2 102m2 18m2

4 NADSTROPJE

2 NADSTROPJE A MUZEJ EMONE A.2.1 razstavni prostor lit tlak A.2.2 komunikacije lit tlak A.2.3 skladišče lit tlak

527m2 375m2 125m2 27m2

B ARHEOLOŠKI INŠTITUT B.2.1 prostori za sprejem in obdelavo B.2.1.1 prostor za čiščenje gradiva parket B.2.1.2 prostor za fizično inventarizacijo parket B.2.1.3 prostor za digitalno obdelavo parket B.2.2 komunikacije lit tlak parket B.2.3 depo lit tlak B.2.4 arhiv lit tlak

494m2 57m2 60m2 36m2 170m2 156m2 14m2

D garaža

B arheološki inštitut

C uprava

3 NADSTROPJE

A muzej

A muzej

3 NADSTROPJE A MUZEJ EMONE A.3.1 razstavni prostor lit tlak A.3.2 komunikacije lit tlak A.3.3 skladišče lit tlak

386m2 305m2 65m2 16m2

B ARHEOLOŠKI INŠTITUT B.3.1 konzervatorska služba B.3.1.1 pisarna parket B.3.1.2 konzervatorska delavnica parket B.3.1.3 konzervatorska delavnica parket B.3.2 naravoslovni laboratoriji parket B.3.2.1 laboratorij parket B.3.2.2 laboratorij parket B.3.2.3 laboratorij parket B.3.3 čajna kuhinja parket B.3.4 sanitarije keramika B.3.5 komunikacije lit tlak B.3.6 depo lit tlak B.3.7 arhiv lit tlak

696m2 36m2 60m2 57m2

B ARHEOLOŠKI INŠTITUT B.4.1 pisarne za razsikovalce B.4.1.1 pisarna parket B.4.1.2 pisarna parket B.4.1.3 pisarna parket B.4.1.4 pisarna parket B.4.2 vodstvo inštituta B.4.2.1 pisarna parket B.4.2.1 tajništvo parket B.4.2.1 pisarna direktorja parket B.4.2.1 sejna soba parket B.4.3 čajna kuhinja parket B.4.4 sanitarije keramika B.4.5 komunikacije lit tlak B.4.6 trezor lit tlak B.4.7 fototeka lit tlak

6.5 2 NADSTROPJE

1 NADSTROPJE

702m2 25m2 28m2 51m2 51m2 25m2 28m2 51m2 51m2 34m2 22m2 220m2 16m2 100m2

PROGRAMSKA SHEMA

Programsko je kompleks razdeljen na štiri programske sklope: Muzej Emone, Arheološki inštitut, upravni del ter garažno hišo pod protokolarno ploščadjo. A Muzej Emone Manjša dva volumna, ki sta v pritličju povezana, sta namenjena prostorom muzeja. V povezovalnem pritličnem delu je med obema volumnoma glavni vhod z vstopno avlo, muzejsko trgovino in večjim prostorom namenjenemu začasnih postavitvam razstav. V vkopanem delu je umeščen servisni pas z garderobami, sanitarijami in vsemi potrebnimi tehničnimi prostori. V višje etaže obeh volumnov se povzpnemo po dveh komunikacijskih jedrih. Prvo nadstropje, nivo povezovalne ploščadi, je poleg razstavnim prostorom namenjen tudi spremljevalnemu javnemu programu, kavarni in knjigarni, ki sta dostopni iz ploščadi in samega muzeja. Višje etaže pa so namenjene izključno razstavnim površinam, organiziranim okoli večvišinskega prostora.

36m2 60m2 57m2 34m2 22m2 220m2 100m2 14m2

4 NADSTROPJE

1 NADSTROPJE

ARHEOLOŠKI INŠTITUT vstopna točka lit tlak večnamenski prostor lit tlak prostor za delavnice lit tlak info pult lit tlak

B.1.5 sanitarije keramika B.1.6 skladišče lit tlak B.1.7 komunikacije lit tlak B.1.8 skladišče neobd. materiala

0 PARTER

B Arheološki inštitut Inštitut je umeščen nad arheološke ostanke in se tako v pritličju razen z servisno lamelo ne dotika tal. Dostopen je preko klančine ali pa preko povezovalne ploščadi. Prvo nadstropje je namenjeno vstopni točki s predstavitvijo razvoja Ljubljane, ter spremljevalnemu programu delavnic. V servisno jedro so poleg komunikacij in sanitarij umeščeni tudi prostori depoja in različnih arhivov. Naslednji dve nadstropji sta namenjeni delovnim prostorom različnih sklopov inštituta (sprejem in obdelava gradiva, konservatorska služba, naravoslovni laboratoriji), ki so umeščeni ob osrednji atrij nad krstilnico, najpomembnejšim delom ostankov zgodnjekrščanskega središča. Najvišja, četrta etaža, je namenjena vodstvu inštituta in pisarnam raziskovalcev. C Uprava Prostori uprave kompleksa so umeščeni v obstoječo vilo ob Gregorčičevi ulici. Glavni vhod ostane na mestu obstoječega vhoda iz manjšega trga ob enem izmed dostopov na nižji nivo parterja kompleksa. Polkletna etaža je namenjena depoju, arhivom in tehničnim prostorom. V dvignjeno pritličje so umeščene poleg sprejemnice še pisarne kustosov, prva etaža pa je namenjena pisarni direktorja muzeja, sejni sobi, tajništvu, računovodstvu, ter skupnim prostorom zaposlenih s čajno kuhinjo in sanitarijam.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

