ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA
1993–2013
USTANOVLJEN
1993 S SEDEŽEM NA
LJUBLJANSKEM GRADU
Člani Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana (z leve proti desni) Andrej Kopač, dr. Julij Nemanič, Boris Ostan, Dušan Brejc, Stane Miklavec, Darko Brlek, dr. Janez Bogataj, Izidor Rejc, dr. Janez Čebulj, Edi Berk, Andrej Mlakar, dr. Vito Hazler, Tomaž Marinček, Igor Štemberger, Ljubo Žužek, (spodaj desno) Samo Nučič in Rok Kvaternik.
KONVENTUALI
Člani Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana * Vinski kapitelj Edi Berk (pretor 2013-) (skrbnik podobe 1993-2013) dr. Janez Čebulj (kancler) (kancler 1993-2000) (pretor 2000-2013) dr. Janez Bogataj (protokolist) Andrej Mlakar (zakladnik) Stane Miklavec (skrbnik Svečanega sedeža) Boris Ostan (glasník) Dušan Brejc (okuševalec) Darko Brlek (član kapitlja)
Člani dr. Vito Hazler Andrej Kopač Rok Kvaternik Tomaž Marinček dr. Julij Nemanič Samo Nučič Izidor Rejc (pretor 1993-2000) (kancler 2000-2013) Igor Štemberger Ljubo Žužek
Z URBANOM UBRANO V ČAST VINA ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA
11. 11. 1993 Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana je
Temeljna dejavnost Konventa je povezana s
bil ustanovljen na martinovo, 11. novembra 1993.
skrbjo za vinsko trto, ki raste na Ljubljanskem
Njegov sedež je bil najprej v ljubljanski mestni hiši,
gradu. Konvent odlično sodeluje z Ljubljanskim
nato pa na Ljubljanskem gradu, kjer je v Stolpu
gradom, s katerim skupaj pripravljata nekatere že
strelcev od 31. maja 2013 tudi njegov Svečani
tradicionalne prireditve, povezane z grajsko trto:
sedež. Vinski konvent je moško omizje, ob polni
prvi rez trte, trgatev, mestno martinovanje in sve-
zasedenosti z 21 člani, ki ljubijo in spoštujejo
čano vlaganje konventnih vin. Konventuali imajo
vinsko trto in vino. Kot pove že beseda konvent
poleg navedenih še nekaj drugih, le konventnih
(sestanek, zbor, zborovanje …), se njegovi člani ali
srečanj, in sicer Pozdrav pomladi, urbanovo,
konventuali družijo na zborih Vinskega konventa
Pozdrav jeseni in izbor konventnih vin. Slednjega
z namenom, da bi gojili in spodbujali pravo
izvedejo z degustacijo vsako leto v drugi izbrani
kulturo uživanja vina. Ob prijetni družabnosti
slovenski vinski kleti. Izbrani belo in rdeče vino sta
spoznavajo posebnosti in značilnosti slovenskih
opremljeni s posebno konventno etiketo. Konvent
vin ter njihove vpetosti v vsakdanjike in praznike
vsako leto podari steklenice izbranih vin Mestni
vinorodnih dežel, prav tako pa spoznavajo tudi
občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu za njune
evropska in svetovna vina, njihove posebnosti ter
posebne protokolarne potrebe. Shranjene so v
povezanosti s kulinaričnimi kulturami. Na zborih
posebnih vinskih vitrinah v pritličju Stolpa strelcev
Vinskega konventa sprejemajo tudi določene
na Ljubljanskem gradu, kjer je tudi Svečani sedež
sklepe in usmeritve svojega delovanja, ki jih
Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana
izvršuje Vinski kapitelj pod vodstvom pretorja.
Ljubljana. Na vseh shodih Konventa so poleg vin
Ostali člani Vinskega kapitlja so še kancler,
prisotne tudi izbrane jedi, ki skupaj z vini zaokro-
zakladnik, protokolist, skrbnik Svečanega sedeža,
žajo posamezne tematske zgodbe o vinih in vin-
glasník, okuševalec in član kapitlja. Največ pozor-
skih kulturah.
nosti namenjajo vinom Slovenije iz vseh treh njenih vinorodnih dežel, Primorske, Podravja in Posavja,
Konventuali se ne oblačijo v posebne kostume.
iz katerih vsako leto izberejo tudi belo in rdeče
Njihovo razpoznavno znamenje so značke z zna-
konventno vino. Konventuali razumejo svoje po-
kom Konventa, ki jih nosijo na suknjičih.
slanstvo kot “čisto vest” slovenskega vina, zato na shodih razpravljajo o različnih področjih gospo-
Konventov shodni pozdrav je:
darskega, družbenega in duhovnega prizadevanja, ki so na različne načine povezana z vinom. Vino
“Ad maiorem vini gloriam!”
je lahko veliko več kot le pijača in sooblikuje spoznanja o kulturni in naravni dediščini, literaturi,
in odgovor:
arhitekturi in oblikovanju, vinski trgovini, prehrani, medkulturnih stikih, glasbeni kulturi, umetnosti, ritualnih praksah idr. Razumeti ga moramo v številnih zvezah in pomenih. Če je tako, se nam tudi njegova kulturna dediščina in sodobnost pokažeta v popolnoma drugačni luči in v veliko večjih razsežnostih.
