Issuu on Google+

POKUŠINA V BRDIH Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev Diplomska naloga

Marko Ličen


Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomska naloga: Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev leto vpisa: 2003/2004 leto izdelave: 2011 avtor: Marko Ličen mentor: prof. Miloš Florijančič somentor: asist. Mitja Zorc konzultant za konstrukcijo: prof.dr. Vojko Kilar


KAZALO VSEBINE UVOD Tema Vino in arhitektura BRDA Zgodba o Brdih Vinarstvo v Brdih IZBOR LOKACIJE Makrolokacija Mikrolokacija KOJSKO Zgodovina Kojskega GRAD KOJSKO Zgodovina Gradu Kojsko Obstoječe stanje Predvidena prenova

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

10 11-12 13-14 15

REFERENCE Vinska klet Januik - Novelty Hill, ZDA Med katedralami, Španija Muzej moderne literature, Nemčija

22 23 24

PROSTORSKI PRIKAZI Fotomontaže in fotografije makete

mentor: prof. Miloš Florijančič

8 9

16 17 18 19 20 21

GRAFIČNI DEL - RISBE SITUACIJA 1:500 SITUACIJA 1:200 TLORIS PRITLIČJA TLORIS -1.ETAŽA TLORIS -2.ETAŽA PREREZ A_A PREREZ B_B PREREZ 1_1 PREREZ 2_2 FASADA JUG FASADA ZAHOD FASADNI PAS

Fakulteta za arhitekturo

5 6-7 7

ANALIZA LOKACIJE Analiza stavbnega tkiva in promet Analiza programa Analiza višin Analiza kulturne dediščine Analiza tokov Analiza reliefa in naravnih danosti

PREDSTAVITEV PROJEKTA Izhodišča Koncept Razvoj ideje Arhitekturna zasnova Program Površine Fasada in materiali Zasnova konstrukcije Pilotne stene Zasnova inštalacij Požarna varnost

Univerza v Ljubljani

3 4

25 26-27 28 29 30-31 32 33-35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52-55

ZAKLJUČEK

56

VIRI IN LITERATURA

57

ZAHVALA

58

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


UVOD Tema diplomske naloge je idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev v Brdih, kar pa hkrati ponuja tudi možnost oživitve območja okoli gradu Kojsko, ki bi vasi povrnila, skozi čas izgubljeni, naziv upravnega in kulturnega središča Brd. Namen je tako umestiti novo arhitekturo ob star spomeniško zaščiten kompleks gradu v Kojskem. Novo in staro bi s tem bila drug od drugega neodvisna, istočasno pa bi preko skupnih zunanjih površin ustvarjala sožitje. Cilj je ponuditi nov, privlačen, z aktualno vsebino prepojen objekt.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

3


UVOD Vino in arhitektura Vino se prideluje v večini držav sveta, zato potegovanje za spoštovanje in tržni delež postajata vse bolj ostra. Kleti, ki so nekoč predstavljale le nekakšen del ali podaljšek hiše, so danes svojevrsten fenomen. Vinska arhitektura je spremenila delovanje in povečala prepoznavnost marsikaterega vinarja, celo do te mere, da dominira nad vinarjem. Številne navdušence privablja že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prav tja sega zgodovina vinske arhitekture, ko so se v enem, svetovno najbolj prepoznavnih vinorodnih okolišev, Bordeauxu, začeli pojavljati prvi objekti namenjeni pridelovanju vina. Pred tem je pridelava vina potekala v temnih, hladnih prostorih, pogosto lociranih pod zemljo, kar je omogočalo najboljše pogoje za predelavo grozdja. Slika 1: LOISIUM VISITOR CENTER - Steven Holl, Austria, 2001-2003

Vinske kleti se v preteklosti navadno niso uveljavljale kot samostojni objekti, ampak so bile večinoma le pomožna struktura podeželskih graščin, dvorcev, hiš . Dandanes to ni več aktualno, saj se sodobni proizvajalci vina odločajo za nove pristope. Proizvodnjo vina so obogatili z različnimi aktivnostmi, od arhitekture do turizma, ki privabljanja ljudi v samo žarišče pridelave grozdja, in občudovanja dramatičnosti vinorodnih okolišev. Ob koncu 20. stoletja je bilo tako v vinorodni pokrajini Napa Valley (Kalifornija), s pomočjo svetovno znanih in priznanih arhitektov, zgrajenih več kot trideset zanimivih postmodernističnih vinskih kompleksov. Ta trend se je nato razširil po celem svetu, s čimer se je začela preobrazba med arhitekti in vinarji. Povezovali so kmetijstvo in tehnologijo, inovativnost in tradicijo, produktivnost in gostoljubnost.

vir: http://www.stevenholl.com/media/files/193A/Town-Aeria---W-PROJECT-HORI.jpg

Med tiste najbolj prepoznavne in vplivne sodijo: Glenn Murcutt, Renzo Piano, Rafael Moneo, Herzog & de Meuron, Frank Gehry, Zaha Hadid, Steven Holl, Santiago Calatrava, Richard Rogers, Norman Foster… Vsakdo od njih ima v svojem opusu tudi že objekte sodobne vinske arhitekture, kar jih uvršča med najbolj priznane in vplivne arhitekte našega časa. V zadnjih letih se je želja po sodobnih, arhitekturno dodelanih vinskih objektih, začela prebujati tudi pri nas. Osnovna načela proizvodnje vina so bila skozi stoletja deležna majhnih sprememb, medtem ko se je način poslovanja, skupaj z modernimi vinskimi objekti, precej spremenil in je danes bistveno drugačen od tradicionalnih, preteklih metod. Slika 2: VINSKA KLET BRIČ - Boris Pordecca, Marko Lavrenčič, 2005

V Sloveniji lahko tako ponudimo resnično posebno arhitekturno doživetje v turistično in kulinarično obarvanih ambientih. Vinska klet Brič, arhitekta Borisa Podrecce je bila tako prva, ki je pri nas začela zgodbo. Ta je spodbudila tudi druge, tako vinarje kot arhitekte, da so začeli sodelovati in v zgodbi, v kateri bi si želel sodelovati tudi sam.

vir: http://www.mirankambic.com/images/podrecca-bric/bric04.jpg

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

4


BRDA Zgodba o Brdih Na izjemni legi na skrajnem zahodu Slovenije, se razprostira svojevrstna pokrajina, vinorodni okoliš Goriška Brda. Tako imenovana »Dežela opojnih trenutkov« se razteza preko državne meje, od smaragdne reke Soče na jugovzhodu, do reke Idrije na severozahodu. Na vzhodu jo omejuje hrib Sabotin, na severu pa Korada. Geografsko so Brda gričevnata pokrajina na prehodu iz alpsko – kraškega sveta v furlansko nižino. Največkrat Brda delimo na vzhod in zahod, domačini pa jim pravimo tudi »goranja in dolanja« Brda. K pravljični podobi vinorodne dežele Brd prav gotovo prispevajo kulturne terase, ki se vijejo okrog gričev. Te prekrivajo okrog 30 odstotkov celotne površine Brd, kar pa predstavlja preko 80 odstotkov vseh vinogradov na terasah v Sloveniji. Po geološki zgradbi spadajo Brda še k dinarskemu svetu, ki se proti jugovzhodu znižujejo, in so ena najsevernejših sredozemskih pokrajin, kjer še prevladuje submediteransko podnebje. Poletja so vroča in suha, zime pa mile z občasno burjo, ki v glavnem povzroča le kratke ohladitve. Slika 3: Panorama Goriških Brd

Brda so staro naselitveno območje. Prebivalci, Brici, so ohranili slovenstvo in se malo mešali s Furlani, čeprav je čez Brda vse do 19.st. tekla meja med Beneško republiko in avstrijskimi deželami. Meja je povzročila nastanek utrdb in gradov, pokrajino pa spremenila v prizorišče vojnih spopadov. Zaradi prenaseljenosti so se prebivalci izseljevali v bližnja mesta pod italijansko zasedbo, v tujino, in po letu 1945 v slovenska mesta in Koprsko primorje.

vir: osebni arhiv

Slika 4: Zemljevid Slovenije

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/68/ Obcine_Slovenija_2006_Brda.svg/250px-Obcine_Slovenija_2006_Brdavg.png

V Brdih je 45 vasi, katerih podoba se je v zadnjih letih močno spremenila, zlasti po potresu leta 1976, ki je povzročil precej škode na starejših poslopjih. Značilne briške vasice, strnjene okoli cerkvice med terasasto urejenimi vinogradi in sadovnjaki po pobočjih in slemenih briških gričev prekritih z rodovitno prstjo na flišni podlagi, kažejo značilno sredozemsko kulturo. Brda so dežela gradov in belih cerkvic, večinoma na vrhu gričev, med katerimi je ohranjenih skoraj 30 primerkov. V prijetni mediteranski klimi si je svoje domačije, z večinoma kamnitim materialom in značilnimi korci kot strešno kritino, uredilo približno 6.000 prebivalcev. Narava nam s svojo pestrostjo in raznolikostjo v vsakem letnem času razkazuje svoje čare, spomladi ponuja nešteto prelepih cvetov, poleti sočne plodove, jeseni čudovito igro barv, skupaj z najpomembnejšim opravilom za Brice, trgatvijo. Narava se pozno jeseni in pozimi umiri in takrat napoči čas, ko se kmetje začnejo muditi v svojih kleteh in na dan priteče plemenita, kakovostna kapljica. Odlične razmere in delavne roke domačinov pridelajo nešteto sočnih plodov češenj, breskev, marelic, oljk, fig, kostanjev in nenazadnje grozdja, ki ob svetem Martinu dozori v sladko rujno kapljico.