42


POGLED IZ IGRIŠKE ULICE

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

43


POGLED NA PLOŠČAD PRED VLADNO PALAČO

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

45


6.9

INSTALACIJE IN POŽARNA VARNOST

Kompleks se primarno napaja iz obstoječih komunalnih priključkov (vodovod, elektrovod in kanalizacija). Dovodi so speljani po instalacijskih jaških v jedrih objektov, spuščenih stropovih, talno in v stenah. Energetski prostori se nahajajo v vkopanem delu pritličja. Novi in obstoječi objekti kompleksa so klimatizirani. Predviden je centralni klimat s strojnicami v vkopanem delu pritličja. Predviden je kanalski razvod z odprtinami v tleh in stropu, ki omogoča srk oziroma odvodnjavanje zraka iz prostora. Toplotna oskrba kompleksa je predvidena s priključitvijo na plinovod. Kurilnice so predvidene v vkopanem delu pritličja. Posamezni prostori so ogrevani s talnimi konvektorji nameščenimi ob steklenih površinah oziroma talnim ogrevalnim sistemom za enakomernejše gretje površin. Požarno varnost se zagotovlja s sistemi javljanja požara, odvoda dima in samodejnega gašenja požara. Dostopi do kompleksa za intervencijska vozila so možni iz Gregorčičeve in Erjavčeve ulice. Zasnova novih objektov je zelo odprta, armiranobetonska jedra omogočajo varno evakuacijo iz višjih nadstropij. Kompleks je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop je v pritličju povezan in se v nadstropju razdeli v dva volumna. Drugi je samostojen volumen. Vsak od teh treh volumnov je sestavljen iz dveh požarnih sektorjev. Pritlični povezovalni del prvega sklopa pa je samostojen požarni sektor. Energetski prostori so ločene požarne celice.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

48


7

GRAFIČNE PRILOGE

ureditvena situacija

1:1000

tloris 1.,2. in 3. kleti tloris parterja tloris 1.nadstropja tloris 2.nadstropja tloris 3.nadstropja tloris 4.nadstropja

1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250

prerez A-A prerez B-B prerez C-C

1:250 1:250 1:250

fasada jug fasada sever fasada vzhod fasada zahod

1:250 1:250 1:250 1:250

fasadni pas

1:25

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

50


8

VIRI IN LITERATURA

Aalto A. 1995, Alvar Aalto, Basel ; Boston ; Berlin : Birkhäuser Briški B. 2004, Šole brez hodnikov, Hiše, letnik 5 (št.10), str.40-41 Dirjec B. et al., 1996, Pozdravljeni, prednamci!: Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Ljubljana : Cankarjev dom : Mestni muzej Fehn S. 2009, Sverre Fehn : the pattern of thoughts, New York : Monacelli Press Korošec B. 1991, Ljubljana skozi stoletja, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana Mack, G. 1999, Art museums into the 21st century, Basel ; Berlin ; Boston : Birkhäuser, cop. Miles R. 1994, Towards the museum of the future, Routledge, London Naredi-Rainer von, P. 2004, Museum buildings : a design manual, Basel ; Berlin ; Boston : Birkhäuser, cop. Newhouse, V. 2006, Towards a new museum, New York : Monacelli Press Pallasmaa J. 2005, Encounters, Helsinki: Rakennustieto Oy Perko V. 2012, Sodobni muzej je medij, Pogledi, letnik 3 (št.9), str.22 Perko V. 2011, Dediščina kot generator inspiracije in identitete, Pogledi, letnik 2 (št.10), str.29 Plesničar Gec L. 1999, Urbanizem Emone, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana Plesničar Gec L. 1999, Zgodnjekrščanski center v Emoni, Ministrstvo za kulturo, Ljubljana Ravnikar E. 2007, Umetnost in arhitektura, Slovenska matica, Ljubljana Šašel J. 1984, K zgodovini Emone v rimskih napisih in literaturi. – V zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, Ljubljana Torres E. 2005, Zenithal light, Collegi d’Arquitectes de Catalunya Watts, A. 2005, Modern construction roofs, Wien ; New York : Springer, cop http://www.sms-muzeji.si www.in-situ.be http://www.geopedia.si http://prostor2.gov.si/javni http://urbinfo.gis.ljubljana.si http://www.schoeck.si http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp www.archdaily.com

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

66


Hvala. prof. Milošu Florijančiču in doc. Mitju Zorcu za vse nasvete in znanje, ki sta ga delila z mano v času delanja diplome družini za podporo in potrpežljivost v prav vseh letih študija Tini za prijateljstvo in vse poskuse razumeti Nini za prijateljstvo in nepozabne četrtkove večere Juretu za iskreno kritiko, aniko in vse ostalo Petru za podporo, neverjetno energijo pri ustvarjanju in željo po še Matevžu za vsa leta in skoke Žigi za glas razuma, red in disciplino Andreju za najboljši humor in premikanje meja Roku za priložnost in prve korake v svet arhitekture Tadeju za super maketo, Martinu za lepe vizualizacije Ireni Šinkovec, Bernardi Županek in Dijani Cerovski za odkrivanje sveta arheologije

in vsem ostalim, ki ste delili mnenje in študijska leta.

ARHEOLOŠKI PARK Z MUZEJEM EMONE ∙ ureditev območja med Vladno palačo, Erjavčevo, Igriško in Gregorčičevo ulico Univerza v Ljubljani ∙ Fakulteta za arhitekturo ∙ Mojca Gabrič ∙ mentor prof. Miloš Florijančič ∙ somentor doc. Mitja Zorc ∙ vpis 2004 ∙ diploma 2012

67


Mojca Gabrič  

Arheološki park z muzejem Emone

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you