“Tako bodi!”
USTANOVITEV, ZAPISANA V LISTINI USTANOVNA LISTINA
m•c•m•x•c•i•i•i Ob ustanovitvi Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana je bila izdana posebna svečana listina, ki je pisno pričevanje o tem dogodku. Ustanovna listina govori o temeljnem namenu ustanovitve Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana in povezanosti delovanja konventualov z zavetnikom, po katerem se Konvent imenuje.
Konvent nosi ime po sv. Urbanu, ki goduje 25. maja. Ta dan označuje začetek cvetenja vinske trte, zato je spomladanski sv. Urban že sedem stoletij zaščitnik vinogradnikov in vinarjev. Sv. Urban je upodobljen s tiaro na glavi, v roki pa ima knjigo, na kateri je grozd na listu vinske trte. Ti atributi so bili izhodišče za oblikovanje znaka in celostne grafične podobe Konventa.
Znak Vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana je okrogle oblike, simbolično za obliko vinskega soda in za krog ljudi, ki se družijo ob plemeniti ideji. V sredini kroga so Urbanovi simboli: knjiga, ki ponazarja modrost, na njej je grozd na listu vinske trte, na spodnji strani pa horizontalna pasica z nazivom lokacije, ki umiri in postavi znak na trden temelj. Izbrane barve so svetlo zelenkasta in bordo rdeča za belo in rdeče grozdje ter vino, zlata za žlahtnost in črna za jasno risbo.
Zasnovi znaka in izpeljani osnovni celostni grafični podobi se pridružujejo tudi oblikovani jedilniki, vabila, različne spominske in častne listine, označevalne table na Ljubljanskem gradu, vinske etikete in darilne škatle.
OKOLI URBANA TRTA ZACVETI SVETI URBAN
25. maj Sveti Urban, ki goduje 25. maja, je eden od pomembnih zavetnikov vinogradov, vinogradnikov, sodarjev in posredno tudi vina. Častijo ga kot zavetnika proti mrazu, neurju, streli in pijanosti. V dneh okoli njegovega praznika začne cveteti vinska trta, zato ga od 9. stoletja dalje častijo kot enega njenih glavnih zavetnikov. V Sloveniji ima to vlogo že več kot 700 let, ko so mu začeli od druge polovice 14. stoletja na vinorodnih območjih posvečati cerkve in oltarje. Urban I. je bil papež, ki je vodil Cerkev v letih od 222 do 230. O njegovem življenju in delu je komaj kaj znanega. Poleg tega so se na 25. maja spominjali tudi nekega škofa Urbana, ki je bil mučenec v času vladanja cesarja Decija, ok. l. 250. Neuki razlagalci so oba Urbana zamenjali in so god papeža Urbana I. prenesli na 25. maj. Zaradi številnih negotovosti in zmede od leta 1969 Cerkev ne obhaja več njegovega godovnega praznika, ohranja pa se kot večstoletna tradicija na vinorodnih območjih. V Sloveniji je njegovo čaščenje najznačilnejše za vinorodno deželo Podravje, v Evropi pa je razširjeno v nemških vinorodnih deželah, zlasti na Frankovskem, Badenskem in v Alzaciji. Povezanost s trto in vinom je vidna v njegovih upodobitvah: na glavi ima papeško tiaro, v roki pa drži knjigo z grozdom na listu vinske trte ali le grozd. Poznane so tudi različice, na primer ta, da drži v roki kol s trsom, na njem pa raste lep grozd.
Ime Urban izvira iz latinske besede urbanus in pomeni prebivalca mesta, meščana, prijatelja mestnega življenja, tudi uglajenega, olikanega, duhovitega in drznega. Urbanus je bil torej meščan, tako kot je bil rusticus oznaka za prebivalce vasi. Iz latinskega urbanus je nastalo več izrazov, ki jih pogosto uporabljamo, npr. urbanist, urbanizacija, urbanizem.