Slika 5: Zimska idila v Brdih vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

5


BRDA Vinarstvo v Brdih Zgodovina briškega vinarstva sega v čas antike, ko so v Brdih zasadili prvo trto. Vinogradništvo se je širilo iz Ogleja in Forum Julii, o čemer pričajo številne upodobitve vinske trte. V času srednjega veka so bila briška vina že zelo cenjena, cvetel pa je tudi promet s kmetijskimi zemljišči in vinogradi. Med znana imena tistega časa zagotovo spada tudi grof Colloredo, ki je imel v lasti velik del vinogradov, ki so jih zanj obdelovali kmetje. Brici so skozi zgodovino naleteli na več ovir povezanih z nastajanjem novih vinogradov. Med njimi velja omeniti prepoved zasajanja trt v ravnino leta 1574, novi davki, ki so se jim leta 1713 uprli s kmečkim puntom, prepoved novih vinogradov na nekdanjih občinskih zemljiščih v 18.st., ukaz o uničenju novih vinogradov itd; kljub temu pa se Brici niso vdali. Leta 1872 so se briški vinarji prvič formalno organizirali, z idejo sledenja napredku in širjenja znanj. Njihova volja in ustrajnost sta bili še isto leto poplačani, saj je komisija kmetiških izvedencev briška vina ocenila kot najkvalitetnejša v monarhiji. Razvoj vinarstva se je nadaljeval s prirejanjem vinskih razstav. Prvo so priredili leta 1879 v Kojskem, naprej pa v Števerjanu. Kar se tiče posodabljanja v vinarstvu je zelo pomembno leto 1904, ko Brda prizadane slaba letina, ki prizanese le vinarju Mašeri. Ta je edini, ki je trte redno škropil, po slabi izkušnji pa se tega pravila začnejo držati tudi ostali vinarji. Zasluge za napredek pa je potrebno pripisati tudi vplivnim vinarskim društvom, kot na primer Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda v Gorici, Kletarsko društvo v Medani, …Svoje pa so prispevali tudi kemijski inženir Anton Prinčič ter kmetijski strokovni tisk, Gospodarski list in Primorski gospodar. Večja osveščenost je Brice pripeljala do tega, da so zahtevali zmanjšanje davkov na vino, obenem pa so vinogradništvo ponesli v sam vrh avstrijske države. Časi po prvi svetovni vojni niso bili rožnati. Cena vin je padla, italijanska konkurenca je bila močna. Prav v teh težkih časih pa Brici ponovno stopijo skupaj in leta 1922 ustanovijo Poljedeljsko društvo kolonov in maloposestnikov.

Slika 6: Vinska klet Goriška Brda - Dobrovo vir: osebni arhiv

Leta 1947 pride do ustanavljanja novih zadrug. Le te se zavzemajo za pridelavo avtohtonih sort in kvalitetno vzgojo trte. Nastane osrednja gospodarska zadruga s področja vinarstva v Brdih, z njo pa tudi sodobna klet z veliko kapaciteto pridelave. Briška vina postanejo znana po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in celo v tujini. Naslednica zadružne kleti, Vinska klet Goriška Brda, se še danes ponaša s slovesom sodobnosti, kvalitete in največjo kletjo v Sloveniji.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

6


BRDA

7

Vinska klet Goriška Brda je v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva in kakovost življenja v Brdih. Zgrajena je bila leta 1957. Vzporedno s pospešeno obnovo vinogradov se je kasneje povečevala tudi klet, ki danes lahko sprejme kar 18 milijonov litrov vina. Klet je v 100 odstotni lasti članov zadruge. Briška vinska klet je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo za predelavo grozdja. Njeni strokovnjaki z bogatim znanjem, izkušnjami in ljubeznijo, plemenitijo sadove narave in pridnih rok briškega vinogradnika. Slika 7: Vinoteka v kletnih prostorih gradu Dobrovo

Poleg Vinske kleti Goriška Brda velja omeniti tudi, pred nekaj leti ustanovljen, Konzorcij Brda, ki prav tako skrbi za promocijo in trženje izdelkov, primarno vina, sadja, oljčnega olja, žganja, medu, mesnih izdelkov, spominkov in turizma, ter drugih izdelkov in storitev. Hkrati pa združuje briške kmetovalce, ki nastopajo pod isto blagovno znamko.

vir: http://info-brda.net/media/

Tu je še Vinoteka Brda, ustanovljena leta 2000, ki Brda promovira kot “deželo opojnih trenutkov” in Društvo vinarjev Brajda, ki je veliko prispevalo k ureditvi briške vinske ceste in vinoteke. Danes so vinogradniki razdeljeni na Društvo vinogradnikov Medana, Društvo vinogradnikov VipolžeKozana in Združenje vinogradnikov in vinarjev Brda.

Briški vinarji Aleksander, Belica, Benedetič, Blažič, Bjana, Bužinel, Čarga, Constantini, Debenjak, Dolfo, Domenis, Edi Simčič, Emeran Reya, Erzetič Višnjevik, Ferdinand, Iaquin, Izletniška kmetija Toroš, Jakončič, Kabaj Morel, Klinec, Kmetija Blaževi, Kmetija Buckovi, Kmetija Dobuje, Kmetija Kociančič Zanut, Kmetija Moro, Kmetija Mrak, Kmetija Prinčič, Kmetija Pod Dob, Kmetija Štanfelj, Kmetija Štekar, Kmetija Tomažič, KristAlvin, Kristančič iz Medane, Maksimiljan de Reya, Mavrič iz Plešivega, Mavrič iz Šlovrenca, Medot, Movia, Nando, Peršolja, Piro, Pulec, Prinčič Jožef in Damjan, Reja Silvan in Oton, Reya, Reia, Ronk, Simčič Marjan, Sosoloč, Šibav, Ščurek, Štekar, Valentičič, Valter Sirk, Vina Bradulin, Vina Fabricijo, Vino Simčič Marjan, Igor in Marjan, Vina Zaletel, Vinarstvo Fabricijo, Vinarstvo in kovaštvo Simčič, Vinarstvo Mužič, Vinarstvo Sirk Aljoša, Vinarstvo Šibau, Vinarstvo Zaletel,… Slika 8: Nekateri logotipi briških vinarjev vir: http://info-brda.net/vinarji_goriska_brda

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


IZBOR LOKACIJE Makrolokacija Lokacija za izbrani projekt se nahaja v Goriških Brdih natančneje v vasi Kojsko. Na izjemni legi na skrajnem zahodu Slovenije, se razprostira svojevrstna pokrajina, vinorodni okoliš Goriška Brda, ki se razteza preko državne meje, od reke Soče na jugovzhodu, do reke Idrije na severozahodu. Na vzhodu jo omejuje hrib Sabotin, na severu pa Korada. Do kraja Kojsko je po regionalnih cestah možno dostopati iz več smeri. Iz vzhodne smeri preko Nove Gorice, od katere nas loči približno 12 km, pot poteka po regionalni cesti preko Solkanskega mostu, nato pa po pobočju hriba Sabotin, ki prečka tudi del teritorialnega ozemlja sosednje države Italije. Iz zahodne smeri Brd in Soške doline nas pot do kraja vodi po regionalni cesti v smeri vasi Gonjače, le 2km oddaljene od Kojskega. Slika 9: Pogled na vas Kojsko

Za dostopanje iz južne smeri pa se lahko poslužujemo z večino, danes odprtih mejnih prehodov. Kraj Kojsko leži namreč le slabih 5 km stran od državne meje.

vir: osebni arhiv

Slika 10: Zemljevid Brd z označenim krajem območja obdelave vir: http://www.vinotekabrda.si/wineday/map2007.gif

Slika 11: Zemljevid Slovenije z označenim področjem Goriških Brd vir: http://www.sanofarm.si/files/userfiles/images/zemljevid_slo_001.gif

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

8


IZBOR LOKACIJE Mikrolokacija Območje obdelave je na degradiranem območju v okolici gradu Kojsko. Sam objekt gradu spada pod spomeniškovarstveno zaščito, kar je razvidno iz pridobljene lokacijske informacije. Območje obdelave se nahaja znotraj območja kulturne dediščine. Do Gradu Kojsko vodi dovozna pot, ki zavije iz glavne prometnice skozi vas tik pred cerkvijo Marijinege Vnebovzetja. Peš oz. z manjšim motornim vozilom je možnost dostopa tudi iz severne strani, tik ob športnih igriščih Rio Kojsko ali ob gradu po poti, ki poteka skozi vinograde. Slika 12: Pogled na lokacijo iz Gonjač

