Usmeritve
V Ljubljani je prezentiranih kar nekaj ostalin rimskega mesta Emone. Najbolj znan je arheološki park Emonska hiša, prej imenovan tudi Jakopičev vrt. Izkopavanja na področju parka so tekla v letih 1963-1964 in odkrila stanovanjsko zgradbo, ki je nekoč stala v mestu Emona. Danes so v parku na ogled ostanki te hiše s konca četrtega in začetka petega stoletja. Glede na kakovostno stavbno opremo (tlaki, mozaik, ogrevanje) je tu prebivala premožna in ugledna rimska družina. Prav tako pomemben je arheološki park Zgodnjekrščansko središče. V 4. in 5. stoletju je bila ta nekdanja emonska hiša središče kristjanov. Na območju ene zazidalne parcele med pravokotno prepletenimi cestami Emone so bili urejeni prostori krstilnice in krščanske bazilike, prve na tem območju. Lahko pa si ogledamo tudi skoraj v celoti ohranjen južni krak obzidja rimskega mesta. http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/rimski-zid/
Južni krak obzidja rimskega mesta je ohranjen skoraj v celoti. “Del južnega obzidja rimske Emone je rekonstruiral graški arheolog dr. Walter Smidt že leta 1913. Po prvi svetovni vojni je antični zid predstavljal oviro za širjenje mesta prosti jugu. Odločili so se okolico zidu preurediti po Plečnikovih načrtih. Arhitekt je skozi obzidje prebil dva prehoda, za obzidjem je uredil arheološki park in v stranska vhoda postavil lopo z lapidarijem. Nove preboje v zidu je Plečnik označil s tem, da jih je nadzidal z elementi rimske arhitekture, oba antična vhoda pa dopolnil z najdenimi arheološkimi ostanki. Plečnik se je držal načela, da ohrani obstoječe arheološke ostaline in jih svobodno interpretira le tam, kjer je bila njihova zgodovinska izpovednost manj izrazita. Poleg rekonstrukcije nekdanjih južnih emonskih vrat je Plečnik, po vzoru Vie Appie, v obzidje nanizal vrtso motivov rimske arhitekture. Piramida, ki stoji nad prehodom v Murnikovo ulico, posnema motiv Cesijeve piramide v Rimu. Plečnik je pripravil tudi več predlogov za zazidavo okoliškega predela z namenom, da mu vtisne mestni pečat, ustrezen pomenu antičnega spomenika. “ (HRAUSKY, A., KOŽELJ, J., PRELOVŠEK, D. (2007). Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana, Cankarjeva založba.) Mestni muzej Ljubljana je pripravil krožno pot po rimski Ljubljani z ogledom vseh pomembnejših arheoloških ostalin iz rimskih časov. Ta vsebuje ogled rimske ceste v Mestnem muzeju Ljubljana in njihove razstavne zbirke, obisk arheološkega parka Emonska hiša, sprehod ob južnem rimskem zidu, ogled rimske kloake na Aškerčevi cesti, postanek na nekdanjem forumu (sedaj trg stanovanjskega kompleksa Ferantov vrt arhitekta Edvarda Ravnikarja), ogled delov zahodnega in severnega dela obzidja, severnih emonskih vrat in rimskega vodnjaka na Kongresnem trgu.
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-zgodnjekrscansko-sredisce/
Arheološki park zgodnjekrščansko središče
V to pot bi lahko vključili tudi ogled arheoloških ostalin zahodnih emonskih vratih, kot je prikazano na shemi ogleda rimske Emone Mestnega muzeja Ljubljana.
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-emonska-hisa/
Vir: Mestni muzej Ljubljana
Del mozaika v arheološkem parku Emonska hiša
Shema ogleda arheoloških ostalin Emone z označeno lokacijo zahodnih emonskih vrat.
Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012
36