OD VOJAKA DO ŠKOFA SVETI MARTIN
11. november Martinovanje je danes eden najpopularnejših in najbolj množičnih praznikov v Sloveniji, tudi v nevinorodnih območjih. Praznujemo ga 11. novembra, pogosto tudi do 14 dni, odvisno od dneva v tednu z godovnim dnem. Sveti Martin se je rodil okoli leta 316 v panonskem mestu Sabaria, tj. v današnjem Szombathelyju ali slovensko Sombotelu na sosednjem Madžarskem. S petnajstimi leti je odšel za vojaka in kmalu postal častnik gardne konjenice. Čeprav mu vojaška služba ni bila po godu, jo je vestno opravljal. Predvsem je nesebično pomagal ljudem in se jim zato zelo priljubil. V leto 334 sega legendarna pripoved, kako je Martin v mrzlem večeru jahal proti taboru svoje enote pri Amiensu severno od Pariza in srečal prezeblega berača. Odrezal mu je del svojega vojaškega plašča, da se je za silo ogrel. Pripoved govori, da je Martin že naslednjo noč zagledal Kristusa, oblečenega v polovico njegovega plašča. Zato Martina upodabljajo kot vojaka na konju, ki z mečem reže svoj plašč in ga daje beraču. Martin se je kmalu poslovil od vojaške službe in se posvetil misijonskemu delu ter študiju Svetega pisma. V drugi polovici 4. stoletja je bil izvoljen za škofa v francoskem mestu Toursu. Kljub temu uglednemu imenovanju je ohranil skromno puščavniško življenje in živel v revni koči pred mestnimi vrati. Umrl je 8. novembra 397 v kraju Candes pri Toursu, pokopali pa so ga 11. novembra. Njegovo čaščenje se je razširilo na ozemlju današnje Slovenije pod frankovskim vplivom že med 7. in 10. stoletjem. Domnevno je prevzel vlogo nekega predkrščanskega praznovanja zaključka letine. Med pridelki letine je bilo tudi vino in v času njegovega godovnega dne naj bi mošt povrel in se spremenil v vino. Pogosto upodabljajo svetega Martina tudi kot škofa z gosjo. Slednja ima več pomenov. Najprej je povezana z legendo, ki pravi, da se je Martin skril med jato gosi, ko so mu želeli sporočiti, da bo postal škof. Gos je povezana tudi z eno od daritvenih živali, ki so jih predkrščanski predniki darovali ob zaključku letine.
PRAZNIČNO KONVENTNO LETO NA LJUBLJANSKEM GRADU
prireditve 21. 3. POZDRAV POMLADI
*
4. 4. PRVI REZ GRAJSKE TRTE
*
25. 5. URBANOVO
*
23. 9. POZDRAV JESENI
*
10. 10. MESTNA TRGATEV
*
11. 11. MESTNO MARTINOVANJE
*
12. 12. SVEČANO VLAGANJE KONVENTNEGA VINA
PRAZNIČNO KONVENTNO LETO NA LJUBLJANSKEM GRADU
prireditve Praznično konventno leto na Ljubljanskem gradu
Častivredni vinski konvent svetega Urbana Ljubljana pripravlja naslednje glavne shode na Ljubljanskem gradu in na drugih za te priložnosti posebej izbranih lokacijah:
✶ Pozdrav pomladi – 21. marec Prvo srečanje konventualov v tekočem letu s tematskim vinskim večerom.
✶ Prvi rez grajske trte – 4. april Svečana prireditev, s katere gostje kot spominke odnesejo tudi rozge grajske trte.
✶ Urbanovo − 25. maj Osrednja svečanost za konventuale in povabljene goste s tematskim vinskim večerom.
✶ Pozdrav jeseni − 23. september Jesensko srečanje konventualov z izborom konventnega belega in rdečega vina, kar poteka v izbrani vinski kleti ali na Svečanem sedežu Konventa.
✶ Mestna trgatev grajske trte – 10. oktober Svečana trgatev grajske trte s programom in pogostitvijo.
✶ Mestno martinovanje − 11. november Predstavitev količine in kakovosti vina pretekle letine s kulturnim programom in martinovanjem.
✶ Svečano vlaganje steklenic konventnih vin – 12. december Konvent vsako leto podari Mestni občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu po dvanajst steklenic belega in rdečega konventnega vina, ki ga vložijo v vinski vitrini na Svečanem sedežu Konventa v Stolpu strelcev na Ljubljanskem gradu.
POZDRAVLJENA, POMLAD POZDRAV POMLADI
21. 3. Prvo srečanje konventualov Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana v tekočem letu se imenuje Pozdrav pomladi. Na njem spregovorijo o dejavnostih, ki jih bodo izvajali čez leto. Osrednja tematika srečanja je povezana s predstavitvijo izbrane vinske pokrajine in njenih vin, bodisi iz Slovenije ali tujine. Degustacijo spremlja ustrezna kulinarika, tudi predstavitve vinskih kleti, njihove arhitekture, vinske pokrajine, posameznih vinskih sort in njihovih posebnosti, vezanih na rast in zaščito geografskega porekla, ter drugih podrobnosti iz življenja trte, vinogradnikov in vinarjev ter prebivalcev v izbrani vinorodni deželi. Konventuali izberejo tudi vinsko klet oz. vinarja, pri katerem bodo v tekočem letu izvedli degustacijo njegovih vin ter izbrali konventni vini.