Na mikrolokaciji je frekvenca motornega prometa relativno nizka. Višje je število peščev ali kmetovalcev s kmetijskimi prevoznimi sredstvi ali traktorji. Infrastruktura je slabo urejena, saj manjkajo pločniki in javna razsvetljava. Mirujoči promet območja gradu predstavlja nekaj parkirnih mest na parkirišču na vzhodu pred gradom. Posebno pozornost velja posvetiti nekoč glavni, a danes makadamski nefrekventni cesti iz Kojskega v Vipolže, ki bi lahko v nadaljnje postala zanimiva za obiskovalce kompleksa.

vir: osebni arhiv

Celotnem kraj Kojsko se odpira v pokrajino in je s svojo lego v višjih predelih Goriških Brd eden izmed tistih »goranjih« krajev , ki imajo fantastičen pogled proti Furlanski nižini vse do Jadranskega morja. Vizure so praktično atraktivne v vseh smereh, kvalitetnejše v južni smeri proti nižinam. Manj atraktivna je severna stran obrnjena v samo vas in višje ležeča hriba, Sabotin in Korado. Slika 12: Ortofoto s prikazanim območjem vir: http://maps.google.com/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

9


KOJSKO Zgodovina Leta 1086 se Kojsko prvič omenja kot kraj, ki ga je goriški grof Henrik podaril rožaškemu samostanu.Razložena briška vas, z okoli 300 prebivalci, kateri obliko narekuje glavna cesta, leži v vzhodnem ali »goranjem« delu Brd. Gre za eno izmed prvotnih vasi, ki je nekoč predstavljala upravni in kulturni center Brd. Iz obzidja, ki jo je obdajalo, se je šele kasneje razširila vzdolž ceste. Med bogatimi kulturno zgodovinskimi spomeniki se najde tudi najpomembnejši: to je ena najstarejših gotskih cerkva na slovenskem, Sveti Križ. Domačini to posebno, z obzidjem obkroženo cerkvico, imenujejo tudi Tabor na jezeru, katerega ime pojasnjujejo številni studenci, ki izvirajo na hribu. Cerkvica, sezidana okoli leta 1500, je del nekdanjega tabora, zadnji od utrjenih stolpov s cinami pa ji danes služi kot zvonik ob katerem je tudi pokopališče. Pot do nje je obdana s kapelicami križevega pota. Freske znotraj cerkvice so nastale v drugi polovici 17. stoletja. Sveti Križ je bil nekdaj znamenit romarski kraj. Ljudje so romali sem s Koroškega, iz Furlanije, z Goriškega, Vipavskega in iz Posočja, danes pa je predvsem zanimiva turistična točka. Glavni gotski krilni oltar je nastal leta 1515 v beljaški rezbarski delavnici in je eden najstarejših gotskih oltarjev na Slovenskem.

Slika 13: Kojsko z dvorcem na upodobitvi F.Andreasa il leta 1852

vir: skenirano iz knjige Sapač, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posočje. Ljubljana: Viharnik.

Zanimiva je tudi cerkev Marijinega vnebovzetja, ki so jo v baročnem slogu prezidali v 2. polovici 18. stoletja, poznogotski je ostal le prezbiterij. Kraj je edinstveno razgledišče, od koder se v lepem vremenu vidi vse do Alp in Jadrana. Od tod naj bi si italijanski kralj med soško fronto ogledoval bojne položaje na Sabotinu. Na strateški pomen kraja v 1. svetovni vojni kaže ohranjen 300-metrski predor ozkotirne železnice na severnem delu vasi -kalehih. Kraj bogati tudi nekoč najlepši in največji briški grad Kojsko, je bil v 18. stoletju žarišče goriškega kulturnega dogajanja in je kot sedež sodne oblasti delil pravico skoraj celotnim Brdom. Kojsko, ki je pred 1. svetovno vojno bilo gospodarsko in kulturno središče Brd, je danes izrazito vinogradniški kraj. Leta 1879 je bila v kraju organizirana prva pokušina, razstava in ocenjevanje vin. (Gomiršek, 2009). Slika 14: Tloris tabora pri Sv. Križu, cerkvica z obzidjem

vir: skenirano iz knjige Sapač, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posočje. Ljubljana: Viharnik.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

10


GRAD KOJSKO Zgodovina Gradu Kojsko Novoveški dvorec Kojsko stoji na razgledni terasi, na samem robu njenega istoimenskega naselja, severno od župnijske cerkve. Kojščanski grad so kot manjši monolitni dvorec postavili grofje Thurn. Pozidali so ga na zravnani trasi, nekaj nižje od cerkve Marijinega vnebovzetja. Takoj za tem, že leta 1630, ga je Gian Filippo grif della Torre prodal Rudolfu Coroniniju Kromberšekmu, ki je bil lastnik Svetega Križa v Kojskem. Bil je cesarski svetnik in katasterski komisar deželnih stanov v Gorici, začetnik kojščanske veje Coroninijev. Grad je bil razširjen v več zaporednih stavbnih fazah že od konca 17., pa do druge polovice 18.stoletja. Nekatere prizidave pa je doživel tudi v 19.stoletju. Nastala je podkvasta zasnova z dolgima osrednjima in krajšima stranskima kriloma. Na stavbo se je navezovala tudi grajska kapela z visokim zvonikom in obzidan, urejen vrt. Prvi, ki je resnično prebival v gradu Kojsko je bil Frančišek Ignacij. Pred tem pa so Coroniniji grad obiskovali samo v času trgatve. Leta 1754, po smrti Rudolfa Petra, je posest prevzel njegov sin Rudolf. Leta 1759 se je poročil z graško plemkinjo Marijano Dietrichstein in v zakonu so se jima rodili trije otroci, ki pa niso preživeli otroških let. Po smrti hčerke sta zakonca opustila upanje za nadaljevanje rodu in grof se je zatekel v delo, da bi s tem prihajajočim rodovom ovekovečil spomin nase. Tako je začela nastajati zbirka kiparskih in slikarskih portretov prednikov, ki danes, skupaj s Kojščansko cerkvijo in gradom, predstavlja pravo spominsko obeležje. Park je bil verjetno med najlepšimi tovrstnimi kompleksi, ki so krasili posestva v goriškogradiščanski grofiji. Izjemen je bil tudi zaradi razgleda, ki ob jasnem vremenu sega vse do morja. Ostanek Belvederja je viden še danes. Občudovali so ga tudi drugi goriški plemiči in zato je bil leta 1782 izbran za prizorišče drugega shoda Akademije rimsko-soških arkadov. Gostovanje je bilo zelo uspešno, zato se je Rudolf Coronini kot gostitelj odločil, da ga ovekoveči in poveže z obiskom papeža Pija VI., leta 1782 v Gorici. Leta 1788 je po njegovem prizadevanju Kojsko postalo sedež okrajnega sodišča. Sam je skrbel za monumentalizacijo svojega gradu, istočasno pa je od drugih zemljiških gospodov kupoval tudi številna gospostva.

Slika 15: Dvorec konec 18. stoletja in pred letom 1968, aksonometrična študija

vir: skenirano iz knjige Sapač, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posočje. Ljubljana: Viharnik.

Grof Rudolf Coronini Cronberg je leta 1791 umrl na Dunaju in je pokopan na tamkajšnem pokopališču Martzleinsdorf. Gospostvo je podedoval njegov mlajši brat Leonard, po njegovi smrti pa je prišlo v last Leonardove hčerke Elizabete, poročene Attems Sembler. Novi lastniki si niso veliko prizadevali, da bi grad in cerkev, ki sta postala pomemben spomenik, ohranili in predali naslednjim rodovom. Še pred smrtjo Rudolfove poslednje nečakinje Elizabete, leta 1885, so grad ter njegovo bogato knjižnico, arhiv in pinakoteko, za majhen denar prodali na dražbi v Gorici.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

11


GRAD KOJSKO Letnica prodaje gradu žal ne obstaja, znano pa je da je leta 1879 prostore gradu za vinsko razstavo odstopil Ivan Kumar. Po kočani prvi svetovni vojni so podrli grajsko kapelo z visokim zvonikom vred. Lastništvo gradu sta si delila Oskar Kumar, odvetnik v Trstu, in njegova sestra Karolina, poročena z upokojenim polkovnikov avstroogrske mornarice Pittamitzem. V delu poslopja je bila nastanjena orožniška postaja za ozemlje kojščanske občina. Posestni delež Oskarja Kumarja je oskrboval in tudi delovno upravljal Ludvik Kumar z družino, ki je bila nastanjena v dveh velikih sobah v pritličju. Drugi del posestva pa so obdelovali občasni delavci. Kumarji so za grad in posestvo skrbeli do konca druge svetovne vojne. V času po drugi svetovni vojni je bil grad prazen. Ustanovljen je bil Mladinski dom, kamor so sprejemali sirote, polsirote in otroke, katerih starši, zaradi slabih socialnih razmer, niso mogli vzdrževati. Dom je bil razdeljen na deški in dekliški del. V letih od 1947 do 1951 so ga večkrat obnovili in prejemali različne donacije iz ZDA in Brazilije. Dom je v najboljših časih delovanja oskrboval 81 otrok in deloval vse do leta 1951, ko so se gojenci preselili v dom v Dutovlje. Takrat je bil dom v Kojskem ukinjen in grad je čedalje bolj propadal. Streha kapele se je sesula že pred letom 1968, ko so vojaki JLA začeli podirati južno polovico dvorca. Najprej so podrli visoki stolp in kapelo, nato južno tretjino glavnega trakta in del južnega stranskega trakta. Po letu 1970 so okoliški prebivalci še naprej rušili južni stranski trakt. Okoli leta 1974 je zasebnik na lokaciji visokega stolpa in zvonika kapele, brez vseh potrebnih zakonsko predpisanih soglasij, zgradil nadstropno samostojno tipsko stanovanjsko hišo, ki je okrnila ambient baročnega dvorca na najbolj občutljivem mestu, s tem pa je razvrednotila tudi celotno historično urbanistično zasnovo kraja. Okoli leta 1990 je pogorel severni del glavnega trakta dvorca, ki ga nato niso več obnovili.