NA GRADU SE DOBIMO, DA TRTO POČASTIMO! LJUBLJANSKI GRAD
* Ljubljanski grad je ena od najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji. Njegova prenova se je začela leta 1969 in vse do danes dobiva številne nove vsebine. Grajski zidovi ohranjajo pričevanja o večstoletnem zgodovinskem razvoju gradu, ki se je domnevno začel že z naselbino v mlajši bronasti in železni dobi. Za rimsko obdobje ni oprijemljivih gmotnih pričevanj, ali je bila na grajskem griču vojaška postojanka ali celo tempelj. V srednjem veku so na griču postavili leseno utrdbo koroške plemiške družine Spanheim, ki so jo Habsburžani v 15. stoletju podrli in postavili novo grajsko utrdbo s peterokotnim stolpom. Utrditev grajskega poslopja je bila povezana z vedno pogostejšimi turškimi vpadi. Iz tega časa sta tudi grajska kapela sv. Jurija, ki je bila pozneje barokizirana, in stolp Padav, ki je stal na območju današnjih Šanc. Druge grajske stavbe so nastale v 16. in 17. stoletju. Tu so bile stanovanjske enote za deželnega glavarja in obsežno dvorišče za zbiranje deželne plemiške vojske. Sredi 17. stoletja je grad izgubil vlogo rezidence in trdnjave. S tem se je začelo obdobje njegovega postopnega propadanja in spreminjanja namembnosti. Postal je vojaško skladišče, v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc (1809−1813) sta bili na gradu vojašnica in vojna bolnišnica. Ko so spet zavladali Avstrijci, so leta 1815 spremenili grajsko poslopje v kaznilnico, na dvorišču pa so posadili kostanje. Leta 1848 so namesto obrambnega pozidali sedanji razgledni stolp z uro. Leta 1905 je grad odkupila Mestna občina Ljubljana pod županom Ivanom Hribarjem, v njem pa so bila stanovanja, čeprav so ga želeli nameniti kulturnim programom. Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana si skupaj z vodstvom Ljubljanskega gradu prizadeva, da bi v prihodnosti na območju Šanc posadili grajski vinograd in tako zaokrožili zgodbo, ki jo predstavljata grajska trta in Konventov Svečani sedež v Stolpu strelcev.
ROZGE REŽEMO, TRTO VEŽEMO … PRVI REZ GRAJSKE TRTE
4. 4. Pomladni prvi rez trte je eno od pomembnih vinogradniških opravil, od katerega je odvisna rast trte in njena rodnost. Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana pripravi prvi rez grajske trte v sodelovanju z Ljubljanskim gradom kot poučno in hkrati prijetno druženje. Prireditve se udeležijo številni povabljeni ugledni gostje. Za rez je pripravljen oder pred trto. Na odru so lestev, škarje za obrezovanje in košara, v katero rezač polaga odrezane rozge. Ko je trta obrezana, se povabljenci zadržijo še na priložnostni pogostitvi in pogovorih. Po zaključenem srečanju prejme vsak udeleženec za spomin jedilni list in rozgo trte. Iz leta v leto prihaja na pomladni rez grajske trte vedno več gostov, ki navdušeno pripovedujejo, kako so se jim podarjene rozge ukoreninile in razvile v trse na njihovih vrtovih, nekaterim celo na mestnih balkonih.
ČE JE NA SVETEGA URBANA LEPO, GA V VINU KOPAJO! URBANOVO
25. 5. Urbanovo je bilo tudi pastirski praznik in dan, ki je bil povezan z muhami. Pastirji so morali na urbanovo zgodaj vstati. Tisti, ki je bil zadnji, je namreč pritegnil vse muhe na svojo živino. Zato so take zaspanete npr. v Suhi krajini obmetavali z blatom. Zgodnje vstajanje je bilo povezano s pregovorom: Urban, cel let in dan zaspan! Veljalo je prepričanje, da sv. Urban prižene muhe v deželo. Zato so ta dan zgodaj zjutraj odpirali okna in vrata, saj so menili, da bodo muhe mislile, da ni nikogar doma, in bodo odletele mimo hiš. Vendar so bile tudi nasprotne razlage. Npr. v Motniku je bila navada, da so na urbanovo jutro dalj časa ostali v postelji, češ, ko bo Urban prignal muhe ter videl zaprta okna in vrata, bo muhe odgnal naprej. Po številnih pomladnih ptičjih ženitvah (npr. na valentinovo, gregorjevo) je bila ena najpoznejših na urbanovo, in sicer na Cerkljanskem. Na ta dan so hodili otroci od hiše do hiše in povpraševali, ali je kaj ostalo od ptičje gostije, gostije popolnega izobilja. Gospodinje so v ta namen spekle hlebce belega kruha, pogače, pripravile cvrtnjake, meso in pijače ter z njimi gostile tako otroke kot tudi odrasle. Vsi skupaj so bili tako ptičji svatje. Otroci so iskali dobrote tudi po poljih, na drevesih in po gozdovih. Pestrost prazničnega dogajanja na urbanovo in hkrati nasprotje obilju ptičjih ženitev odslikuje tudi pregovor s Štajerskega, ki pravi: Kdor se je na urbanovo postil, se je potem lahko kmalu poročil! V Beli krajini in na Dolenjskem so se gospodinje na urbanovo pri pripravi jedi izogibale uporabi moke. Torej niso kuhale žgancev in pekle kruha. Nad to prepovedjo je bila grožnja, da bo v primeru uporabe moke vse leto zadahnil kruh vsake peke. To je imelo svoje logično ozadje, povezano s porabo žit in sezonami mletja ter reguliranjem porabe moke do nastopa nove letine.
SVEČANI SEDEŽ KONVENTA LJUBLJANSKI GRAD
stolp strelcev Od 31. maja 2013 ima Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana svoj urejen Svečani sedež v pritličju Stolpa strelcev na Ljubljanskem gradu. V prostoru stojita simetrično dve vinski vitrini, leva za bela in desna za rdeča konventna vina. Na levi “pomladanski” omari z belimi vini je lesen kip sv. Urbana, na desni “jesenski” omari z rdečimi vini pa sv. Martina. V sredini med omarama je Konventov emblem, ki ga sestavljajo tridimezionalno izrezljan znak iz lesa, pozlačen z zlatimi lističi, ki je položen na prozorno pleksi površino. Ta daje znaku občutek lebdenja v prostoru, na njej pa so tudi karakteristični napisi Konventa in podatka o letnici ustanovitve ter lokaciji uradnega sedeža. Vsaka omara je načrtovana za hranjenje petdesetih letnikov, začenši z izborom konventnega vina za leto 1999 in s končnim letnikom 2048. Ob shodih Konventa je na Svečanem sedežu urejeno omizje, ob katerem je prostora za 21 članov Konventa. Svečani sedež Konventa je del vsebin prenovljenega Ljubljanskega gradu in je dostopen obiskovalcem, turistom in drugim, ki prihajajo med grajske zidove. Konventna vina, zložena in označena po letih v vinskih vitrinah, so svojevrstna promocija vin vseh treh slovenskih vinorodnih dežel. O samem Svečanem sedežu govorita informativni tabli v slovenskem in angleškem jeziku.
ENO BELO, ENO RDEČE POZDRAV JESENI
23. 9. Predvidoma 23. septembra pripravi Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana izbor enega belega in enega rdečega konventnega vina, vsako leto v drugi vinski kleti oz. pri drugem slovenskem vinarju. Izbor konventnih vin lahko poteka tudi na Svečanem sedežu Konventa na Ljubljanskem gradu. Shod se imenuje Pozdrav jeseni. Na njem konventuali okušajo več belih in rdečih vin in opravijo izbor. Pripravijo posebni etiketi za izbrani vini. Konventna vina so postala odlično praznično darilo ob koncu leta, konventni znak na etiketah pa zagotavlja vrhunsko kakovost. Po dvanajst steklenic izbranega belega in rdečega vina Konvent vsako leto podari Mestni občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu ter jih vloži v vinski vitrini na svojem Svečanem sedežu. Konvent podarja vina od leta 1998, ob odprtju Svečanega sedeža leta 2013 pa je bilo podarjeno petnajst letnikov.
IZBOR KONVENTNIH VIN IZBRANA VINA IN VINARJI
1998–2013 Konventno vino za leto 1999 Čurin – Praprotnik, šipon, pozna trgatev 1997; KZ Metlika, modra frankinja 1997 Konventno vino za leto 2000 Jože Kupljen, chardonnay 1997; Radivoj Lisjak, cabernet sauvignon 1997 Konventno vino za leto 2001 Jože Kupljen, sauvignon 1999; Dejan Peršolja, cabernet franc 1998 Konventno vino za leto 2002 Bogdan Makovec, klarnica 2000; Boris Lisjak, kraški teran 1999 Konventno vino za leto 2003 Movia, Aleš Kristančič, veliko belo 1998, veliko rdeče 1996 Konventno vino za leto 2004 Joannes, Jože Protner, sauvignon 2002, modri pinot 2000 Konventno vino za leto 2005 Sutor, Primož Lavrenčič, sauvignon 2002, merlot 2000 Konventno vino za leto 2006 Janko Štekar, rebelo 2000, brajda 2001 Konventno vino za leto 2007 Ferdinand, Matjaž Četrtič, rebula 2003, rdeče 2004 Konventno vino za leto 2008 Borut Blažič, rebula 2006, rdeče 2002 Konventno vino za leto 2009 Stojan Ščurek, sauvignonasse 2007, pou–pou 2007 (cabernet franc iz dveh sodov) Konventno vino za leto 2010 Santomas, Ludvik N. Glavina, malvazija 2008, refošk 2007 Konventno vino za leto 2011 Ivan Batič, rebula 2009, merlot 2008 Konventno vino za leto 2012 Kabaj, Jean Michel Morel, sauvignon 2009, merlot 2007 Konventno vino za leto 2013 Tilia, Matjaž Lemut, sivi pinot 2012, rubido 2009 Konventno vino za leto 2014 Marof, sauvignon 2012, zweigelt 2011
S TRTE V KLET MESTNA TRGATEV