Slika 16: Osrednje dvorišče in visoki stolp dvorca na razlgednici iz leta 1911

vir: skenirano iz knjige Sapač, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posočje. Ljubljana: Viharnik.

Po letu 1991 so deloma prenovili severni stranski trakt in z novo streho prekrili ostanek glavnega trakta. Leta 2006 so ponovno gradili del vzhodnih pritličnih prostorov južnega stranskega trakta in nad njimi uredili ravno teraso bližnje stanovanjske hiše. Leta 2008 so z novo streho, ki s svojo neusklajenostjo kazi podobo starega gradu, prekrili zadnji stranski trakt ob severnem dvorišču. Pri tem so začetnemu prizidku nadzidali drugo nadstropje, kar je negativno vplivalo na razmerja stavbnih mas strešin nad celotnim kompleksom. Leta 2009 so odstranili večino razvalin zidovja pritličja zahodnega konca južnega stranskega trakta in tam deponirali ostanke obeh glavnih portalov. Pretežni del osrednjega dvorišča gradu je zdaj namenjen parkirišču. (Sapač, 2011) Slika 17: Tloris pritličja dvorca pred letom 1968

vir: skenirano iz knjige Sapač, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posočje. Ljubljana: Viharnik.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

12


13

GRAD KOJSKO Obstoječe stanje

Slika 18: Situacija

vir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last družine Konjedic

Slika 19: Tloris pritličja

vir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last družine Konjedic

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


14

GRAD KOJSKO Obstoječe stanje

Slika 20: Tloris etaže

vir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last družine Konjedic

Slika 21: Prerezi in fasada

vir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last družine Konjedic

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


GRAD KOJSKO Predvidena prenova Podjetje Kojedic d.o.o., ki je last družine Konjedic iz Huma, zadnjih par let dela na projektu preureditve-prenove starega grajskega poslopja v turistično nastanitveni objekt. Po zaključku projekta si prizadevajo izpolniti željo po ohranitvi kulturne dediščine in po večji prepoznavnosti Goriških Brd. Prenočišča bodo v nekdanjem Kojščanskem gradu, za katerega je znano, da je bil zgrajen na enem izmed najlepših krajev v bližnji okolici. Celoten grajski kompleks ima danes tri lastnike, ki se na različne načine trudijo nekoč prekrasnemu posestvu vdahniti novo življenje. Vzhodno krilo gradu in osrednja ruševina je od leta 1992 v lasti družine Korenjak iz Kojskega. V pritličju južnega krila gradu od leta 1994 uspešno posluje podjetje Enomarket d.o.o., ki upravlja s specializirano trgovino z enološkimi sredstvi in laboratorijem za analize vina. Zgornje nadstropje južnega krila in zahodno krilo gradu pa je v lasti podjetja Konjedic d.o.o., ki namerava svoj del kompleksa preurediti v turistični objekt, ki bo ponujal prenočišča z zajtrkom. Družina Konjedic je odkupila del propadajočega gradu v Kojskem že leta 2007. Tej odločitvi je botrovalo dejstvo, da je del grajskega poslopja že bil v lasti družinskega podjetja Enomarket d.o.o., kot tudi želja po ohranitvi celovitosti večjega dela objekta.

M 1:300

Obnoviti razpadajoči grad, izkoristiti njegovo lokacijo ter bogastvo kulturne dediščine, je glavni cilj investicije. V Brdih na trgu nočitev primanjkuje kapacitet nižje cenovne kategorije. V pritličju bodo kuhinja, večnamenski prostor za 50 oseb, recepcija, vinska klet, dnevni toaletni prostori in skladišče. Spalni prostori bodo locirani v prvem in drugem nadstropju. Spalni del bo obsegal tri štiriposteljne apartmaje, deset dvoposteljnih sob in dve sobi s po osmimi skupnimi ležišči. Na podstrešju objekta bo pralnica z likalnico in manjša soba za osebje. Dvoposteljne sobe bodo opremljene z zakonskimi posteljami ali posteljami za eno osebo. V sklopu sobe bodo tudi sanitarije s tušem in umivalnikom. Apartmaji bodo opremljeni enako kot dvoposteljne sobe s tem, da bodo imeli še kuhinjski kot. V dveh skupinskih sobah bodo po štirje pogradi, sobe s skupnimi ležišči pa bodo imele skupne toaletne prostore in tuše locirane v prvem nadstropju nočitvenega objekta. Danes v Brdih posluje 19 gostinskih obratov, ki poleg kulinarike ponujajo tudi možnost prenočitve. S 54 posteljami bo tako grad Kojsko predstavljal slabih 15% od 314 turističnih postelj v Brdih. Potrebna bo celovita prenova objekta in okolice. Investicija bo pozitivno vplivala predvsem na zmanjšanje obremenitve z vplivi na stanje kulturne dediščine, saj je trenutno objekt v zelo slabem stanju. (Konjedic, 2010) Slika 22: Tlorisi predvidene prenove gradu Kojsko v turistično nastanitveni objekt

vir: pridobljeno iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last družine Konjedic

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

15


16

ANALIZA LOKACIJE Analiza stavbnega tkiva

Slika 23: Fotografija iz pobočja nad vasjo vir: osebni arhiv

Analiza prometne infrastrukture

Slika 25: Stranska cesta proti Sv.Križu vir: osebni arhiv

Slika 24: Glavna cesta skozi kraj vir: osebni arhiv

Slika 26: Stranska makadamska pot vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


ANALIZA LOKACIJE Analita programa

Slika 27: Grad Kojsko vir: osebni arhiv

Slika 28: Cerkev Marijinega vnebovzetja vir: osebni arhiv

Slika 29: Pokopališče vir: osebni arhiv

Slika 30: Trgovina vir: osebni arhiv

Slika 31: Cerkev ob Sv.Križu vir: osebni arhiv

Slika 32: Osnovna šola Kojsko vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

17


ANALIZA LOKACIJE Analiza višin

Slika 34: Srednje visoke stavbe vir: osebni arhiv

Slika 33: Najvišje stavbe vir: osebni arhiv

Slika 35: Najnižje stavbe vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

18


ANALIZA LOKACIJE

19

Analiza kulturne dediščine

Slika 36: Poslopje gradu Kojsko vir: osebni arhiv

Slika 37: Cerkev Marijinega Vnebovzetja vir: osebni arhiv

Slika 38: Cerkev Sv. Križ z obzidjem vir: osebni arhiv

Slika 39: Spomenik Srečku Kumarju vir: osebni arhiv

UniverzaUniverza v Ljubljani v Ljubljani FakultetaFakulteta za arhitekturo za arhitekturo mentor:mentor: prof. Miloš prof.Florijančič Miloš Florijančič somentor: somentor: asist. Mitja asist.Zorc Mitja Zorc avtor: Marko avtor:Ličen Marko Ličen Pokušina Pokušina v Brdihv Brdih - Idejna- Idejna zasnova zasnova objektaobjekta za predstavitev za predstavitev briškihbriških vinarjev vinarjev


ANALIZA LOKACIJE Analiza tokov

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

20


ANALIZA LOKACIJE Analiza reliefa

Analiza naravnih danosti

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

21


REFERENČNI PRIMERI VINSKA KLET JANUIK - THE NOVELTY HILL Woodinville, Washington, ZDA Mithun architects Vinoteka Januik v Woodinvilleu, Washinghtonu, je ena izmed vinotek, ki vzpostavlja ravnovesje med zgradbo in pokrajino ter s tem »slavi vinske agrarne korenine«. Zgradba v sebi združuje razsežnost in masivnost industrijskih površin, mehkobo lesa in široko zloščene površine, ki ustvarjajo za obiskovalca mikaven objekt. Obenem pa vinoteka ohranja svoj industrijski kontekst (zgradba se nahaja med dvema železniškima progama, južno od številnih industrijskih zgradb) in ne zakriva industrijskih mehanizmov, ki omogočajo vinsko produkcijo visokega obsega.