10. 10. Večje ali manjše veselje ob trgatvi je posledica številnih dogodkov v vinogradniškem letu: najprej vremena, potem dela s trto, poleg tega pa še drugih podrobnosti. Govorimo o dobrih, manj dobrih in tudi o slabih letinah. Trgatev grajske trte poteka na kar najbolj slovesen način: z razgledne ploščadi ob Stolpu strelcev najprej zatrobijo mestni piskači, sledi kulturni program z govorniki in trganjem grozdov, ki jih potem odpeljejo na Kmetijski inštitut Slovenije, kjer opravijo vinificiranje in ustekleničenje vina. Predstavnik Inštituta že na Gradu izmeri sladkorno stopnjo v jagodah in napove približno količino vina. Na grajski trgatvi se zbere veliko število gostov, nekateri med njimi imajo tudi to posebno čast, da odrežejo po en grozd. Prvi grozd odreže župan (županja) Mestne občine Ljubljana, drugega pretor Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana, tretjega direktorica (direktor) Ljubljanskega gradu, potem pa še posebni častni in izbrani gostje. Po končani trgatvi sledi pogostitev za trgače, ki temelji na prazničnih jedeh, značilnih za trgatve v vseh treh vinorodnih deželah Slovenije. Ob odhodu prejmejo vsi prisotni za spomin posebej oblikovan jedilni list prireditve. Grajska trgatev je postala stalnica grajskega in mestnega prireditvenega koledarja.
MARTIN NAREDI IZ MOŠTA VIN! ŠEGA MARTINOVANJA
11. 11. Z martinovim se zaključuje letina. Za vinogradnike in vinarje tudi vinska, saj naj bi se po tradiciji v dneh okoli martinovega mošt spremenil v vino. Novodobna martinovanja na veliko “krščujejo” vino s pomočjo kostumiranih in našemljenih Martinov ter drugih karikiranih oseb. Trajajo od Martinovega godovnega dne (11. novembra) do tedna ali dveh in so značilna izumljena tradicija, ki razen v vinorodni deželi Primorski niso ohranila vezi z bogato martinovanjsko kulturno dediščino. Martinovo je bilo povsod značilen zahvalni praznik ob zaključku letine. Na ta dan so v vinorodnih deželah blagoslavljali novo vino in se veselili v družinskem ali vaškem okolju ob prazničnih omizjih z obsežnimi pojedinami. Med mesnimi jedmi je bila na prvem mestu perutnina, zlasti še race in gosi. Danes je značilna jed na martinovo pečena gos (z mlinci in dušenim rdečim zeljem), ki je verjetno ostanek neke zelo davne, v predkrščanstvo segajoče daritve, čeprav je to le hipotetično sklepanje. Med martinovimi jedmi so bili tudi purani, petelini in kokoši ter race. Zlasti v vinorodni deželi Primorski so za martinovo pripravili domačega zajca, ki so ga postregli z belo polento. Če je bil pri hiši lovec, so za ta praznik spekli s kostanji nadevanega fazana ali kako drugo divjačino. Uživanje jedi je dopolnjevalo pitje mladega vina. Med sladicami so prevladovale kostanjeva potica in kostanjevi kuhani štruklji ter kruh z jagodami črnega grozdja. V vinorodnih deželah Podravju in Posavju so bile značilne poleg perutnine tudi pečenke, saj je bilo martinovo čas prvih kolin. Predvsem v teh dveh deželah so poznali celo paleto najrazličnejših slanih in sladkih pogač, zloženk ter potic. Po pojedinah so poskušali napovedovati vreme tudi z vedeževanjem s prsno kostjo pečene gosi. Če je bila ta rjava, naj bi bila prihajajoča zima zelo mrzla in ostra, bela kost pa je pomenila veliko snega. Z vremenom je bila namreč povezana tudi naslednja vinska letina.
POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU GRAJSKA ŽAMETOVKA
znamenito vino Na Lentu ob Dravi v Mariboru raste najstarejša trta na svetu, ki rodi grozdje sorte modra kavčina, žametovka ali žametna črnina, ene od najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort v Sloveniji. S strokovnimi meritvami leta 1972 je bilo ugotovljeno, da je stara več kot 400 let. Leta 1981 je Mestna občina Maribor trto zavarovala, strokovnjaki pa so jo iztrgali propadu. Iz rozg mariborske trte vzgojijo številne sadike, ki jih razširjajo po Sloveniji in svetu. Tako je tudi 30. septembra 1990 Mestna občina Maribor v znak prijateljstva in sodelovanja podarila Mestni občini Ljubljana sadiko potomke najstarejše trte. Njeno rastišče je na desni strani od vhoda na dvorišče Ljubljanskega gradu, ob zidu razgledne terase pri Stolu strelcev, in je označeno s spominsko tablo. Skrbnik grajske trte je Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana. Iz njenega grozdja vsako leto pridelajo nekaj stekleničk vina. Prejšnji letnik predstavijo na mestnem martinovanju. Nekaj stekleničk podarijo še posebej zaslužnim posameznikom ali podjetjem, ki sodelujejo z Ljubljanskim gradom, sicer pa so namenjene za posebna mestna protokolarna obdarovanja. Vino grajske žametovke je ustekleničeno v 375 ml stekleničkah s posebej oblikovanimi etiketami, na katerih so tudi podatki o tem, koliko stekleničk je bilo napolnjenih v posameznem letniku, in tekoča številka polnjenja.
SODOBNOST Z RAZSEŽNOSTJO DEDIŠČINE MESTNO MARTINOVANJE
11. 11. Na martinovo, tudi nekaj dni prej ali pozneje, je na Ljubljanskem gradu osrednje svečano mestno martinovanje. Tudi to prireditev pripravi Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana v sodelovanju z Ljubljanskim gradom, nanj pa so povabljeni številni predstavniki gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v mestu in državi, sponzorji programov na Ljubljanskem gradu ter diplomatski zbor. Prireditev sestavlja več sklopov. Najprej svečani program z govori. Sledi predstavitev vina, pridelanega iz grajske žametovke v preteklem letu, in navajanje količine vina, ki je bilo stisnjeno iz grozdja v tekočem letu. Pomembnim predstavnikom podjetij, ki so sponzorji programov na Ljubljanskem gradu, podelijo nekaj stekleničk grajske žametovke. Celotno dogajanje je prepleteno s kulturnim programom. Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana podeli posebno listino vinarju, pri katerem so izbrali konventno belo in rdeče vino za naslednje leto. Dogajanje se sklene s prijetnim druženjem ob martinovih jedeh in z degustacijo izbranih vin.
KONVENTOVO BELO IN RDEČE TEKOČE DARILO MESTU SVEČANO VLAGANJE KONVENTNEGA VINA
12. 12. Pred koncem leta konventuali opravijo svečano vlaganje belega in rdečega konventnega vina v vinski vitrini na Svečanem sedežu Častivrednega vinskega konventa sv.Urbana Ljubljana v Stolpu strelcev na Ljubljanskem gradu. Vini pred tem izberejo z degustacijo, ki jo izvedejo v okviru Pozdrava jeseni, vsako leto v drugi vinski kleti v eni od treh vinorodnih dežel Slovenije. V omari vložijo po dvanajst steklenic belega in rdečega konventnega vina. Posamezni prekati v omarah imajo označeno, za katero leto je bilo vino izbrano, na etiketah pa je podatek, katero vino je v steklenicah in kateri vinar ga je pridelal. Vina v omarah ne predstavljajo le vpogleda v bogastvo slovenskih vrhunskih vin, ampak tudi primerno sooblikujejo sporočilnost Svečanega sedeža Konventa ter odslikujejo vinogradniško, vinarsko in tudi pivsko kulturo Slovenije.
GOD SAVE THE WINE AND THE QUEEN! OBISK KRALJICE ELIZABETE II.
Q Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog vojvoda Edinburški sta 22. oktobra 2008 obiskala Ljubljano in Ljubljanski grad. Župan Mestne občine Ljubljana jima je izročil spominsko listino Mestne občine Ljubljana, Ljubljanskega gradu in Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana, ob tem pa tudi stekleničko grajske žametovke iz grozdja, ki je zraslo na grajski trti.
Grajska trta, ki je bila že prej ritualni prostor Konventa, je s tem dejanjem stopila na najvišjo protokolarno raven mesta. Zato ne preseneča, da je trta eden najpogosteje obiskanih in fotografiranih motivov turistov in drugih obiskovalcev Ljubljanskega gradu.
THE HONOURABLE WINE CONVENT OF ST URBAN LJUBLJANA 1993–2013
20 years The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana
The fundamental activity of the Convent is linked
was founded on St Martin’s Day, 11 November 1993.
to tending the vine that grows at the Ljubljana
Its headquarters was first located in the Ljubljana
Castle. The Convent shares an excellent working
Town Hall, then later moved to the Ljubljana Castle.
relationship with the Ljubljana Castle. Together,
Since 31 May 2013 its Ceremonial Seat has been
they prepare a number of events centred on the
located in the Castle’s Archers’ Tower. The Con-
Castle Vine, some of which have already become
vent gets its name from St Urban, whose name
traditions: the first cutting of the vine, harvest,
day is 25 May. This day marks the start of the
Municipal St Martin’s Day and the ceremonial bot-
blossoming of the vine, which is why for seven
tling of the Convent’s wines. Besides the events
centuries, St Urban has been the spring patron of
listed above, Convent members hold other, ex-
vinegrowers and winemakers.