Slika 40

vir: http://archidose.blogspot.com/2007/12/half dose-40-novelty-hill-januik-winery.html

Soba s sodi je ideja, ki si jo deli večina novih vinotek. S tem želijo obiskovalcem omogočiti vpogled v industrijski aspekt vinske produkcije, ter tako »vzpostaviti povezavo med kozarcem vina v obiskovalčevi roki in grozdjem iz katerega je bil narejen«. Arhitektura, strukturirana s stropom iz opažnih pločevinastih plošč, nam nakazuje pristop uporabe industrijske estetike, hkrati pa, s širnimi vrtovi in odprtimi prostori, zaobjema tudi pokrajino. Čeprav ne gre za očiten način načrtovanja vinoteke, zgradba, kot je za tovrstne zgradbe značilno, stoji znotraj oz. v bližini širokih površin posvečenim rasti grozdja, ki »svojo pot zaključi v steklenici na vaši mizi«. (John Hill a, 2007) Slika 41

vir: http://archidose.blogspot.com/2007/12/half dose-40-novelty-hill-januik-winery.html

Slika 42

vir: http://archidose.blogspot.com/2007/12/half dose-40-novelty-hill-januik-winery.html

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

22


REFERENČNI PRIMERI MED KATEDRALAMA Cádiz, Španija Alberto Campo Baeza S projektom »Med katedralama« so si želeli narediti v prostor takšen poseg, ki bi bil vreden tega izjemnega prostora, ki je za Cadiz tudi zgodovinsko pomemben. Lokacija v Cadizu, najstarejšem mestu Zahoda, se nahaja med praznim prostorom, ki gleda na morje, in staro katedralo. Osnovna premisa je pokriti in zaščititi področje arheološkega izkopavanja. Poleg tega pa nova platforma služi kot točka razgleda na ocean, odprta javna površina, ki ljudem omogoča druženje, brez da bi jih pri tem oviral avtomobilski hrup z bližnje ceste. Platforma je nad mesto izkopavanja postavljena tako, da daje občutek kot, da bi »hodila po prstih« , dostopna pa je preko stranske rampe. Nad platformo je, kot zaščita pred soncem in dežjem, zgrajen ogromen napušč.

Slika 43

vir: http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza

Bela barva še dodatno poudarja svetlobo zgradbe, ki deluje kot nekakšna ladja. Tudi površina preko katere dostopamo do zgradbe je odeta v belo, prekrita je z belim marmorjem. Konstrukcija osnovne ploskve, ki spominja na ladjo, nad njo baldahin, vse skupaj pa kot »spomin na procesijo svetega tedna«. (Nico Saieh, 2010). Slika 44

vir: http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza

Slika 45

vir: http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

23


REFERENČNI PRIMERI MUZEJ MODERNE LITERATURE Marbach, Nemčija David Chipperfield Architects Muzej se nahaja na vrhu skalnate planote, gledajoč na reko Neckar. Poleg tega, da muzej prikazuje artefakte iz široke zbirke 20.stoletja iz Arhiva za Nemško Literaturo, med katerimi gre posebno pozornost nameniti originalnima rokopisoma Franza Kafke in Alfreda Döblina, muzej ponuja tudi širok razgled na pokrajino. Glede na to, da je zgradba deloma vkopana v površino je njena višina povsem odvisna od točke gledišča. Terase omogočajo oblikovanje različnih prostorov: bolj intimnih, kot je vhod v sam muzej, in bolj odprtih prostorov, ki gledajo na dolino.

Slika 46

vir: http://www.dezeen.com/2007/10/10/museum-of-modern-literature-marbach-am-neckar-by-david-chipperfieldarchitects/

Preko pasaže se spustimo v notranjost samega muzeja, z avlo in prostorom za stopnišče, ki obiskovalca pripravi na temačen razstavno galerijski prostor. Le ta je, zaradi krhkosti in občutljivosti razstavljenih del, razsvetljen le z umetno svetlobo. Uporaba trdnih materialov kot so beton, peščene plošče z nakopičenim apnencem, apnenec, les, steklo,... dajejo zgradbi pridih »miru, racionalnega arhitekturnega jezika in čutno fizične prisotnosti«. (Marcus Fairs, 2007).

Slika 47

vir: http://www.dezeen.com/2007/10/10/museum-of-modern-literature-marbach-am-neckar-by-david-chipperfieldarchitects/

Slika 48

vir: http://www.dezeen.com/2007/10/10/museum-of-modern-literature-marbach-am-neckar-by-david-chipperfieldarchitects/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

24


PREDSTAVITEV PROJEKTA Izhodišča V Brdih je turizem razvijajoča se panoga v fazi rasti. Do velikih sprememb v turistični praksi je prišlo predvsem v zadnji petnajstih letih. V obdobju, ko se je Slovenija osamosvojila, z vstopom v Evropsko unijo in prevzemom evra, se je tako približala evropskim integracijam in na koncu vstopila v Scengensko območje. V bližnji okolici, pri nas kot tudi onkraj meje, je kar nekaj turističnih destinacij, ki so s padcem meje postale še lažje dostopne. Konec osemdesetih let je nova zakonodaja pripomogla k temu, da kmetje odpirajo nova privatna podjetja s samostojno proizvodnjo in prodajo vina. Od takrat se število privatnih vinarjev iz leta v leto povečuje, prav tako pa se povečuje tudi število obiskovalcev v Brdih, ki si želijo obiskati in pobliže spoznati to vinorodno pokrajino.

Aksonometrični prikaz novega objekta in starega obstoječega gradu Kojsko

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Na območje okoli gradu Kojsko sem postal pozoren, ko sem izvedel, da se izvaja prenova zapuščenega gradu v turistično nastanitveni objekt. Ker je projekt prenove gradu že v samem teku izvedbe gradbenih del, sem se odločil, da sam objekt grajskega poslopja ne bo del obdelave moje naloge. Glede na to, da je objekt gradu v neposrednem stiku z mojim območjem obdelave in hkrati z zasnovo novega, modernejše oblikovanega prostora, sem pri tem upošteval cilje predvidene prenove starega gradu v turističnonastanitvene namene.

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

25


PREDSTAVITEV PROJEKTA Koncept

Slika 49: Obrtniške delavnice

Slika 50: Obrtniške delavnice

Slika 51: Grajsko pobočje iz severne strani

Slika 52: Grajsko pobočje iz zahodne strani

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

26


PREDSTAVITEV PROJEKTA Koncept

Slika 53: Pogled iz grajskega dvoriška proti jugu

Slika 54: Razgled proti Furlanski nižini in morju

Slika 55: Pogled na portal iz parkirišča

Slika 56: Pogled na portal iz grajskega dvorišča

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

27


PREDSTAVITEV PROJEKTA Razvoj ideje Objekt je zasnovan, kot odgovor na degradirano območje južno od starega gradu Kojsko. Nekoč zaključena in sistematično urejena celota, je z leti izgubila funkcijo in identiteto v prostoru. Z novim posegom, in istočasno predvideno prenovo gradu, bi območju povrnili življenje in s tem spodbudili dogajanje v kraju ter celotni pokrajini. Moja ideja je ponuditi nov, privlačen, z aktualno vsebino prepojen prostor, v Kojskem, nekdanjem kulturnem in upravnem središču Brd. Na območju obrtniških delavnic, ki bi jih iz obstoječega mesta odstranil sem zasnoval moderen a hkrati sofisticiran objekt, ki bi vinarjem pripomogel k prepoznavnosti in promociji vina, na enem samem mestu.

Slika 57: Delovna maketa 01 - koncept z pripenjanjem volumnov z različnmi programi vir: osebni arhiv

Z odstranitvijo obrtniških delavnic v južnem delu grajskega pobočja, bi tudi sam grad v prostoru pridobil na identiteti in dominantnosti. S tem bi nas opomnil na svojo mogočnost, ki je nekoč bila tukaj prisotna, in ni še povsem zamrla. Zlasti zaradi neskladnosti in neorganizirane razpršenosti delavnic v prostoru, sem se odločil da z odstranitvijo povrnem gradu Kojsko in okolici prvotno stanje in s svojim posegom ustvarim novo podobo grajskemu pobočju. Tako turistična razvitost regije, zaposlenost in prihodki od turizma bi se posledično zvišali. Večje število turistov pa bi za Brda navsezadnje pomenilo tudi porast zanimanja po drugih proizvodih in storitvah, kar bi imelo pozitivne vplive tudi na druge gospodarske panoge. Slika 58: Delovna maketa 03 - koncept z izpostavljenim pavilijon ter diagonalno povezavo z grajskim dvoriščem vir: osebni arhiv

Slika 59: Delovna maketa 05 - koncept dveh ploščadi, iz katerega se je razvila končna podoba objekta vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

28


PREDSTAVITEV PROJEKTA Arhitekturna zasnova Z odmikom objekta za par metrov stran od obstoječega gradu, sem v spodnjih etažah zasnoval popolnoma nov neodvisen objekt z lastno, novo vsebino. Na nivoju obstoječega grajskega dvorišča sem rekonstruiral nov zaključen prostor, tako da sem ga obzidal za 2m visokim armiranobetonskim zidom z vizurami, ki vzbujajo zanimanje za dogajanje v ozadju. Iz terena grajskega pobočja je tako viden samo del srednje etaže, prostorov vinoteke in administracije. Rebrasta fasada na južni strani asocira na ritem okoliških vinogradov. Lesena rebra s svojo funkcijo zastiranja sončnih žarkov in drsne steklene stene, so tisto kar od daleč pritegne pogled opazovalca. Tako vinoteka kot sejna soba ter više ležeča razgledna ploščad, nudijo atraktiven razgled proti jadranskemu morju. S spodnjega nivoja, s ceste ki se vije med vinogradi, sta zasnovani dve odprtini v objekt. Sama geometrija izhaja iz linij obstoječega gradu in se navezuje na funkcijo povezave z mimoidočo dovozno cesto. Večja odprtina predstavlja vrata skladišča za dostavo, manjša pa vhod v povezovalni hodnik, ki se priključi na jedro v zahodnem delu objekta. S prehodom skozenj tako premagamo višinsko razliko med nivojem spodnje povezovalne ceste ter grajskega dvorišča. Stopnišče je odprtega tipa, s čimer zagotavlja neovirano prehodnost kadarkoli, ne glede na obratovanje ostalega dela objekta. V liniji povezovalnega hodnika se nahaja tudi dvigalo za obiskovalce, s katerim omogočamo dostopnost tudi starejšim oz. osebam z omejeno mobilnostjo.

Aksonometrični prikaz po etažah skupaj z obstoječim gradom Kojsko

Na podlagi filozofije o vinu, ki naj bi se hranilo v temačnem, hladnem prostoru, sem se odločil, da z naravno svetlobo obarvam samo prostore, ki so namenjeni vinoteki ter administraciji. Nasprotno pa bi promocijski in degustacijsko-distribucijski prostori, kongresna dvorana, ter ostali servisni prostori, bili osvetljevani z umetno svetlobo. Zato sem jim namenil mesto v terenu pod grajskim dvoriščem, brez stika z zunanjimi vplivi in s tem omogočil temperaturne in svetlobne pogoje, ki ostajajo tekom leta nespremenjeni.

Razgledna ploščad

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

29


PREDSTAVITEV PROJEKTA Program Program objekta je namenjen predstavitvi in promoviranju briških vinarjev. V osnovi lahko rečemo, da je v vseh etažah prisotno komunikacijsko jedro, ki vsebuje stopnišče in dvigalo za obiskovalce. Samo jedro omogoča neovirano prehodnost skozi objekt in s tem premagovanje višinske razlike med grajskim dvoriščem in spodnjim zunanjim nivojem samega območja gradu. Tako se iz nivoja grajskega dvorišča in obstoječega parkirnega prostora pred gradom lahko preko klančine sprehodimo do velike razgledne ploščadi, ki ponuja atkraktivne poglede proti jugu. Aksonometrični prikaz po etažah skupaj z obstoječim gradom Kojsko

Kongresna dvorana

Aksonometrični prikaz srednje etaže

Preko stopniščnega jedra lahko dostopamo v osrednjo etažo objekta, ki zajema kongresno dvorano, vinoteko s spremljevalnim programom, ter administracijo. Kongresna dvorana bi bila fleksibilnega značaja in bi bila locirana tik pod grajskim dvoriščem. V njej bi tako lahko potekala predavanja, okrogle mize, izobraževanja, delavnice,… Dostop je simetrično urejen preko dveh hodnikov, iz katerih so vhodi v moške in ženske sanitarije, ter do garderobe, ki je se nahaja med dostopoma. Garderoba je, zgolj za hrambo oblačil v času kongresov, precej velika, tako da bi v določenih primerih lahko služila tudi kot shramba za rekvizite potrebne za obratovanje večnamenske kongresne dvorane. Vinoteka bi gostila tako degustacijske večere, ki bi lahko bili organizirani, kot individualne obiske in bi lahko funkcionirala neovirano od ostalega programa v objektu. Ponujala pa bi tudi možnost manjših prigrizkov, ki ob degustiranju in spoznavanju žlahtne kapljice še kako teknejo. Tako bi manjša kuhinja, ki je neposredno povezana z vinoteko, služila tudi kot pripravljalnica manjših pogostitev v kongresni dvorani in v spodnjih prostorih samega objekta. Administrativni del je dostopen iz dveh smeri, preko povezovalnega hodnika iz vinoteke ali preko servisnega dvigala iz spodnjih etaž. Deli se na pisarno ali administracijo in na sejno sobo, ki ponuja razgled na pokrajino. Preko povezovalnega hodnika imamo dostop tudi do zasebnejšega dela etaže, kjer se nahajajo garderoba in sanitarije za uslužbence, preko katerih je tudi servisni dostop za zaposlene v kuhinji in vinoteki.

Vinoteka

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

30


PREDSTAVITEV PROJEKTA Tako preko stopnišče preidemo v spodnji, najnižji del objekta, kjer se nam odpre dolg hodnik z izhodom na zaraščen teren s potjo med vinogradi. Objekt bi v spodnji etaži vseboval večnamenski promocijski in degustacijski prostor, sanitarije, skladišče, kurilnico ter servisno-tovorno dvigalo. Ob vstopu v osrednji del spodnje etaže se nam odpre degustacijski prostor, ki ponuja možnost popestritve sten z razstavami različnih ustvarjalcev. Z vhodoma v promocijski prostor ter sanitarije je povezano tudi skladišče iz katerega se napaja oz. zalaga distributivni del degustacijskega prostora.

Predstavitveni prostor

Promocijski prostor je oblikovan nekoliko monumentalno. Kvadratne oblike z malo višjo etažno višino, ustvarjajo poseben ambient. Štirje nosilni stebri in posebno oblikovana oprema za predstavitev briških vinarjev tvorijo v temi, pod grajskim dvoriščem ter dvorano, prostor, ki je hkrati srce in s tem najpomembnejši del v objektu. Skladišče je dostopno iz zunanje strani, preko gospodarskega dvorišča, ki je povezano z dostopno cesto. Služilo bi predvsem za namene dostave vseh potrebnih surovin za obratovanje samega objekta ter shranjevanje živil v posebej oblikovanih predelih prostora. Ima tudi povezavo s kurilnico ter servisno tovornim dvigalom. Po prerezu si programi sledijo glede na njihove funkcionalne naloge, potrebe po količini in trajanju naravne osvetlitve, kot tudi želje po neposrednem stiku z okolico, ki jih nudijo različni nivoji posameznih etaž.

Aksonometrični prikaz spodnje etaže

Objekt bi lahko gostil vinarje s celotne pokrajine in sveta, ki bi s svojim obiskom hkrati širili kulturo vinifikacije in delili svoja mnenja z ostalimi vinarji. Izobraževanje in druženje ob žlahtni kapljici, v ozadju pa možnost prenočitve v turistično-nastanitvenem objektu v sklopu gradu Kojsko.

Degustacijski prostor

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

31


PREDSTAVITEV PROJEKTA Površine posameznih prostorov

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

32


PREDSTAVITEV PROJEKTA Fasada in materiali Na slovenska naravna bogastva, kot sta kamen in les, bi morali biti še posebej ponosni, saj gre za edinstvene materiale, ki jih ne najdemo nikjer drugje po svetu in zato ni nikakršne potrebe po uvažanju tujih. Zato sem v svoji nalogi želel uporabiti in prikazati naše naravne bisere v njihovi najlepši luči ter hkrati opozoriti na naša naravno bogastvo, in ne nazadnje tudi našo identiteto, ki jo tako zlahka zavržemo oziroma zamenjamo za tujo. Poleg betona, ki predstavlja prevladujoči material mojega objekta, sem se pri izboru materialov osredotočil tudi na materiale, ki so navzoči ob pridelavi vina. To so kamen, steklo, inoks in les. Pogled na objekt iz juga

Povezovalni pas pred dvigalom in klančino

Beton Pri samem objektu sem se odločil za uporabo vidnega gladkega beton. Gre za konstrukcijski material, ki nam obenem dovoli pokazati strukturo gradnje, odtis kalupa v katerega je bil vložen. Poleg tega je beton, tako kot kamen, mineralno gradivo. Beton je s svojimi lastnostmi in novim načinom gradnje prinesel revolucijo v arhitekturo in omogočil novo dobo gradnje. Moderne tehnologije tako dandanes omogočajo nove korake pri razvoju: poleg različnih odtisov pri opažanju, tudi kombinacijo različnih opažev, dodatke titanovega dioksida in belega cementa oz. barvnih pigmentov. Za površine, ki so izpostavljene vremenskim vplivom pa se uporabi vodotesni beton, ki se ga, zaradi napak pri izvedbi, dodatno zaščiti s hidrofobnimi transparentnimi premazi. Kamen Tisočletno gradivo, ki nas navdušuje zaradi njegove trajnosti in lepega videza, to je kamen. S svojo neuničljivostjo ima kamen, kot klasično arhitekturno gradivo, nekakšno magičnost. Že v davnih časih so ga uporabljali za gradnjo templjev, vladarskih palač, katedral, grobov.. V današnjem času, ko se soočamo z modernejšo stavbno umetnostjo, smo masivni kamen, zaradi razmeroma visoke cene, zamenjali s tanjšimi kamnitimi oblogami. S tem se zanemarjajo tudi kamnoseške obrti, ki so se skozi tisočletja razvijala in ustvarila določena pravila ustreznega obdelovanja kamna. Z rabo različnih vrst domačega, slovenskega kamna, lahko opomnimo na naravno bogastvo naše dežele. V Sloveniji imamo pet večjih kamnolomov, iz katerih pridobivajo zelo kakovostno kamenino, predvsem apnenec, lehnjak, tuf in pohorski tonalit. Treba je tudi poudariti , da veliko tujih kamnov ni primernih za naše podnebje. Kamen sem tako uporabil v različnih funkcijah in estetskih obdelavah. Predvidel sem ga na površinah namenjenih krajšemu zadrževanju obiskovalcev, kot so zunanje stopnišče in dvorišče, saj kamen s svojo odpornostjo kljubuje tudi zunanjim vplivom. Za zunanje tlake bi uporabil granit: štokan, žgan, rezan.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