plicitly Convent-oriented gatherings: the Coming of Spring, St Urban’s Day, the Coming of Autumn
The Wine Convent is a congregation of men. In
and the selection of Convent wines. The latter is
total it numbers 21 members, all of whom love
done by taking a tasting of wines from a different
and respect the vine and wine and work to nurture
Slovenian wine cellar each year. The selected
and develop a true culture of wine enjoyment. In
white and red wines receive a special Convent
each other’s pleasant company, they familiarise
label. Each year, the Convent presents a gift of
themselves with the special features and charac-
bottles of the selected wines to the Municipality
teristics of Slovenian wines and with the ways
of Ljubljana and the Ljubljana Castle for their spe-
they are deeply entrenched in the days and holi-
cial, protocolar needs. The bottles are stored in
days of the wine-growing regions; they also take
special wine vitrines on the ground floor of the
an interest in European and international wines
Archers’ Tower at the Ljubljana Castle, where the
and their features and association with culinary
Ceremonial Seat of the Honourable Wine Convent
cultures. Agreements and the orientations of the
of St Urban Ljubljana is also located. Besides
Convent’s operations are handled by the Wine
wine, choice foods are present at all gatherings of
Chapter under the leadership of a praetor.
the Convent; together with the wine, they round out the individual thematic stories on wines and
Convent members understand their mission as
wine cultures.
the “clean conscience” of Slovenian wine, which is why at their gatherings, they debate various fields
The Convent’s welcome greeting at gatherings is:
of economic, social and spiritual activity that are linked to wine in different ways. Wine can be
Ad maiorem, vini gloriam!
much more than just a drink: it can have a hand in shaping our ideas on the cultural and natural her-
And the reply:
itage, literature, architecture and design, the wine market, nutrition, intercultural contact, musical culture, art, ritual practices, etc.
“Tako bodi!” – (“So be it!”)
THE HONOURABLE WINE CONVENT OF ST URBAN LJUBLJANA 1993–2013
20 years The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana
On 23 September or around this day, the
prepares the following main events at the Ljubljana
Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana
Castle and at other specially selected locations:
makes preparations for the selection of one white and one red Convent wine; each year the selection
The Coming of Spring, 21 March
takes place at a different Slovenian wine cellar or
The first meeting of Convent members in the current
winegrower. The selection of Convent wines can
year features a thematic evening devoted to wine.
also take place at the Convent’s Ceremonial Seat at the Ljubljana Castle. The gathering is called
First cutting of the Castle Vine, 4 April
The Coming of Autumn. At the gathering, Convent
A ceremonial event where guests get to take
members sample a variety of white and red wines
home shoots of the Castle Vine as a memento.
and make a selection. Special labels are prepared for the selected wines. Convent wines have be-
St Urban’s Day, 25 May
come an exquisite holiday gift at the year’s end,
The main feast for Convent members and invited
and the Convent’s mark on the label is a guaran-
guests features a thematic evening devoted to wine.
tee of quality.
The Coming of Autumn, 23 September
Queen Elizabeth II of England and her husband,
The fall gathering of Convent members features
the Duke of Edinburgh, visited Ljubljana and the
the selection of the Convent’s white and red
Ljubljana Castle on 22 October 2008. The Mayor
wines, which takes place at the selected wine
of the Municipality of Ljubljana presented them
cellar or at the Convent’s Ceremonial Seat.
with a commemorative certificate from the Municipality of Ljubljana, the Ljubljana Castle and
Municipal harvest of the Castle Vine, 10 October
The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana;
The ceremonial harvesting of the Castle Vine
he also presented them with a small bottle of
features a programme and a feast.
Grajska Žametovka wine made from grapes that grew on the Castle Vine. The Castle Vine, which
Municipal St Martin’s Day, 11 November
had already created a ritual space for the Convent,
The quantity and quality of wine from the past
thus entered into the highest levels of protocol use.
vintage is presented; the gathering also includes
It is no surprise that the vine is one of the most
a cultural programme and traditional St Martin’s
frequently visited and photographed motifs among
Day festivities.
tourists and other visitors to the Ljubljana Castle.
The ceremonial bottling of the Convent’s wines, 12 December Each year, the Convent presents a gift of 12 bottles of white and 12 bottles of red Convent wine to the Municipality of Ljubljana and the Ljubljana Castle. The wine is stored in the wine vitrines at the Ceremonial Seat of the Convent in the Archer’s Tower at the Ljubljana Castle.
ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA
Idejna zasnova kataloga in oblikovanje: Edi Berk / KROG, Ljubljana Besedilo: prof. dr. Janez Bogataj Idejna zasnova, postavitev in načrtovanje Svečanega sedeža: Edi Berk in Andrej Mlakar / KROG, Ljubljana Fotografije: Dragan Arrigler (konventuali, steklenice, svetniki, Svečani sedež) Janez Pukšič (naslovnica) Sara Bano (dogodki na Ljubljanskem gradu) Arne Hodalič (Ljubljanski grad) Miha Fras (kraljica Elizabeta II.) Lektura: Maja Kraigher Prevod povzetka: Amidas, Ljubljana Realizacija: KROG, Ljubljana Tisk: Demago, Maribor
1. izdaja Ljubljana 2013