33


PREDSTAVITEV PROJEKTA Prav tako bi granit ali debelejši marmor uporabil tudi za stopnišče in rampo, ki omogoča dostop z dvorišča, saj morajo biti te površine nedrseče, kar bi dosegel s štokanjem ali grobim peskanjem. Na določenih delih tlaka bi z različno estetsko obdelavo popestril tlakovanje in s tem razbil monotonost velikih površin. Kar se tiče notranjosti objekta sem kamen umestil v predstavitvene in degustacijske prostore, ter servisne prostore, kot so sanitarije, garderobe in kuhinja, ki prav tako spadajo med površine, kjer se obiskovalci ne zadržujejo veliko časa. (Prelovšek, 2004), HIŠE Les »Les je slovenska nafta«, aktualne besede, ki narekujejo prihodnost uveljavljana lesa v Slovenji. »Gozd je ekološko naravni sestavni del bistva Slovenije in če ne bi bilo posegov, bi bila vsa površina Slovenije stoodstotno pokrita z gozdovi,« je ugotovil znani strokovnjak, profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. inž. Dušan Mlinšek, ki je bil svoj čas tudi predsednik mednarodne unije gozdarskih znanstvenih ustanov. Čez sedemdeset vrst listavcev raste v Sloveniji in cela vrsta iglavcev. Eno drevo je lepše od drugega: smreke, pa bori, jelke in macesni, bukve in hrasti, jêsen z najprožnejšim lesom, pa javorji in breze, jelše z rumenkastim lesom in akacije z zelenkastim ter češnje z rdečkastim. (Ivanc, 2011), »Les je slovenska nafta«,Panorama, Delo Les hrasta, akacije in kostanja sodijo med najpogostejše, ko gre za izdelovanje posod za shranjevanje oz. zorenje vina, tako imenovanih sodov. Ravno zato so to tudi moji izbranci med gradivi notranje opreme in oblog v objektu. Les sem izbral za površine vinoteke, administracije ter kongresne dvorane, saj gre za prostore namenjene daljšemu zadrževanju in je lesena obloga primernejša od kamnite, ker je toplejša in za človeka prijaznejša . Kostanjev les pa bi uporabil tudi za različne detajle opreme, kot tudi za, med dvema nosilnima elementoma konstrukcije vpeta, rebra na južni fasadi, ki služijo kot senčila. Steklo Steklo sem uporabil za zasteklitev južne fasade. V ta namen sem uporabil velike drsne steklene stene in s tem ustvaril sožitje med notranjim in zunanjim prostorom. Steklo se prav tako pojavlja v prostorih namenjenih administraciji, kjer med seboj ločuje sejno sobo in administrativni del. Inoks Ta nerjaveči material sem uporabil predvsem pri opremljanju sanitarnih prostorov, kuhinje, ter kot osnovni material vseh vrat, ki med seboj ločujejo posamezne prostore. Administracija

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

34


PREDSTAVITEV PROJEKTA Prav tako bi granit ali debelejši marmor uporabil tudi za stopnišče in rampo, ki omogoča dostop z dvorišča, saj morajo biti te površine nedrseče, kar bi dosegel s štokanjem ali grobim peskanjem. Na določenih delih tlaka bi z različno estetsko obdelavo popestril tlakovanje in s tem razbil monotonost velikih površin. Kar se tiče notranjosti objekta sem kamen umestil v predstavitvene in degustacijske prostore, ter servisne prostore, kot so sanitarije, garderobe in kuhinja, ki prav tako spadajo med površine, kjer se obiskovalci ne zadržujejo veliko časa. (Prelovšek, 2004), HIŠE Les

Vinoteka

»Les je slovenska nafta«, aktualne besede, ki narekujejo prihodnost uveljavljana lesa v Slovenji. »Gozd je ekološko naravni sestavni del bistva Slovenije in če ne bi bilo posegov, bi bila vsa površina Slovenije stoodstotno pokrita z gozdovi,« je ugotovil znani strokovnjak, profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. inž. Dušan Mlinšek, ki je bil svoj čas tudi predsednik mednarodne unije gozdarskih znanstvenih ustanov. Čez sedemdeset vrst listavcev raste v Sloveniji in cela vrsta iglavcev. Eno drevo je lepše od drugega: smreke, pa bori, jelke in macesni, bukve in hrasti, jêsen z najprožnejšim lesom, pa javorji in breze, jelše z rumenkastim lesom in akacije z zelenkastim ter češnje z rdečkastim. (Ivanc, 2011), »Les je slovenska nafta«,Panorama, Delo Les hrasta, akacije in kostanja sodijo med najpogostejše, ko gre za izdelovanje posod za shranjevanje oz. zorenje vina, tako imenovanih sodov. Ravno zato so to tudi moji izbranci med gradivi notranje opreme in oblog v objektu. Les sem izbral za površine vinoteke, administracije ter kongresne dvorane, saj gre za prostore namenjene daljšemu zadrževanju in je lesena obloga primernejša od kamnite, ker je toplejša in za človeka prijaznejša . Kostanjev les pa bi uporabil tudi za različne detajle opreme, kot tudi za, med dvema nosilnima elementoma konstrukcije vpeta, rebra na južni fasadi, ki služijo kot senčila. Steklo Steklo sem uporabil za zasteklitev južne fasade. V ta namen sem uporabil velike drsne steklene stene in s tem ustvaril sožitje med notranjim in zunanjim prostorom. Steklo se prav tako pojavlja v prostorih namenjenih administraciji, kjer med seboj ločuje sejno sobo in administrativni del. Inoks

Degustacijski prostor

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Ta nerjaveči material sem uporabil predvsem pri opremljanju sanitarnih prostorov, kuhinje, ter kot osnovni material vseh vrat, ki med seboj ločujejo posamezne prostore.

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

35


PREDSTAVITEV PROJEKTA Zasnova konstrukcije Objekt je statično zasnovan kot armirano betonska konstrukcija, zunanjih tlorisnih dimenzij 45 x 38 m, ter višine 10m. Objekt ima tri okvirne nivoje etaž, od spodnjega nivoja, ki je višine 5 metov, do drugega dela 4m visoke srednje etaže, ki predstavlja razgledno ploščad, ter tretjega nivoja višine 5m, ki zaključuje grajsko dvorišče. Vsi deli ležijo na togi podlagi, ki jo predstavlja armirano betonska temeljna plošča, debeline 60cm. Armirano-betonske etažne plošče debeline 25 cm so podprte z mrežasto razporejenimi podpornimi nosilci dimenzij B/H = 40/60cm, v katere se v spodnji etaži vpenjajo tudi štirje nosilni armirano-betonski stebri dimenzij 40/40 cm. Mrežasto razporejeni nosilci, skupaj s stebri in zidovi, tvorijo prostorski skelet. Celoten objekt je konstrukcijsko zasnovan z vidnimi armirano-betonskimi stenami. Nosilnost je porazdeljena na zunanje in notranje stene. Zunanji, nosilni del stene je debel 20 cm, sredinski del predstavlja 10 cm debel sloj toplotne izolacije, notranji del armirano betonske stene pa je debel 10 cm. V sredinski etaži, v predelu vinoteke, je razpon med stenami precejšen. Armirano betonsko ploščo, ki predstavlja razgledno ploščad, bi bilo potrebno, poleg s prostorsko podpornim skeletom nosilcev, dimenzij B/H = 40/30cm, podpreti še z dolgim nosilnim elementom. Dolžino 28 m dolge plošče bi podprli z armirano-betonskim nosilcem prereza v obliki črke L, dimenzij B/H = 120/160cm. Prav ta prerezna oblika nosilec namreč učvrsti in mu zmanjša možnost torzijskega uklona. Nosilec je v predelu vinoteke podprt z dvema podpornima armirano-betonskima stebroma dimenzij 20x40cm. Na dolžini 16,5m bi bil nosilec vpet tudi v podporno armirano-betonsko steno, s čimer bi zmanjšali možnosti za poves. Upoštevane koristne obtežba: Sneg: p = 1,75 kN/m2 Stropne konstrukcije: p = 2,00 kN/m2 Balkoni in terasa: p = 3,00 kN/m2 Uporabljeni Materiali: Beton: C25/30 (MB30) Armatura: S500 Razred B

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

36


PREDSTAVITEV PROJEKTA Pilotne stene Ker bi za izgradnjo objekta na mestu obstoječega degradiranega grajskega dvorišča moral izkopati gradbeno jamo, bi se pri utrjevanju terena pod obstoječim poslopjem gradu Kojsko, odločil za pilotne stene. Nov objekt bi od starih gabaritov odmaknil za cca. 3m in s tem sprostil prostor za postavitev podporne konstrukcije pilotnih sten. Pilotna stena je upogibna podporna konstrukcija iz armirano-betonskih pilotov okroglega prereza od φ 60 do φ 150 cm. Povezana je z gredami z geotehničnimi sidri ali brez njih. Pilotne stene spadajo v skupino konstrukcij, ki z upogibno odpornostjo in vpetostjo v tla izpolnjujejo svoj namen – varovanje nasipnih ali vkopnih brežin. V ta sklop konstrukcij spadajo tudi diafragme, zagatne stene in berlinske stene. Vse te konstrukcije so lahko, če ne morejo izključno z vpetostjo v tla in upogibno odpornostjo opravljati svoje funkcije, tudi sidrane z geotehničnimi sidri.

Aksonometrični prikaz pilotne stene

Pilotne stene so drage konstrukcije, zahtevne pri izvajanju in pri vzdrževanju zaradi omejene trajnosti geotehničnih sider. Pri izbiri premera pilotov se mora projektant odločiti, kateri premer pilotov bo izbral za konstrukcijo. V večini primerov je to odvisno od geološko geomehanskih karakteristik zemljine, hidroloških razmer in višine pilotne stene. Izbor premera pilotov je odvisen od obremenitev in dolžine pilotov. Razmak med piloti je odvisen od obremenitev stene in od karakteristik zemljine v zaledju stene. Izvedba pilotnih sten sestoji iz več delovnih faz, ki so med seboj povezane in sledijo ena drugi. Ker pa so pilotne stene običajno v povezavi z drugimi objekti, je treba izvedbo vseh faz skrbno načrtovati in uskladiti. Potrebna je časovna usklajenost delovnih faz s fazami izvedbe sosednjih objektov, saj je lahko izvedba neke faze praktično nemogoča, ali pa močno ogroža varnost in stabilnost pilotne stene, varnost sosednjega objekta ali celo varnost in stabilnost celotnega območja. Slika 60: Fotografija pilotne stene v izvedbi

vir: http://www4.slikomat.com/09/0306/j18-IMG-63.jpg

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

37


PREDSTAVITEV PROJEKTA Zasnova inštalacij Mreža vseh inštalacij izhaja iz inštalacijskega jaška, ki je lociran ob dvigalu, in se po etažah razprši med nosilnimi mrežami prostorskih nosilcev v predelu spuščenih stropov. Prav tako so med te nosilce postavljena svetila, ki so različno razvrščena po posameznih prostorih. Objekt bo opremljen tako z vodovodno, kanalizacijsko, elektro in TK inštalacijo z merilnimi mesti ob servisnem dvorišču, ter s prezračevalno inštalacijo sanitarij, kopalnic, utilitija in kuhinje… Za ogrevanje je predvidena kurjava preko toplotne črpalke, v kurilnici, v spodnji etaži objekta. V ta namen je po vseh etažah in prostorih zasnovano talno ogrevanje, pri katerem zadostuje segrevanje vode le na 30/40 °C, kar zagotavlja manjšo porabo. Toplotna črpalka je med energetsko najcenejšimi načini segrevanja sanitarne vode in je nameščena na hranilnik vode. Toplotna črpalka je sestavljena iz kompresorja, ki plin stiska in ga ogreva, ekspanzijskega ventila, kjer se plin razširja in ohlaja, ter dveh toplotnih izmenjevalcev. Njena dodatna odlika je, da se lahko uporablja tudi za hlajenje manjših kleti ali shramb. Toplotna črpalka je opremljena s sistemom termične dezinfekcije, kar omogoča preprečevanje pojava legionele, s samodejnim občasnim segretjem vode na 65 stopinj Celzija. Za pogon naprave, torej kompresorja in ventilatorja, je potrebno zagotoviti 30 odstotkov električne energije, 70 odstotkov pa je pridobimo iz okolice popolnoma zastonj. Amortizacija investicije se povrne v nekaj letih v primerjavi s kurilnim oljem ali plinom. Toplotna črpalka, iz ekološkega vidika, pa prispeva tudi k čistejšemu okolju, v primerjavi z ostalimi ogrevalnimi sistemi. V celotnem objektu bi tako bil razvezan sistem talnega gretja preko toplotne črpalke.

Slika 61: Toplotna črpalka

vir: http://mojdom.dnevnik.si/media/uploads/_custom/Lina/md_toplotna_crpalka_2.jpg

Slika 62: Shema toplotne črpalke

vir: http://www.viaint.si/viaint/slike/image/Toplotne%20crpalke/1%20Delovanje%20TC.gif

Dodatno hlajenje bo zagotovljeno samo v južnem delu objekta, in sicer s pomočjo toplotne črpalke. Predstavitveni prostori v spodnji etaži, ter v severnem delu srednje etaže, ne bodo dodatno hlajeni, saj je obodni zid masivne betonske konstrukcije, poleg tega pa je del prostora obdan z zemljo, zato ne gre pričakovati, da bi temperatura v prostoru presegla 26°C. (http://www.toplotnacrpalka. com/)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

38


PREDSTAVITEV PROJEKTA Požarna varnost

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

39


51

PROSTORSKI PRIKAZI

Fotomontaža in fotografije makete

Pogled iz sosednjega griča iz južne smeri

Makera - Tloris pritličja

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


52

PROSTORSKI PRIKAZI

Fotomontaža in fotografije makete

Pogled iz Gonjač iz zahodne smeri

Makera - Tloris -1.etaže

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


53

PROSTORSKI PRIKAZI

Fotomontaža in fotografije makete

Pogled iz glavne ceste skozi vas iz severne smeri

Makera - Tloris -2.etaže

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


PROSTORSKI PRIKAZI Fotografije makete

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

54


PROSTORSKI PRIKAZI Fotografije makete

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

55


ZAKLJUČEK Brici so neločljivo povezani z vinom, to opojno pijačo. Proizvajajo ga za vse okuse in za vse žepe. Vino jim daje kruh, predstavlja jim glavni vir dohodka, in dokler bodo ljudje častili dobra vina, bodo Brici gojili trto. Ne bo jih zanimalo niti ime države, niti kdo je gospodar zemlje. Oni bodo delali to, kar so delali njihovi predniki. Ponosno in trmasto bodo živeli na svojem koščku zemlje, v svojem raju. Ohranjali bodo svojo bogato dediščino, nadgrajevali znanja svojih prednikov, častili vinske bogove ter samozavestno in optimistično zrli v prihodnost.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

56


VIRI IN LITERATURA

57

Sapač, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje Posočje. Ljubljana: Viharnik. Gomiršek, Tanja (2009): Brestje in Kojsko. Upravni in kulturni center Brd do 1945. Nova Gorica: Goriški muzej. Rechberger Pečar, Anny (2005): Brda. Grič ob griču. Trst: Goliardica Editrice. Datz, C., Kullmann, C. (2006): Winery design. Milan: teNeues Prelovšek, Damjan (2004): Plečnik in kamen. V: Hiše. 19 (5): 86-90 Konjedic, Ubald (2010): Poslovni načrt in ekonomska ocena naložbe v turistični objekt, diplomsko delo, Univerza v Novi Gorici, PTF, Nova Gorica. Hilla, John (2007): Half Dose #40: Novelty Hill-Januik Winery http://archidose.blogspot.com/2007/12/half-dose-40-novelty-hill-januik-winery.html (november 2011) Saieh, Nico (2010): Between Cathedrals / Alberto Campo Baeza http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza/ (november 2011) Fairs, Marcus (2007): Museum of Modern Literature, Marbach am Neckar by David Chipperfield Architects http://www.dezeen.com/2007/10/10/museum-of-modern-literature-marbach-am-neckar-by-david-chipperfield-architects/ (november 2011) Struna Bregar, A., Kuhar, Š. (2011): Vinska arhitektura. Izbor oblikovno najboljših vinarn v Sloveniji. http://www.mladina.si/53857/vinska_arhitektura/?utm_source=tednik%2F201116%2Fvinska_arhitektura&utm_medium=web&utm_ campaign=oldLink (november 2011) Ivanc, Staš (2011): Les je slovenska nafta. V: Delo. http://www.delo.si/druzba/panorama/les-je-slovenska-nafta.html (oktober 2011) Koprar, Ljubo, univ.dipl.inž.grad., Pprojektiranje in izvedba sidranih zidov in pilotnih stene http://www.sloged.si/LinkClick.aspx?fileticket=bXXgN6UCtk4%3D&tabid=128 Vse informacije o toplotnih črpalkah http://www.toplotnacrpalka.com/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev


ZAHVALA ...svoji družini za vso moralno in finančno podporo, ...profesorju Milošu Florijančiču, asistentu Mitji Zorcu in profesorju Vojkotu Kilarju za strokovne nasvete in pomoč, ...Katarini, Roku, Lukcu, Andreju, Alenu,..ter vsem ostalim, ki so mi pomagali in stali ob strani ...mizarju Jožetu Šimencu

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

mentor: prof. Miloš Florijančič

somentor: asist. Mitja Zorc

avtor: Marko Ličen

Pokušina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev briških vinarjev

58


Marko Licen